OGLEDALO, Številka 70, maj 2009 - Občina Vojnik

Glasilo Občine VojnikŠtevilka 6913. maj 2009Poštnina plačanapri pošti 3212 VojnikGlasilo Občine Vojnik • številka 33 • 26. oktober 2002Vojnik se spreminjaNove priložnosti za sprehod

Postavljanje butare v VojnikuCvet gasilske zveze VojnikGospod župan, tudi letos bomo potrebovali sredstva...Udeleženci Slomškovega tekmovanjaIgor Rotar in Jože Žlaus - ustvarjalca največjega pirhaNa Frankolovem - končno malica!Najboljši golaž za udeležence čistilne akcijeObčni zbor vinogradnikovOgledalO 05/70 2 13. maj 2009

VSEBINA4 BESEDA ŽUPANA5 GOSPODARSTVO IN KOMUNALA10 INTERVJU Beno Podergajs11 GOSPODARSTVO IN KOMUNALA17 INTERVJU Stevan Đorđević19 INTERVJU Janez Gobec20 KMETIJSTVO23 INTERVJU Marjan Kovač25 URADNI DEL32 UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA40 DRUŠTVA48 PISMA BRALCEV54 PROMETNI KOTIČEK58 KRONIKA62 ŠPORT63 PRIREDITVEUvodnikOBČINA VOJNIKKeršova ul. 8, 3212 VojnikDavčna številka: 67288006Podračun UJP: 01339 - 0100003082E-naslov: obcina@vojnik.siTel.: 03 78 00 620Fax: 03 78 00 637Uradne ure:(osebno in po telefonu)Ponedeljek od 8.00 do 12.00Sreda od 8.00 do 12.00od 13.00 do 16.30Petek od 8.00 do 12.00Glasilo Občine VojnikSpoštovanebralke in bralci!Tokrat bi moral posebej dodati tudidopisniki, saj smo prejeli toliko prispevkov,da vseh nismo mogli vnesti v to številkoglasila. Vendar smo poizkusili vsemzadostili, saj smo objavili od vsakega nekaj,tisto najbolj pomembno in zanimivo.Pomladni dnevi so prebudili dejavnostidruštev, organizacij, otrok v šoli in tistih, kiskrbijo za naše počutje v občini. Zvrstile sose čistilne akcije, na katerih smo ponovnodokazali, da nam ni vseeno za naravo inokolje, v katerem živimo.Društva so imela občne zbore, nakaterih so člani pregledali delovanjev preteklem letu ter si zastavili nalogeza tekoče leto. Posebej so nas zasuli ssvojimi prispevki vinarji iz vojniškegavinogradniškega društva, katerim se že vnaprej opravičujem, saj vseh prispevkovnismo mogli objaviti. Osnovnošolcem invrtcu smo prepustili v lastno urejanje nekajstrani glasila in moram reči, da so ga podmentorstvom Barbare Ojsteršek sprejeliodgovorno ter z vso resnostjo.V poletnem času vse do septembrane bomo izdali nove številke Ogledala,zato vas prosim, da nam napišete, kaj vseste doživeli v času počitnic in dopusta.Recesija, ki je prisotna že skoraj v vsakiskupnosti in jo občutimo tudi posamezniki,naj vam ne vzame volje do dela in življenja,naj vam pogled na naravo nadomesti željopo zabavi ter trošenju denarja za tisto, karni potrebno. Naj bo vaš nasmeh tolikšen, daga lahko vedno malo podarite sorodniku,prijatelju, znancu, ki je v trenutni stiski invam bo zanj hvaležen.Jure Vovk,odgovorni urednikPrispevke s fotografijami, z navedbo avtorja ins tel. številko za naslednjo številko Ogledalapričakujemo do petka,14. avgusta 2009, v tiskani in po možnosti velektronski obliki (na disketi, zgoščenki,USB-ju ali po e-pošti na naslov:ks-frankolovo@amis.net).Članke, prejete po 14. avgustu, bomo objaviliv okviru možnosti.Uredniški odbor si pridržuje pravico dokrajšanja člankov in izbora fotografij polastni presoji. Za vsebino in točnost podatkovodgovarja avtor prispevka.Izdajatelj: Občina VojnikOdgovorni urednik:Jure VovkUredniški odbor:Milena Jurgec, Ines Novak,Alenka Prebičnik Sešel,Alja Tihle, Sonja Jakopin Simon StagojTrženje oglasov: Ines NovakLektorica:Tanja Štante BenčinaNaslovna fotografija:Nova protipoplavna strugaFoto: Matjaž JambriškoPriprava in tisk:Dinocolor 2009Glasilo izhaja v nakladi 3.100 izvodovin je brezplačno.13. maj 2009 3 OgledalO 05/70

