Utrinki iz šole in vrtcaSPET NA NAŠI ŠOLIKonec marca smo na Osnovni šoli<strong>Vojnik</strong> priredili dobrodelni koncert »Spetna naši šoli«. Ideja, da pripravimo koncert,se je na šoli porodila, ko je eden od bivšihučencev šole, ki se ukvarja z glasbo,ponudil, da pride nastopat ob kakšenkulturnem dogodku. Tako smo se odločili,da k sodelovanju pritegnemo še nekateredruge bivše učence, ki delujejo in souspešni na glasbenem področju.Eden glavnih razlogov za izvedbodobrodelnega koncerta je bila tudi trenutnaekonomska kriza, ki je oklestila šolskiproračun za materialne stroške. Zato smokoncert poimenovali dobrodelni, saj jebil ves izkupiček od prodanih vstopnic,donatorjev in prodanih izdelkov, ki so jihizdelali učitelji in nekateri starši otrok,namenjen šolskemu skladu, iz kateregase črpajo sredstva za najrazličnejše šolskeprojekte. Ravnateljica Majda Rojc jepovedala, da se je v šolski sklad s pomočjokoncerta zbralo kar nekaj denarja; 1400evrov od prodanih vstopnic, približno 1500evrov s pomočjo donatorjev ter približno<strong>70</strong>0 evrov s prodanimi izdelki.Na odru se je zvrstilo kar nekajglasbenikov različnih glasbenih zvrsti, odkaterih je vsaj en član nekoč obiskovalvojniško šolo. Kot prve so nastopiledevetošolke OŠ <strong>Vojnik</strong>, ki pojejo všolskem zboru, nato pa smo lahkoprisluhnili narodno zabavnim skupinamAnsamblu Mikola, Triu Pogladič, Polkapuncam, Katrci, Harmoniji, Vagabundom,Ansamblu Vitezi Celjski, Mladim upom terAnsamblu Lipovšek, Jana Kvas s prijateljinas je popeljala v svet šansonov, Štajerskirogisti so zaigrali na rogove, nastopili pasta tudi dve vokalni skupini, in sicer Inspiritu ter Šolski oktet plus 2. Program jepovezovala Klavdija Winder Pantner.Za en večer je bila šola center dogajanjav <strong>Vojnik</strong>u, najpomembneje pa je to, da jepovezala različne generacije in pritegnilanekdanje učence, da se vrnejo na staro šoloter vsak na svoj način pomagajo generaciji,ki trenutno obiskuje to šolo. Naslednjeleto pa morda, kot je rekla ravnateljica, nasvidenje spet na naši šoli.Barbara Ojsteršek BliznacRUDNIKI PREMOGA NAFRANKOLOVEMPričevanja najstarejših občanov so vnas zbudila zanimanje za rudnike premogana našem področju, to je na področjuFrankolovega, saj so trdili, da se spomnijo,da je bilo kar nekaj rudniških rovov podKonjiško goro v Črešnjicah ter pod Kislicona Lipi.V arhivskih zapisih smo našli potrditevteh govoric ter s terenskim delom dokazali,da ti podatki držijo. Po analizi gre začrni premog visoke kakovosti, ki so gauporabljali predvsem v kovaštvu.Na območju Črešnjic so izkopavalipremog na dveh mestih, in sicer pri Dolanuter v Črešnjicah. Kam so ta premog vozili,ni zabeleženo, predvidevajo pa, da so gaz zbirnega mesta vozili v Celje, Vitanje inSlovenske Konjice. Lastništvo rudnikov niznano, vemo samo, kdo je bil preddelavecin je vodil delo. Z izkopom so prenehali,saj se je v rovu pri Dolanu zgodila nesreča,ko se je sesul del rova in je rudar izgubilživljenje. Po pričevanju pa naj bi naletelina velik kamniti blok in tam naj bi se tudikončala žila premoga.Več premoga so izkopali v rovu vČrešnjicah, vendar se je najverjetnejeprenehalo z izkopom zaradi začetka drugesvetovne vojne. Kdo je vodil posel, žal niRudarji pri delu nekoč – izkop pri Markznano, vemo samo za imena preddelavcater domačinov, ki so premog kopali.Na Lipi so kopali premog na trehkrajih, in sicer nad Markom, pod Markomin pri Germ. Najbolj donosen posel sovodili v spodnjem izkopu pri Mark. Tamje posel prevzela hrvaška Mirna – podjetjeza rudarstvo, ki je dobro organiziralo delo,saj je imelo dovolj kapitala in dobro vizijoza razvoj rudnika, skrbelo je za varnostdelavcev ter jih redno plačevalo in jih tudimnogo zaposlilo. Žal pa se je začela drugasvetovna vojna, posel je propadel