Kmetijstvosveži, kakovostni, varni, zdravi in okusni.Slovenski kmetje sodelujejo v shemahkakovosti, živila pridelujejo in predelujejov skladu z uredbami in s pravilniki, kipomenijo izboljšanje kakovosti kmetijskepridelave ter prispevajo k povečanju dodanevrednosti v kmetijstvu. Nakup domačihproizvodov posredno predstavlja manjšeonesnaževanje okolja in ohranja delovnamesta v Sloveniji. »Potrebna je večja inboljša promocija kakovostnih domačihpridelkov in izdelkov, zato se v KGZSzavzemamo za čimprejšnje oblikovanjeZakona o generični promociji. Nujen jedvig ravni samooskrbe, saj v Slovenijiuvozimo 50 % hrane, zelenjave pa več kot<strong>70</strong> %. Slovenski kmetje kakovost svojihizdelkov potrjujejo z ocenami z razstaveDobrote slovenskih kmetij. Letos bo naPtuju med 22. in 25. <strong>maj</strong>em potekala žedvajsetič. V KGZS prav tako tradicionalnoprirejamo prireditve Podeželje v mestu,ki sodijo v sklop promocij domačihkmetijskih pridelkov in izdelkov,« jepoudaril predsednik Kmetijsko gozdarskezbornice Slovenije Ciril Smrkolj.Glede problematike prireje mleka inzniževanja cen zaradi trenutno prevelikekoličine mleka na trgu, Svet KGZS pozivaministra za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano, da na prvem zasedanju Svetaministrov EU predstavi problematikonizkih odkupnih cen mleka in zahteva, daKomisija EU zadrži izvajanje postopnegapovečanja mlečnih kvot. Komisija EUmora ponovno proučiti postopek ukinitvekvot in poiskati ustrezen nadomesti ukrepoz. ponovno uvesti sistem mlečnih kvotna raven pred dovoljenim povečanjem.Obenem poziva Vlado RS, da sprejmepotrebne ukrepe, ki bodo zaustavili padecodkupnih cen mleka in zagotovili pogojeza nadaljnjo prirejo mleka. Vlada RS morav okviru svojih pristojnosti preprečitidvig posrednih stroškov, ki vplivajo naprirejo mleka, in zagotoviti stoodstotnovračilo trošarine na energente. Prav takonaj v verigi prireje, predelave in prodajemleka zagotovi ustrezna razmerja pridelitvi prodajne cene mleka ter pravičendelež prodajne cene mleka posameznemusektorju znotraj verige glede na nastalestroške.Robert Peklaj,Kmetijsko gozdarska zbornica SlovenijeMINISTRSTVO POZIVALASTNIKE GOZDOV KVARNEMU SPRAVILU LESAV GOZDOVIHLjubljana, 31. 3. <strong>2009</strong> – Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivavse lastnike gozdov in kmete k varnemuspravilu lesa v gozdu. Pri tem naj izvedejovse preventivne in varnostne ukrepe, nosijoustrezna zaščitna sredstva ter uporabljajoustrezno opremo in mehanizacijo za delov gozdu. Predvsem pa morajo biti ustreznousposobljeni, v nasprotnem primeru najdela raje prepustijo za to usposobljenimizvajalcem. Dela v gozdu naj nikoli neopravlja en sam človek, na delo v gozdupa je potrebno opozoriti tudi naključneobiskovalce z opozorilnimi tablami. Zgoljv zadnjih treh tednih so se pri delu v gozdusmrtno ponesrečili trije ljudje, od začetkaleta pa že štirje.Andrej Drašler, generalni direktorDirektorata za gozdarstvo, lovstvo inribištvo na ministrstvu je na novinarskikonferenci povedal: »Zavod za gozdoveSlovenije skoraj vsak teden beleži novodelovno nesrečo. Delo v gozdu je eno najboljnevarnih, saj vključuje dela z nevarnimistroji na prostem, po navadi v strmih innevarnih terenih ter marsikdaj tudi v težkihvremenskih razmerah, v mokrem vremenuz vetrom, mrazom in zmrzaljo. Na žalostugotavljamo, da so lastniki gozdov za delov gozdu velikokrat premalo usposobljeni,ne uporabljajo osebne varovalne opremeoziroma je ta pomanjkljiva, delajo zzastarelo mehanizacijo in opremo ipd.