Beseda županaSPOŠTOVANE OBČANKEIN OBČANI!Pomlad je prinesla novo sonce, topli žarki sonas ogreli ter vzpodbudili nove akcije, lepedogodke in prijetne prireditve. Vse to je opisanov nadaljevanju Ogledala, sam pa bi se dotaknilnekaterih odgovorov na večkrat postavljenavprašanja.Mnoga društva in posamezniki sevse bolj zanimajo za socialno stanje vobčini. Kot občina na osnovi potrjevanjaobveznega zdravstvenega zavarovanjaugotavljamo, da se število brezposelnihoseb vsak mesec povečuje, vendar nasrečo ne tako hitro, kot morda drugje poSloveniji. Če jih je bilo v novembru 2008264, je njihovo število v decembru padlona 254. V januarju 2009 jih je bilo 258,februarja 256 in marca 269. Sem spadajotudi študentje iz različnih omejitvenihstarostnih kategorij oz. načinov študija.AVTOBUSNA POSTAJA OBREGIONALNI CESTI PRI SPOMENIKUNOB v Vojniku je burila mnoge duhove invzpodbujala k razmišljanju tako člane KOborcev za vrednote NOB, kot tudi civilnoiniciativo. Dobival sem različna pisma, zneresničnimi podtikanji, žalitvami, pa tudis podporo. Skupaj s KS Vojnik, katero jepooblastil tudi OS na svoji seji, da se odločiglede postavitve postaje, smo sprejeli sklepin odločitev, DA AVTOBUSNE POSTAJEPRI SPOMENIKU NE BO. Pisali smo že otem, zakaj sploh prestaviti postajo iz centratrga, povedali, da je bila skoraj v celotilocirana v cestnem telesu, da bi jo financiralinvestitor sosednjega novega objektaidr. Poseg je povzročal preveč hude krvi,sicer pri peščici občanov, vendar pustimočasu čas in odločitve o tem za kasneje.Obe AP tako ostajata na znanih lokacijah.Svet KS Vojnik je tudi predlagal, da se zinvestitorjem poskuša skleniti dogovor oizgradnji pločnika na tej relaciji.S sredstvi, pridobljenimi po poplaviin z evropskimi sredstvi (regionalnisklad) bomo nadaljevali obnovo ceste vČREŠNJICE, kakor tudi vodovod MALEDOLE – DEVICA MARIJA.OB UKINITVI EKOLOŠKIHOTOKOV je bilo nekaj slabe volje.Upamo, da so spomladanska akcija inpolni kontejnerji dokazali, da smo vobčini mislili resno in da bodo podobneakcije omogočale predvsem NAŠIMOBČANOM reden odvoz tudi kosovnihodpadkov, seveda do izgradnje zbirnegacentra v obrtni coni.Postavili smo tudi nekaj novihekoloških otokov (tri posode za ločenozbiranje odpadkov). Tudi tukaj so odzivirazlični, čeprav občina in Simbio želita lepomagati. Nekateri bi jih »pripeljali predobčino, drugi bodo poklicali policijo, čejih ne umaknemo, tretji pa nas prosijo, danaj jih čim prej postavimo, in sicer čimbližje njihovemu prebivališču«!Povedali smo že, da bomo moraliodstraniti BREZE V KERŠOVI ULICI.Breze močno onesnažujejo okolico, njihovkoreninski sistem ruši kanalizacijo, kije pod njimi. V soglasju s KS Vojnikbomo breze odstranili predvidomajeseni in jih TAKOJ NADOMESTILIZ USTREZNEJŠIMI OKRASNIMIDREVESI, KATERE BO PREDLAGALSTROKOVNJAK. To pišem zato, DANAM LAHKO SPOROČITE TUDI SVOJEPREDLOGE GLEDE NADOMESTITVEOBSTOJEČIH BREZ.Predvidoma bomo še letos asfaltiraliCESTO OB HUDINJI, in sicer s sredstvi,ki so nam bila obljubljena za sanacijepo poplavi. V cesti, ki jo je poplava2007 praktično odnesla, je bila urejenakanalizacija (meteorna in fekalna),obnovljeni pa so bili tudi drugi komunalnivodi: elektrika, voda, KRS ...V zadnjem času smo dobili sklepMO Celje, ki »soglaša z ustanovitvijodislociranega oddelka GLASBENE ŠOLECELJE V OBČINI VOJNIK. Za nadaljnjeaktivnosti je zadolžena Glasbena šolaCelje, ki pa resnično zavzeto dela na temprojektu, predvsem njen novi ravnatelj.Torej čakamo podelitev koncesije zaomenjeni oddelek s strani resornegaministrstva.V času od izida Ogledala do začetkašolskih počitnic se bo zvrstilo obilorazličnih dogodkov naših društev indrugih skupin. Obiščite jih in izkažite stem podporo njihovemu delu! Morda zazaključek misel Andreja Grabarja – DUHRESNICE:»Vsak naj se torej trudi, da bo vživljenju vedno pred vsem obstal in dane bo nikoli od nikogar odšel. Če boodšel, bo to pomenilo, da ni pripravljensprejeti brezčasja. In potem ga bo zanesprejeto razliko preganjal duh oziromastrah. Moral se bo vrniti in se soočiti znesprejetim.