in se ninikoli več nadaljeval.Druga dva izkopa sta pripadalazasebnikoma, ki sta kljub volji, trudu invloženim finančnim sredstvom propadla.Rovi nad Markom so pripadali Lužarju,vendar so začetek rova zminirali, ko je naLipi presahnil potok, ki je poganjal karnekaj mlinov in žag. Voda se je po mesecudni znova pojavila v bližini prejšnjegaizvira. Tako se je zasul kar dobršen delvhoda v rov in del rova.Pri Germ pa je poskušal z izkopavanjemIvan Bogdan iz Središča ob Dravi. Kljubprecejšnjemu finančnemu vložku mu poselni stekel, saj so se mu rovi ves čas vdirali,prave žile premoga pa ni našel.Po vsem tem se pojavlja vprašanje, aliso še kdaj iskali na tem področju premogin koliko je tega premoga še vedno podpovršjem. Bi ga bilo smotrno izkopavatiin s tem razvijati tudi kraj sam?Po pričevanjih starejših ljudi, kipravijo, da je vso to področje bogato zrudo, menimo, da bi geološke analize dalepravi odgovor.Raziskovali so: Matic Jošt, Iris Vrenkoin Elizabeta Bezenšek, pod vodstvommentorice Leonide Rožanski, in osvojilisrebrno priznanje.OgledalO 05/<strong>70</strong> 32 13. <strong>maj</strong> <strong>2009</strong>
Utrinki iz šole in vrtcaSKRB ZA OKOLJEIN NAŠE TELOV šoli smo se pogovarjali o vplivusonca na naše telo. Nato smo se dogovorili,da bomo 9. 4. <strong>2009</strong> izvedli naravoslovnidan. Izvedeli smo, da je v Sloveniji vsemanj dreves, predvsem manjših, ki ni<strong>maj</strong>ozadosti življenjskega prostora in svetlobe zarast. Ogrožajo jih velika drevesa. Zato smose odločili, da se bomo primerno zaščitilipred soncem in pomagali malim drevesom.Vsak je posadil svoje drevo. Pri tem namje pomagal gospod Štefan Zupanek. Ko jevsak skopal svojo jamo in dodal humus,smo drevesa še zalili, oprali orodje in sevrnili k sošolkinemu domu. Tam smo seše malo poigrali in se počasi vrnili v šolo.Pred tem smo se poslovili, se zahvalili zavse in zaželeli lep dan. Obljubljam, da bomopazovala svoje drevo, kako bo raslo inraslo in ga skrbno zalivala.PRVOŠOLCI NA RANČU KAJA IN GROMKonec marca so se prvošolci s svojimi učiteljicami odpravili na ogled Ranča Kaja inGrom. Na zanimivem izletu so spoznavali živali, ki živijo na ranču, in predvsem kakoravnati z njimi. Prav tako so učenci spoznavali različne vrste žit in pripravo starih jediiz njih.Barbara Ojsteršek BliznacEVROPSKA VAS – DANSKAEma Vranc, 4. r. OŠ Nova CerkevPOHOD NA PAŠKI KOZJAKPlaninci OŠ <strong>Vojnik</strong> smo se konecmarca odpravili na pohod na Paški Kozjak.Vzpenjati smo se pričeli ob osmi uri zjutraj,krenili smo z Dobrne. Po uri hoje smo seustavili pri leseni koči, kjer smo pojedlimalico. Pot smo nadaljevali po gozdu. Kosmo prišli do vrha, smo zagledali velikojaso in leseno opazovalnico. Tam smo selahko odpočili in si nabrali novih moči.Pot smo nadaljevali do manjše gostilne, odkoder smo lahko tudi poslali razglednico.Nato smo se po cesti odpravili čisto dovrha in se vpisali v planinsko knjigo. Napoti domov smo se še ko<strong>maj</strong> držali nanogah, ampak smo vseeno prišli živi inzdravi nazaj do parka, kjer so nas že čakalistarši.Marja Golež, 5. aTudi naša podružnica se je vključila v projekt Evropska vas, tako so se prvošolciseznanili s pravljičarjem Andersenom in napravili lutke za igrico Kakor napravi stari, jevedno prav.Z drugo- in tretješolci smo spoznavali kraljevino Dansko preko plakatov in knjig.Zelo pa nas je navdušilo njihovo pecivo, zato smo se odločili, da se preizkusimo še vpeki danskih maslenih rogljičkov in kobenhavenških polžkov, ki so nam zelo teknili. Izfurnirja pa smo izdelali še ladjice. Četrtošolci in petošolci pa so naredili kipce Vikingov,vikinške čelade in ladjico. Z izdelki smo pripravil zanimivo razstavo.Marjana Pikelj13. <strong>maj</strong> <strong>2009</strong> 33 OgledalO 05/<strong>70</strong>