Pisma bralcevUredništvo objavlja pisma bralcev posvoji presoji in v skladu z uredniškopolitiko, razen ko gre za odgovore inpopravke v skladu z Zakonom o medijih.Dolžina naj ne presega 30 vrstic, daljšeprispevke avtomatično zavrnemo. Dabi se izognili nesporazumom, morajobiti pisma podpisana in opremljenas celotnim imenom, naslovom intelefonsko številko avtorja, na katerolahko preverimo njegovo identiteto. Vglasilu pismo podpišemo z imenom in spriimkom avtorja.GLOSA:Kako prvemu gasilcu razložiti, da borazumel smisel »štosa« o angalu in dane bo ostal raje užaljen?Gospod urednik, tega v 30 vrstic nimogoče stlačiti, to veva oba, prvi občanpa se pri tem privoščljivo muza, kermu godi, da se tudi na ta način o javnihzadevah čim manj govori, še manj pa piše.In tudi to veva, da debato (zaželene sopredvsem pohvale!) on dovoljuje le, če sona mizi njegovi razvojni »uspehi«. Sedajpa h gasilcu: namreč, ko gasimo požar, nesmemo dajati poudarka samo »špricanju«,ki sem ga uporabil kot prispodobo zanjegovo neizprosno nasprotovanjemojemu kritiziranju, ampak tudi vprašanju»zakaj gori«, kar je hkrati tudi prispodobavprašanja, zakaj kritiziram. Seveda jeudobneje nadeti si pozo užaljene žrtve, kotpa se potruditi razumeti bistvo »štosa« in stem v prenesenem pomenu tudi vzroke zamoje besedičenje.Ali gospod vsa leta nazaj, ko je»šprical«, ni opazil, da se nam je zgodilademokracija, ki mi zagotavlja pravico, dalahko javno izražam svoja mnenja, ne dajepa njemu pravice, da me pri tem omejuje? Zveseljem pa sprejemam vsakršno polemiko,vendar da bi si je želel, pri njem še nisemopazil. Je pa hvalevredno, da me je povabilmed »aktiviste«, čeprav sem s tem, ko semsprejel njegovo pobudo, »brcnil v temo«.V društvo rakavih bolnikov se namreč nidoslej prijavil niti en samcat kandidat!! Topa, seveda, še ne pomeni, da sem v <strong>Vojnik</strong>uedini bolnik z rakom, vendar o tem mordav prihodnjih 30 vrsticah.Na vrsti pa je nova »gasilska« temaza prvega gasilca. Sprašujem ga, zakaj ni»vklopil sirene«, ko je »pogorela« starašola? Se je kdaj vprašal, zakaj je morala»pogoreti«? Če mi bo odgovoril, da nipogorela, potem res ničesar ne razume! Innaprej, ali ve, da Vojničanov ni nihče vprašal(ker ni bilo razgrnitve z javno obravnavo),ali so za to, da se poslovijo od šole – tistelepe in dragocene, 113 let stare stavbnedediščine, v kateri bi lahko bil danes vrtec,ki mu tako primanjkuje prostorov? Alisprejema pojasnilo iz prejšnjega Ogledala,da PUP, ki je bil »zakonita podlaga« zagradnjo bloka in ga je sprejela (pozor!)Občina Celje leta 1990, »velja še danes« nateritoriju Občine <strong>Vojnik</strong>, ki je samostojnaže 15 let? Sprašujem ga, ali po tej logikiveljajo v RS še zakoni iz SFRJ ali celo izprejšnje Kraljevine? Ali ne vidi, da <strong>Vojnik</strong>s tem vse bolj postaja »divji zahod«, pričemer je dejstvo, da »Saloon Hunter«itak že imamo, prvi občan pa se skozi toin tudi druge zgodbe vse bolj spreminja vnjegovega »šerifa«?Kaj pa ostane nam, civilni pobudi?Na voljo je le še vloga »Indijancev« inčakanje, kdo bo v tej divjini prvi izgubilsvoj »skalp«. In molili bomo: kuge, lakotein vojne in predvsem človeške neumnosti,reši nas, o Gospod! Kako to: glosa je