«.Beno Podergajs,župan Občine VojnikČISTILNA AKCIJAKljub slabemu vremenu se je letošnječistilne akcije udeležilo veliko ljudi.Zahvaljujem se vsem trem krajevnimskupnostim in njihovim predsednikomza organizacijo ter osebno pomoč, hvalaravnateljem in vodjem vseh šol, takoobeh centralnih kot obeh podružničnihšol za njihov osebni zgled pri čiščenjuokolja.Iskrena hvala tudi predsednikommnogih društev in vsem drugim, ki stese vključili v to akcijo. Vemo, da ste setudi mnogi občani vključili v urejanjeokolja, lastnih dvorišč in okolicerazličnih objektov, za kar se vam iskrenozahvaljujem in sem predvsem vesel vašeodgovorne zavesti.Beno PodergajsOgledalO 05/70 4 13. maj 2009

Gospodarstvo - komunalaPROJEKTI, KI SEDELNO FINANCIRAJO IZSREDSTEV EVROPSKEUNIJESEMAFORIZIRANO KRIŽIŠČE PRIOPC ARCLINProjekt izgradnje semaforiziranegakrižišča in asfaltiranje cest v OPC Arclinse v letošnjem letu zaključuje. V mesecuaprilu je bila dokončana še zadnja fazaasfaltiranja ceste znotraj Obrtno-poslovnecone.Obveznosti in cilji operacije soizpolnjeni. Naložbo v vrednosti 835.602,00EUR je sofinancirala RS SVLR iz sredstevEU v višini 338.083,00 EUR. Izvajalecdel je bilo cestno podjetje Celje, ki je poporočilih nadzornega organa podjetjaParitet, d. o. o., in RC Inženiringi, d. o. o.,delo opravilo pravočasno in kakovostno.Projekt je bil podrobno obrazloženv 69. številki Ogledala, zato ga ne bomopodrobno predstavljali. Upamo, da bodo znovo pridobitvijo zadovoljni vsi, predvsempa lastniki in zaposleni v OPC Arclin.REKONSTRUKCIJA CESTEFRANKOLOVO - ČREŠNJICE - ŽIČEV okviru operativnega programakrepitve regionalnih razvojnih potencialovza obdobje 2007–2013, razvojne prioritete»Razvoj regij«, smo prijavili projekt:Rekonstrukcija ceste Frankolovo-Črešnjice-Žiče. Projekt, vreden 891.061,00EUR, se izvaja v obdobju od 2008 do 2010.V letu 2008 smo v celoti realizirali planiranasredstva, in sicer 271.589,00 EUR, v letu2009 nadaljujemo z rekonstrukcijo ceste,dela bodo opravljena v obsegu 228.598,00EUR sredstev. Investicija bo zaključenaleta 2010 v največjem obsegu v višini437.015,00 EUR. Projekt izvaja cestnopodjetje Celje, nadzor vrši podjetje Parite,d. o. o. Z željo, da uresničimo cilje projekta,se krajanom zahvaljujemo za strpnost,hkrati se pa zavedamo, da to počnemoza njih, čeprav nas včasih ne želijo ali panočejo razumeti.POSODOBITEV VODOVODNEGASISTEMA VOJNIK-TOMAŽ-MALEDOLETudi projekt Posodobitev vodovodnegasistema Vojnik-Tomaž-Male Dole potekav okviru operativnega programa krepitveregionalnih razvojnih potencialov zaobdobje 2007–2013, razvojne prioritete»Razvoj regij«.Projekt se je pričel izvajati v letu 2007in se končuje letošnje leto. Dinamikasredstev je potekala skladno z dinamikosredstev sofinancerja, in sicer v letu 2007v višini 373.301,00 EUR, v letu 2008je bilo realiziranega projekta v skupnivrednosti 514.531,00 EUR, v letu 2009 sebo projekt zaključil in sredstva, načrtovanaza končanje projekta, znašajo 482.787,00EUR.Cilji projekta so posodobitev vodovodneinfrastrukture in priključitev 500 novihuporabnikov. Do sedaj je bilo izvedeno inpredano v upravljanje podjetju VO-KACelje ca. 2330 m vodovodnega sistema,in sicer vodovod Devica Marija-Tomaž,ca. 150 uporabnikov, v prevzemanju jevodovod Male Dole, odsek Želče v izmeri2636 m, ca. 60 uporabnikov, nadalje seizvaja gradnja vodovoda odsek Jamnik,Dolgo Rebro, Velike Dole, Črešnjevec vdolžini 3537 m, ca. 290 uporabnikov.Vesna Poteko,višja svetovalka zainvesticije in šolstvo13. maj 2009 5 OgledalO 05/70