«Ob tem je dodal: »Skupna prizadevanjaministrstva in Zavoda za gozdove Slovenijeso pripeljala do tega, da se je število nesrečs smrtnim izidom ter tudi ostalih nesreč vzadnjih letih sicer zmanjševalo. V zadnjihdesetih letih se je v Sloveniji pri delu vzasebnih gozdovih smrtno ponesrečilopovprečno devet ljudi na leto, najmanjnesreč s smrtnim izidom pa je bilo v letu2006, in sicer trije primeri.«Jurij Beguš, vodja Oddelka za gozdnotehniko pri zavodu, je opisal povprečnegaponesrečenca: »Je kmet ali polkmet, star48 let, ki delo v gozdu opravlja ob sobotah.Žal si je smrtno poškodoval glavo in trup,pri tem pa ni uporabljal osebne varovalneopreme.«Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano si skupaj z Zavodom zagozdove Slovenije (ZGS) prizadevaz različnimi ukrepi zmanjšati številonesreč pri delu v gozdu. Ministrstvo letnozagotavlja skoraj 83000 EUR za izvedbotečajev varnega dela z motorno žago ins traktorjem v gozdu, ki jih organiziraZGS. Poleg tega si zavod tudi z različnimipredavanji, individualnim svetovanjem,izdajo različnih brošur s področja varnegadela v gozdu in organizacijo tekmovanj vgozdarskih delih prizadeva za zmanjšanjenesreč pri delu v gozdu.Ministrstvo pa bo letos v okviruPrograma razvoja podeželja RS 2007-2013v okviru ukrepa »Povečanje gospodarskevrednosti gozdov« sofinanciralo nakupnove mehanizacije in opreme za delov gozdu ter v povezavi z nakupommehanizacije tudi nakup osebne zaščitneopreme. Upravičenci lahko pridobijosofinanciranje v višini od 50 do 60odstotkov opravičljivih stroškov. V prvemrazpisu, ki je bil objavljen 2007, je bilododeljenih 7,3 mio EUR. Nov javni razpisbo objavljen predvidoma v aprilu.Letos pa bo ministrstvo prvič razpisalofinanciranje usposabljanja v gozdarstvuin omogočalo pridobitev certifikatao nacionalni poklicni kvalifikaciji zapoklice sekač, traktorist in gojitelj.S tem želi ministrstvo prispevati kizboljšanju izobrazbene strukture in kdvigu produktivnosti dela v gozdarstvu,posledično pa tudi k zmanjšanju številanesreč pri delu v gozdovih. Javni razpis boobjavljen predvidoma v mesecu aprilu. OgledalO 05/<strong>70</strong> 22 13. <strong>maj</strong> <strong>2009</strong>
IntervjuMARJAN KOVAČŽe kar nekaj mandatov ste predsednikOdbora za kmetijstvo v Občini <strong>Vojnik</strong>.To je občina, ki je predvsem kmetijskousmerjena, zato je vaše delo v odboruposebej pomembno pri usmerjanju inrazvoju tega področja. Kako vi to opažateskozi vaše obdobje predsedovanja?Res je, odbor za kmetijstvo vodim žeod nastanka občine in to je že četrti mandat.Mislim, da je zastavljena politika razvojaobčine, kakor tudi razvoja podeželja inkmetijstva, bila pravilna. Lahko smoponosni in vesel sem, da imamo v Občini<strong>Vojnik</strong> najmanjši odstotek zaraščenostipodeželja v Sloveniji. Vsekakor so k temupripeljale usmeritve našega odbora instrateške podpore, oziroma sofinanciranjekmetijske pridelave. Prepričan pa sem, daso te podpore in usmeritve imele največjiučinek v devetdesetih letih, ko se jepodeželje najbolj zaraščalo.Pomembnost razvoja in skrbi zapodeželje se odraža v kakovosti življenjakrajanov. Pri sedanji malo večji pozidavi inspremembi kmetijskih zemljišč v zazidalnaje že odziv krajanov glede smotrnejšegradnje.Ali