podefiniciji porogljiva opazka s humorjem,meni pa gre na jok!?Edvard KrajncUkinjanje ekoloških otokov v občiniUkinitev ekoloških otokov bo v Občini<strong>Vojnik</strong> pomenila, da se ta odreka ekološkiusmeritvi. Zavedam se, da ekološki otokiin odvozi smeti predstavljajo za občinovelik strošek, a glede na dejstvo, da se jezmanjšalo število črnih odlagališč, to nizanemarljivo. Očitno občinska upravasmatra, da je ukinitev ekoloških otokovnajcenejša rešitev in boste to poskušalireševati – kompenzirati s prostovoljnimičistilnimi akcijami. S takšno rešitvijo senajvečji odstotek občanov ne strinja.Že če se postavite v vlogo občana, kiima do odlagališča v Bukovžlaku zelo dolgopot, večini to niti ni poznano, kje se nahaja,in ima tudi težave s transportom, mu bo topredstavljalo oviro in bo po najlažji potinapravil bližnjico do prve grape. Dokler bopredstavljalo prostovoljno čiščenje vašoekonomsko rešitev finančnega bremenana račun dobrovoljnih občanov, ki bodona gasilski način reševali to problematikoobčinskega razmišljanja, lahko to pomenisamo pot v preteklost. Tak sklep o ukinitviekoloških otokov in njihova dejanskaukinitev bosta pokazala rezultate v nekajmesecih in verjemite, da v zelo negativniluči. Vso razglabljanje o urejeni čisti občinije brezpredmetno, ko se občina odreka vsajdelu organiziranega zbiranja odpadkov,ki bodo v prihodnosti v večini pristali načrnih odlagališčih.Kar se tiče odlaganja odpadkovraznoraznih obrtnikov, pa ima občinamožnost sprejeti sklepe o obveznem odvozuin kršilce tudi posledično sankcionirati.Očitno pa je, da bomo morali zdaj bremečiščenja odpadkov sprejeti prostovoljci.Ko občina prepušča ekologijo dobri voljiposameznih občanov, kaže s tem jasenodnos do okoljske usmeritve, ki očitno nivredna ničesar drugega, kot da je mordasamo sredstvo za predvolilno kampanjostrank in njihovih kandidatov za nabiranjetočk pred volitvami. Kot občanu se mi zdi,da ima občina moralno in tudi dejanskodolžnost, da poskrbi za ekološko usmeritevrazvoja občine, ne pa da, kot ste sklenilizdaj, vse prepusti dobri volji prostovoljcev,ki bodo reševali poceni rešitve občine.Očitno bi razmišljali drugače, čebi morali vaši uslužbenci vsak tedenpregledati in pobirati smeti po celotniobčini. Šele takrat bi se morda zavedlivrednosti teh ekoloških otokov in kolikoso prinesli k drugačni podobi občine.Morda le še pripomba, ekološki otokv industrijski coni pa bo res namenjenobrtnikom predvsem v tej coni! Takopisanje o uporabi ekoloških otokov, ki daniso namenjeni obrtnikom in industriji, spostavitvijo ravno v središču industrijskecone, ostaja le pesek v oči naivnimobčanom.Edi Šaloven, Nova CerkevOgledalO 05/<strong>70</strong> 48 13. <strong>maj</strong> <strong>2009</strong>