Gospodarstvo - komunalaSTANOVANJSKA SOSESKAARCLINUreditveno območje OPPN»Stanovanjska soseska Arclin« predstavljapodročje ob regionalni cesti RII-430/0280 Višnja vas-Celje, in sicer se nahajazahodno od prej omenjene regionalneceste, parcelne številke: 161, 169/11 k. o.Arclin (nasproti trgovine SPAR).Na ureditvenem območju v velikosti9728,50 m 2 se načrtuje novo naseljetreh večstanovanjskih objektov (ca.80 stanovanj in poslovni prostori vvelikosti ca. 500 m 2 ). Ureditveno območjenamerava investitor komunalno opremiti zvso zahtevano infrastrukturo, predvidenoza urejanje tovrstnih zemljišč. Predvidise poslovne prostore s tiho dejavnostjo vpritličnem delu objekta ob lokalni cesti.Predvidena je etažnost od K+P+2 doK+P+3. Deli objektov bodo vkopani.Območje urejanja se navezuje naregionalno cesto RII-430/0280 Višnja vas-Celje na zahodni strani območja z enimuvozom v širini 6,90 m. Ob obstoječi cestista predvidena hodnik za pešce v širini1,20 m in zelenica v širini 7,6 m.Na zahodni strani območja jepredvideno otroško in športno igriščeoziroma park, na delu, ki sega v območjepoplavljanja zemljišča in bo namenjenotudi ostalim krajanom Arclina.Javna razgrnitev osnutka občinskegapodrobnega prostorskega načrta bopredvidoma potekala v maju in juniju2009.Povzela:Jelka GregorcOgledalO 05/70 6 13. maj 2009

Gospodarstvo - komunalaSPREMEMBE OLN ARCLIN– OBRTNO-POSLOVNA CONAARCLINPri izgradnji Obrtno-poslovnecone Arclin je več investitorjev podalopredloge za spremembo lokacijskeganačrta na tem območju.V zvezi s predlogi bodo izvedenipostopki, predvideni za spremembolokacijskega načrta. Občina Vojnikbo k izdelavi pristopila predvidomatakoj. Vse spremembe bodo strokovnopodrobno predstavljene v času javnerazgrnitve.PRAVILNIK O SPREJEMUOTROK V VRTECJelka GregorcNaši otroci so naše bogastvo, nakaterem svet stoji. Zato jim moramoomogočiti ugodne pogoje tudi v času, kiga preživijo v vrtcu. Občina Vojnik se ženekaj let bojuje s prevelikim vpisom, zatosmo bili primorani vzeti v najem prostorev župnišču. Tako smo omogočili delo ponormativih, ki jih zahteva zakon.Ker se vse občine soočajo s podobnimprimerom, so nekatere poskusile rešitiproblem z novim pravilnikom, ki boprednostno obravnaval občinske otroke.Kar pa za sabo potegne verižno reakcijo.Posledično se lahko zgodi, da naši otrociostanejo brez vrtca. Zato je Odbor zadružbene dejavnosti na 15. redni seji, dne25. 3. 2009, sprejel osnutek in predlognovega Pravilnika o sprejemu otrok vvrtec. Občinski svet Občine Vojnik pa gaje na 22. seji, dne 26. 3. 2009, tudi potrdil.Najpomembnejši novosti pri predlaganempravilniku sta, da bo v primeru prevelikegaštevila otrok, ki bi se želeli vpisati v vrtec,imenovana tričlanska komisija (predstavnikstrokovnih delavcev vrtca, predstavnikstaršev in predstavnik ustanovitelja), ki boodločala o sprejemu otrok in vrstnem reduna čakalni listi.Z novo postavljenimi kriteriji smodali prednost našim otrokom, katerihstarši imajo skupaj z otrokom stalnoprebivališče na območju Občine Vojnik. Stem bomo rešili problem, ki bi lahko nastalob omejevanju vpisa naših otrok v vrtcedrugih občin.S tem pravilnikom je zagotovljenprednostni vpis naših otrok v VrtecMavrica.V Vrtcu Mavrica je trenutno 377 otrok,kar 119 jih je iz drugih občin. ObčinaVojnik pa sofinancira bivanje v drugihvrtcih le 57 otrokom. Iz teh podatkov na našvrtec ne bi smeli vplivati novi Pravilniki osprejemu otrok v vrtec po drugih občinah,kjer so omejili sprejem naših otrok oz. sodali prednost svojim otrokom.Barbara MikušBARVICA 13. maj 2009 7 OgledalO 05/70