sredstva občine in države kot pomočkmetom zadoščajo, da je njihov razvojstalen glede na čas in povprečne evropsketrende?Pomoč občine je bila v prvih letihrazvoja primerna, žal pa je v letošnjem letudel občinskega proračuna, ki je namenjenrazvoju kmetijstva in podeželja, drastičnoupadel. Sredstva so manjša za <strong>70</strong> % in našodbor je v dilemi, ker v letošnjem letu nemoremo izvesti razpisa finančne pomočiza razvoj kmetijstva.Sredstva na nivoju države, namenjenaza investicije in razvoj, pa mislim, da soprimerna, vendar pa so z našo zakonodajoin s predpisi, ki so tako zapleteni, našimkmetom težko dostopna in se zato neodločajo za prijavo na te razpise. Moramoimeti v mislih, da so naše kmetije še vednopre<strong>maj</strong>hne za evropsko povprečje.Občina se je v preteklih letih ogromnorazvila in je imela velike investicije, zatonaš odbor nekako razume to drastičnozmanjšanje kmetijskega proračuna.Prepričan pa sem in tudi pričakujem, dabo v naslednjih letih posluh za razvojpodeželja veliko večji in da bomo tudi priobčinskem proračunu prišli na odstotekfinanciranja, kakršen je že bil.Razvoj podeželja je popolnoma odvisenod kmetijske pridelave in moramo imeti tov mislih, če hočemo imeti lepo in razvitopodeželje.So kmetje preko javnih razpisov deležnitudi evropskih sredstev – v kakšnemobsegu in pod katerimi pogoji?Kot sem že omenil, se naši kmetje tudiprijavljajo na evropske razpise, vendarzaradi zahtevnosti razpisa in <strong>maj</strong>hnostinaših kmetij vse premalo koristimo taevropska sredstva, ki so namenjenarazvoju kmetijstva.Na področju živinoreje je trg precejnestabilen in v zadnjem času se kmetjevse bolj usmerjajo v vzrejo drobnice. Jeto kratkoročna ali dolgoročna in pravilnausmeritev?Na področju živinoreje, predvsemgovedoreje ne beležimo upada, celo rahelvzpon, kar je pomembno v boju protizaraščanju podeželja. Reja drobnice pase je v naši občini precej povečala in toravno zaradi strategije našega odbora.Namen te usmeritve je bil, da se hribovitiin težko dostopni predeli obdelajo in nezarastejo. Mislim, da je usmeritev odboraza kmetijstvo pravilna in da bo ta politikatudi dolgoročna.Na zadnjih volitvah v Kmetijsko gozdarskozbornico ste zasedli pomembno mesto.Glede na funkcijo je to pomembno inkoristno tudi za našo občino?Po duši sem kmet, zato vso svojoenergijo usmerjam v delo, ki ga z veseljemopravljam. Že četrti mandat vodim Odborza kmetijstvo v Občini <strong>Vojnik</strong>, od leta 1992sem predsednik Kmetijske zadruge Celje,ki pokriva tudi celotno Občino <strong>Vojnik</strong>.Zato sem se tudi odločil, da kandidiramv Svet Kmetijsko gozdarske zborniceSlovenije, ki je nekakšen kmečki parlament.V zbornici so vzvodi za kreiranje kmetijskepolitike in je ta izvolitev lahko samokoristna pri mojem delu, tako v kmetijskizadrugi, kot pri delu v kmetijskem odboruv občini.Kaj svetujete našim kmetom v Občini<strong>Vojnik</strong> za leto <strong>2009</strong>, v kaj bi jih usmerili,če bi lahko vplivali na njihove dokončneodločitve? Ali bo recesija bistveno udarilatudi na področju kmetijstva?Težko je v času recesije posameznemukmetu svetovati, kje je tista odrešilnaveja, ki je močna in zelena. Prepričan pasem, da ozka specializacija pride v poštevle v primerih velikih posestev, ki lahkokonkurirajo na evropskem trgu.13. <strong>maj</strong> <strong>2009</strong> 23 OgledalO 05/<strong>70</strong>