OGLEDALO, Številka 70, maj 2009 - Občina Vojnik

Utrinki iz šole in vrtcaSPET NA NAŠI ŠOLIKonec marca smo na Osnovni šoliVojnik priredili dobrodelni koncert »Spetna naši šoli«. Ideja, da pripravimo koncert,se je na šoli porodila, ko je eden od bivšihučencev šole, ki se ukvarja z glasbo,ponudil, da pride nastopat ob kakšenkulturnem dogodku. Tako smo se odločili,da k sodelovanju pritegnemo še nekateredruge bivše učence, ki delujejo in souspešni na glasbenem področju.Eden glavnih razlogov za izvedbodobrodelnega koncerta je bila tudi trenutnaekonomska kriza, ki je oklestila šolskiproračun za materialne stroške. Zato smokoncert poimenovali dobrodelni, saj jebil ves izkupiček od prodanih vstopnic,donatorjev in prodanih izdelkov, ki so jihizdelali učitelji in nekateri starši otrok,namenjen šolskemu skladu, iz kateregase črpajo sredstva za najrazličnejše šolskeprojekte. Ravnateljica Majda Rojc jepovedala, da se je v šolski sklad s pomočjokoncerta zbralo kar nekaj denarja; 1400evrov od prodanih vstopnic, približno 1500evrov s pomočjo donatorjev ter približno700 evrov s prodanimi izdelki.Na odru se je zvrstilo kar nekajglasbenikov različnih glasbenih zvrsti, odkaterih je vsaj en član nekoč obiskovalvojniško šolo. Kot prve so nastopiledevetošolke OŠ Vojnik, ki pojejo všolskem zboru, nato pa smo lahkoprisluhnili narodno zabavnim skupinamAnsamblu Mikola, Triu Pogladič, Polkapuncam, Katrci, Harmoniji, Vagabundom,Ansamblu Vitezi Celjski, Mladim upom terAnsamblu Lipovšek, Jana Kvas s prijateljinas je popeljala v svet šansonov, Štajerskirogisti so zaigrali na rogove, nastopili pasta tudi dve vokalni skupini, in sicer Inspiritu ter Šolski oktet plus 2. Program jepovezovala Klavdija Winder Pantner.Za en večer je bila šola center dogajanjav Vojniku, najpomembneje pa je to, da jepovezala različne generacije in pritegnilanekdanje učence, da se vrnejo na staro šoloter vsak na svoj način pomagajo generaciji,ki trenutno obiskuje to šolo. Naslednjeleto pa morda, kot je rekla ravnateljica, nasvidenje spet na naši šoli.Barbara Ojsteršek BliznacRUDNIKI PREMOGA NAFRANKOLOVEMPričevanja najstarejših občanov so vnas zbudila zanimanje za rudnike premogana našem področju, to je na področjuFrankolovega, saj so trdili, da se spomnijo,da je bilo kar nekaj rudniških rovov podKonjiško goro v Črešnjicah ter pod Kislicona Lipi.V arhivskih zapisih smo našli potrditevteh govoric ter s terenskim delom dokazali,da ti podatki držijo. Po analizi gre začrni premog visoke kakovosti, ki so gauporabljali predvsem v kovaštvu.Na območju Črešnjic so izkopavalipremog na dveh mestih, in sicer pri Dolanuter v Črešnjicah. Kam so ta premog vozili,ni zabeleženo, predvidevajo pa, da so gaz zbirnega mesta vozili v Celje, Vitanje inSlovenske Konjice. Lastništvo rudnikov niznano, vemo samo, kdo je bil preddelavecin je vodil delo. Z izkopom so prenehali,saj se je v rovu pri Dolanu zgodila nesreča,ko se je sesul del rova in je rudar izgubilživljenje. Po pričevanju pa naj bi naletelina velik kamniti blok in tam naj bi se tudikončala žila premoga.Več premoga so izkopali v rovu vČrešnjicah, vendar se je najverjetnejeprenehalo z izkopom zaradi začetka drugesvetovne vojne. Kdo je vodil posel, žal niRudarji pri delu nekoč – izkop pri Markznano, vemo samo za imena preddelavcater domačinov, ki so premog kopali.Na Lipi so kopali premog na trehkrajih, in sicer nad Markom, pod Markomin pri Germ. Najbolj donosen posel sovodili v spodnjem izkopu pri Mark. Tamje posel prevzela hrvaška Mirna – podjetjeza rudarstvo, ki je dobro organiziralo delo,saj je imelo dovolj kapitala in dobro vizijoza razvoj rudnika, skrbelo je za varnostdelavcev ter jih redno plačevalo in jih tudimnogo zaposlilo. Žal pa se je začela drugasvetovna vojna, posel je propadel in se ninikoli več nadaljeval.Druga dva izkopa sta pripadalazasebnikoma, ki sta kljub volji, trudu invloženim finančnim sredstvom propadla.Rovi nad Markom so pripadali Lužarju,vendar so začetek rova zminirali, ko je naLipi presahnil potok, ki je poganjal karnekaj mlinov in žag. Voda se je po mesecudni znova pojavila v bližini prejšnjegaizvira. Tako se je zasul kar dobršen delvhoda v rov in del rova.Pri Germ pa je poskušal z izkopavanjemIvan Bogdan iz Središča ob Dravi. Kljubprecejšnjemu finančnemu vložku mu poselni stekel, saj so se mu rovi ves čas vdirali,prave žile premoga pa ni našel.Po vsem tem se pojavlja vprašanje, aliso še kdaj iskali na tem področju premogin koliko je tega premoga še vedno podpovršjem. Bi ga bilo smotrno izkopavatiin s tem razvijati tudi kraj sam?Po pričevanjih starejših ljudi, kipravijo, da je vso to področje bogato zrudo, menimo, da bi geološke analize dalepravi odgovor.Raziskovali so: Matic Jošt, Iris Vrenkoin Elizabeta Bezenšek, pod vodstvommentorice Leonide Rožanski, in osvojilisrebrno priznanje.OgledalO 05/70 32 13. maj 2009