Gospodarstvo - komunalaPOROČILO O DELUMEDOBČINSKEGAINŠPEKTORATA OBČINDOBRNA, VOJNIK, VITANJE INZREČE ZA LETO 2008Medobčinski inšpektorat deluje naobmočju sedmih občin, in sicer Dobrna,Slovenske Konjice, Šentjur, Oplotnica,Vitanje, Vojnik in Zreče. Ima statussamostojnega skupnega upravnega organain opravlja naloge izvajanja inšpekcijskeganadzorstva na področjih, ki jih urejajopredpisi občin ustanoviteljic.Inšpekcijsko nadzorstvo se je v letu2008 izvajalo v obliki:rednih in izrednih pregledov,kontrolnih inšpekcijskih pregledov vprimerih naložene odprave nepravilnosti,koordiniranih akcij z ostalimiinšpektorati in s policijo,pogoste prisotnosti na terenu inpreventivnega delovanja s sprotnimopozarjanjem na predpisane obveznosti.NADZOR NAD KATEGORIZIRANIMIOBČINSKIMI CESTAMINadzor rednega vzdrževanja nadkategoriziranimi občinskimi cestami inposegov v cestnem svetu ter varovalnempasu občinskih cest se izvaja glede nadoločila Odloka o občinskih cestahv občinah ustanoviteljicah, Odloka okategorizaciji občinskih cest v občinahustanoviteljicah, Pravilnika o vrstahvzdrževalnih del na javnih cestah in nivojurednega vzdrževanja javnih cest (Ur. listRS, št. 62/98) in Odlokov o zimski službi.Pri inšpekcijskih ogledih so najpogostejeugotovljene naslednje nepravilnosti:1. Redna vzdrževalna dela nakategoriziranih lokalnih cestah, zlasti pa najavnih poteh, ki so največkrat v upravljanjukrajevnih skupnosti, se zaradi pomakanjafinančnih sredstev opravljajo pomanjkljivoin nepravočasno, z odstopanjem odstandardov in normativov, ki urejajo rednovzdrževanje. To ima za posledico slabovzdrževane bankine, slabo stanje voziščz najrazličnejšimi poškodbami, zaraščenebrežine, neurejeno odvodnjavanje,pomanjkanje prometne signalizacije inopreme, zmrzlinske poškodbe, neurejenepriključke, slabo preglednost v križiščihin na priključkih. Vse to so nepravilnostiin pomanjkljivosti, ki ovirajo promet inogrožajo prometno varnost.2. Rekonstrukcijska dela na javnih potehin lokalnih cestah se po Zakonu o gradnjiobjektov štejejo za vzdrževalna dela vjavno korist. Z rednimi vzdrževalnimi delise lahko začne brez gradbenega dovoljenjain brez pridobitve lokacijske informacije.Največkrat se na terenu pojavlja, dainvestitor financira izgradnjo asfaltiranegavozišča s tamponskim ustrojem (pa še tegaširine za enosmerni promet) in z utrditvijobankin, problematika pa se pojavi pri ostrihzahtevah lastnikov priležnih zemljišč, kinasprotujejo pri ureditvi odvodnjavanjain čiščenju oziroma vzdrževanju brežin.Pri tem pa neurejeni lastniški odnosi inneurejeno zemljiško stanje pri odpravljanjunepravilnosti na cestah povzročajonerešljive probleme.3. V občinah ustanoviteljicah je podobnokot povsod v Sloveniji ogromno cest, kijih je občina kategorizirala, so pa v lastifizičnih oseb.Vpraksi se pojavlja vedno večprimerov, da lastniki zemljišč, po katerihpoteka trasa obstoječe kategoriziranepoti, ne dovolijo, da se na njih zagotovijovzdrževalna, kaj šele obnovitvena dela.Z najrazličnejšimi ovirami (traktorji,avtomobili) preprečujejo vzdrževalcu delana cesti. Za prometno varnost na cestah paje zakonsko odgovorna lokalna skupnost.4. Zaradi pospešene gradnjestanovanjskih blokov, naselij, industrijskecone, ipd. se je v tem obdobju povečaloštevilo poškodb voziščne konstrukcije,ki prvenstveno nastanejo zaradipreobremenjenosti s tovornimi vozili.Avtoprevozniki po navadi odvažajo innasipavajo gradbene odpadke namesto nadeponijo, kar na privatna zemljišča. Pravtako se spravilo in vlaka lesa izvaja že vvsakem letnem času, kar na razmočenemterenu še dodatno poslabša stanje cestnegatelesa in bankin ter odvodnih jarkov. Težoosnih obremenitev in s tem dokazovanjepreobremenjenosti pa po Zakonu ovarnosti cestnega prometa