DruštvaVI. OBČNI ZBORVINOGRADNIŠKO-VINARSKEGA DRUŠTVAOBČINE VOJNIKVojniški vinogradniki so pregledalisvoje delo v preteklem obdobju.VINA, II. VINSKA TRGATEV, III.MARTINOVANJE tako lepo uspele.Veseli so, da so k delu pritegniliOSNOVNO ŠOLO IN VRTEC.Na svoje delo in uspehe so ponosni,a to sili upravni odbor s predsednikomMirkom Krašovcem na čelu še naprej kprizadevnemu delu. V svoje vrste še vednovabijo nove člane, posebej mlade.Z lepo udeležbo so v prostorihnakupovalnega centra KZ <strong>Vojnik</strong> nanizalikar nekaj uspehov društva, ki združujepreko 200 članov. Poleg rednih dejavnosti:strokovna predavanja, prikazi del vvinogradu, strokovni izlet, sodelovanje vkraju in izven, ocenjevanje vin, ... pa so šeposebej ponosni na sledeče dogodke:Organizirali so prvi pohod od KLETIDO KLETI.Na drugi VINSKI TRGATVI so letoszbrali kar 758 kg grozdja in ga predelali vdruštveno vino VOJNIČAN.Odprli so društveno KLET (v prostorihObčine).Vino VOJNIČAN je na ocenjevanjudo sedaj dobilo 1 zlato, 3 srebrne diplometer postalo prvak sorte na ocenjevanju vŠtorah.Predsednik Mirko Krašovec je bilsprejet med VINSKE VITEZE ter dobilod Zveze vinogradniških društev VINISpriznanje za uspešno delo v društvu.Na ocenjevanju letnika 2007 je bilodoslej največ vzorcev (138) in doseženanajvišja ocena 18,01.Društvo je lepo proslavilo 5. obletnicouspešnega delovanja.V društvu so veseli, da so kulturneprireditve, kot so II. PRAZNIKDruštvo se ob tej priložnostizahvaljuje vsem, ki so pripomogli, dadruštvo tako lepo napreduje. Posebejpa še prizadevnemu osebju KZ CELJE– ENOTA VOJNIK, kjer ima društvosvojo informativno točko. Tukaj članiredno vplačujejo članarino, vpisujejo novečlane ter na reklamnem panoju prebirajoobvestila. V vinogradniškem kotičku palahko svojemu vinu izmerijo žveplo inkisline. Vinogradniki lahko tu dobijo tudiprimeren strokovni nasvet ter strokovnoliteraturo.PRI NABAVI ŠKROPIV INENOLOŠKIH SREDSTEV PA ZAČLANE DRUŠTVA VELJA OD 3 DO5 % POPUST. IZKORISTITE TO!Pij malo, pij dobro!VINOGRADNIKI BI RADIUREDILI MANJŠI MUZEJVojniški vinogradniki so na II. VINSKITRGATVI ob prisotnosti VINSKEKRALJICE slovesno odprli društvenoKLET.V lepo urejenem prostoru bo hranjenodruštveno vino VOJNIČAN ter podanamožnost za zbiranje in družabne dogodke.Velika želja in pobuda pa je, da bi se tuuredil manjši vinogradniški muzej.Zato naprošajo vse občane, daprispevajo (ali samo posodijo) stvari –predmete, ki spominjajo na vinogradniškokletarskotradicijo, zgodovino našihkrajev. Tu mislijo na: stara orodja, posodo,fotografije, knjige, priznanja, časopisneoglase, zapise ... S postavitvijo zbirke bito tematiko radi še bolj približali ljudem,posebej še mladini.V društvu menijo, da se je tega šemarsikaj ohranilo, saj ima vinogradništvov naših krajih bogato večstoletno tradicijo.V starih knjigah, zapisih lahko precejpreberemo. Zadnji gospodar, graščakgradu Lindek Frankolovo, je v svojdnevnik zapisal: »VINCA KUPICA JEMOJA LJUBICA.« Menihi v bližnjemŽičkem samostanu so bili več kot odličnivinogradniki. Njihova posest je segala doRovskega potoka. Ohranjene so kleti zletnicami 1851 in 1902. Skoraj vsaka staradomačija ima klet in prešo. Nekatere sokar umetniško izdelane. Opazili so tudidiplomo – priznanje z ocenjevanja vin izčasa Kraljevine Jugoslavije. V KLETI je žerazstavljen sod z letnico 1900. Zanesljivoi<strong>maj</strong>o domačini še kaj ohranjenega.POKAŽIMO TO TUDI DRUGIM.SKUPAJ NAM BO USPELO!Pavle LeskovarPrimerke oz. eksponate zbirajo:predsednik Mirko Krašovec/041 745-605/,tajnik Pavle Leskovar /031 465-586/,kletar društvaMiran Kovač /051 356-445/.13. <strong>maj</strong> <strong>2009</strong> 49 OgledalO 05/<strong>70</strong>