izvaja policijain ne medobčinski inšpektorat, vendar je tanadzor v praksi žal zelo redek. Razlog jemogoče iskati v tem, da policija posedujele dve ustrezni tehtnici za območje celotneSlovenije.NADZOR NAD IZVAJANJEMKOMUNALNIH IN OSTALIHDEJAVNOSTIPoleg nadzora rednega vzdrževanjaobčinskih cest se je izvajal nadzor nadostalimi komunalnimi področji, gledena določila ostalih Odlokov občinustanoviteljic.In sicer najpogosteje:- vzdrževanje čistoče in urejenostijavnih površin,- ravnanje z zapuščenimi vozili,- oskrba s pitno vodo in z vodovodnipriključki,- ravnanje s komunalnimi odpadki,- ravnanje z odpadnimi vodami,- divja odlagališča odpadkov,- nadzor nad vodenjem in pobiranjemturistične takse,- nameščanje plakatov na plakatnamesta.Pri inšpekcijskih ogledih so ugotovljenenaslednje nepravilnosti:1. Ugotovljeno je, da je pokritostodvoza komunalnih odpadkov, ki nastajajov gospodinjstvih, po vseh občinah vpovprečju dosegla preko 80 %, karocenjujemo kot zelo dobro.2. Opaziti je, da se je dvignila ekološkazavest, saj se na našem teritoriju ne povečuještevilo divjih odlagališč. Pregledano jebilo kar nekaj območij, kjer so le-ta. Obsodelovanju izvajalca javne službe ravnanjas komunalnimi odpadki in krajanov so bilatri v celoti sanirana. Na omenjene lokacijeso bile postavljene table o prepovediodlaganja odpadkov v naravno okolje.Ker gre v večini primerov za odlaganjegradbenih in kosovnih odpadkov v naravnookolje, je pri odkrivanju povzročiteljevzelo oteženo pridobivanje podatkov o njih.Ob pojavu novega odlagališča je potrebnohitro ukrepanje, saj se drugače lahko v zelokratkem času količina odloženih odpadkovenormno poveča.3. Kljub večkratnem opozarjanjuv medijih je ugotovljeno, da občani ssežiganjem naravnih, nesuhih snovizadimijo naravno okolje še posebej vspomladanskem in jesenskem času.OgledalO 05/70 8 13. maj 2009

Gospodarstvo - komunala4. Pri odvajanju fekalnih in ostalihodpadnih komunalnih voda se povečuještevilo pritožb v zvezi z emisijo odpadnihvod na zasebnih zemljiščih. V preteklostiso se brez kakršne koli tehničnedokumentacije gradili kanalizacijskivodi v obstoječe obcestne jarke. Iztokiiz kanalizacijskih vodov pa so po navadispeljani na nižje ležeča zasebna zemljišča.Lastniki oškodovanih zemljišč zahtevajo,da se navedene nepravilnosti odpravijo. Pritem pa mnogokrat zaostreni medsebojniodnosi prijaviteljev in lastnikov zemljišč,po katerih naj bi se uredila odvodnjavanjafekalnih in ostalih odpadnih voda,povzročajo nerešljive probleme.Na območju Občine Vojnik jekomunalno-cestna inšpektorica opravila120 inšpekcijskih ogledov, od tega:14 na področju javnega reda in miru tervideza naselij,7 na področju zapuščenih vozil,31 na področju komunalnih odpadkov,34 s področja cest,7 s področja odvajanja odpadnih voda,2 glede parkiranja,3 ostalo ter23 ogledov, ko ni šlo za upravno stvar.Na podlagi ugotovitev na terenu se jepostopek nadaljeval oziroma ustavil, vrstain število ukrepov sta razvidna iz tabel vprilogi poročila.Pristojnim inšpekcijskim službamali ostalim organom je bilo v pristojnoreševanje odstopljeno 12 zadev.MEDOBČINSKO REDARSTVOV preteklem letu je potekala izdelavaObčinskega programa varnosti poposameznih občinah ustanoviteljicah, kije bil večinoma že sprejet. S sprejetimObčinskim programom varnosti in pouspešno opravljenem usposabljanju bodoobčinski redarji začeli izvajati nadzor naddoločbami po Zakonu o varstvu javnegareda in miru, za katere so pristojni.To so:7. člen – nedostojno vedenje,9. člen – beračenje na javnem kraju,1. odstavek 11. člena – uporaba nevarnihpredmetov (karbid in druge plinske zmesiza pokanje),12. člen – poškodovanje uradneganapisa, oznake ali odločbe,13. člen – pisanje po objektih,16. člen – vandalizem,18. člen – kampiranje,19. člen – uporaba živali (s ščuvanjemali razkazovanjem živali namenomapovzroči občutek strahu ali ogroženosti),1. in 3. odstavek 22. člena – neupoštevanjezakonitega ukrepa uradnih oseb.Poleg naštetega je občinsko redarstvopristojno:nadzorovati varen in neoviran cestnipromet v naseljih,varovati ceste in okolje v naseljih in naobčinskih cestah zunaj naselij,skrbeti za varnost na občinskih javnihpoteh, rekreacijskih in drugih javnihpovršinah,varovati javno premoženje, naravno inkulturno dediščino,vzdrževati javni red in mir.Občinski redar bo pri opravljanju naloguporabljal naslednja pooblastila:opozorilo,ustno odredbo,ugotavljanje istovetnosti,varnostni pregled osebe,zaseg predmetov,zadržanje storilca prekrška in kaznivegadejanja,uporabo fizične sile, sredstev zavklepanje in vezanje ter plinskegarazpršilca.S 1. 1. 2009 so pričeli z delomtrije občinski redarji. Trenutno so naizobraževanju, saj se morajo za svojedelo strokovno usposobiti ter opravitipreizkus znanja. Pravilnik o strokovnemusposabljanju in preizkusu znanjaobčinskih redarjev določa:program in čas osnovnega strokovnegausposabljanja in način opravljanjapreizkusa znanja,program in način obdobnegaizpopolnjevanja.Program osnovnega strokovnegausposabljanja obsega 370 ur strokovnoteoretičnegain praktičnega usposabljanja.Po zaključku le-tega bodo lahko v celotiopravljali naloge v skladu z Zakonom oobčinskem redarstvu in ostalimi predpisi.ZAKLJUČEKEnako kot v preteklih obdobjih še vednoobstajajo odprta določena vprašanja, ki vveliki meri vplivajo na učinkovitost delaMedobčinskega inšpektorata. Ti problemiso:neusklajenost nekaterih občinskihodlokov s spremembami zakonodaje,nepoznavanje pristojnosti Medobčinskegainšpektorata, neusklajenost nadzora medobčinsko inšpekcijo in republiškimiinšpekcijami.Osnovni namen inšpekcijskih službni finančni prihodek, ampak učinkovitoreševanje določenih opustitev pravnih osebin posameznikov in odprava nepravilnosti,s katerimi je ogrožen javni interes, vendarbo Medobčinski inšpektorat v prihodnjeposvečal večjo pozornost kaznovalnipolitiki, saj opažamo, da je to edenod učinkovitih načinov preprečevanjaprekrškov.Tudi v prihodnje bomo veliko pozornostinamenili osveščanju ljudi, komunikacijiz njimi in preventivnemu delovanjumed njimi. Cilj inšpekcijskega nadzorabo usmerjen predvsem k preprečevanjukršitev in situacij, pri katerih lahko pridedo pomanjkljivosti ali nepravilnosti, ki bilahko imele škodljive posledice za ljudi,premoženje, skupnost ali pa tudi samopovzročile nejevoljo občanov.Mag. Nataša Kos,komunalno-cestna inšpektorica13. maj 2009 9 OgledalO 05/70

IntervjuINTERVJU Z VOJNIŠKIM ŽUPANOMogroženost še temeljitejše preučena invarovanje temeljitejše narejeno. Vsi mipa vemo, da narave ni mogoče nikolipovsem ukrotiti, zato tudi pri teh višinahprotipoplavnih zaščit lahko le želimonajboljše, še posebej ker vemo, da sonekateri izračuni za zaščito narejeni zaizjemno dolgo primerjalno obdobje izpreteklosti.Občinski svet je na zadnji seji obravnavalporočilo o izvrševanju proračuna za leto2008. Katera vprašanja so bila posebejizpostavljena v razpravi?Izpostavljena so bila vprašanja gledezadolževanja občine, ali je bil najethipotekarni kredit in kakšen je bil dolgobčine konec leta. Pojasnjeno je bilo, danajeti dolgoročni kredit v višini 510.000EUR ni hipotekarni kredit; občina jeimela med letom najet likvidnostni kredit,saj je bila večina sredstev sofinanciranjainvesticij prejetih v decembru; dolg občinekonec leta je znašal 2.133 tisoč EUR.Dodatno so bili še pojasnjeni investicijskitransferni prihodki iz državnega proračuna,iz sredstev proračuna Evropska skupnosti– da so bili nakazana vsa sredstva pozahtevkih, ki so bili poslani po izvršenihinvesticijskih delih skupaj z dokazili, daje bilo delo izvršeno in po opravljenemnadzoru Službe vlade RS za lokalnosamoupravo in regionalno politiko; šelenato je sledilo plačilo.Smo v fazi recesije, ki se je dotaknila vseh.Ali bomo zaradi tega v Občini Vojnikprikrajšani za sredstva iz državnegaproračuna?V zadnjem času sem ob različnihpriložnostih sodeloval na različnih ravnehrazgovorov, tudi z ministri. Najboljpomemben in tudi merodajen se mi jezdel razgovor RRA (Regionalne razvojneagencije), beri županov te regije, zministrico Zlato Ploštajner, ki je zadolženaza področje lokalne samouprave in lokalnirazvoj. Po njenih besedah naj ne bi biliprikrajšani za sredstva iz državnegaproračuna. V zadnjem času se je zgodilocelo nasprotno, da sta si obe združenji,ki povezujeta občine, zelo prizadevali indosegli v pogajanjih z vlado celo manjšepovečanje. Ocena ministrice je veljala le zaletošnje leto. Kako bo v prihodnje, pa bomovsi skupaj še videli. Tudi za koriščenjeevropskih sredstev po že podpisanihpogodbah se naj način ne bi spremenil;tudi na tem področju so obljubili, da bodoposkušali izboljšati pogoje v dobro občin.Protipoplavna zaščita v Vojniku je tista,ki nam zagotavlja varnost pred vodami.Ali smo že dosegli varni nivo zaščite?Protipoplavno zaščito smo začelipripravljati takoj po poplavi leta 1998. Čebi bili namreč čakali do zadnje poplave, kije bila bistveno bolj razširjena po Sloveniji,bi bilo sredstva pridobiti še težje. Tako sose dela lahko začela na osnovi študij inprojektov, ki so bila pripravljena še predletom 2007. Ker so se dela izvajala takojpo poplavi, so se med samim izvajanjemše lahko naredile določene korekcije gledena višino poplavnih vod septembra 2007.Vsi mi, vključno s strokovnimi službami,verjamemo, da je zaradi tega poplavnaZaradi recesije se je porušilo socialnostanje v občini. Se na tem področjupredvidevajo kakšne humanitarneaktivnosti?Kljub temu, da še nimamo vsehpodatkov o novih nezaposlenih, da nanašem območju recesija še ne kaže takohudih zob kot drugod, pa smo vendarskupaj s KS in z vsemi tremi župnijskimiKaritas že pristopili k posebni akciji, kijo na nek način tudi sam usklajujem. Onjej bo več napisanega prav v tej številkiOgledala, zato bodi tukaj dovolj besed.Poudarjam pa, da smo v stalni povezavi tudiz določenimi republiškimi in regionalnimiinštitucijami, ki nam bodo v prihodnjepomagale obvladovati nastale situacije.(Karitas, RK, Center za socialno delo indruge humanitarne ustanove v Celju indržavi).Kako je s kulturno dediščino v naši občiniin kakšen je naš odnos do nje?V Občini Vojnik je veliko kulturnedediščine, ki pa je bila v različni lasti.Graščina Tabor npr. v občinski lasti, zatosmo se propadanja te graščine s pomočjodržave tudi najprej lotili in jo nato uspešnoprodali. Kako hitro in uspešno jo danesobnavlja naprej novi lastnik, je težkoocenjevati.Grad Lemberg je bil in je še vzasebni lasti, veliko naporov občineje bilo potrebno, da smo najprej graddelno zaščitili, s pomočjo ministrstva zakulturo (pri tem nam je izjemno pomagalaministrica A. Rihter), in pomagali najtikupca, ki si danes izjemno prizadeva zaobnovo gradu.Graščina Socka je bila v državni lastiin je še danes. Vsa ta leta smo urejali(z državo) zemljiškoknjižne zadeve inpridobivali sredstva za njeno obnovo.OgledalO 05/70 10 13. maj 2009

IntervjuŠe vedno pa se ni našel zainteresiraniposameznik, ki bi graščino prevzel, jo spomočjo države do konca usposobil ter znjo tudi gospodaril.Prizadevali smo si pri reševanjudvorca Majpigel ali Vine. Dokler je bilzainteresirani lastnik, smo tudi uspešnosodelovali pri pridobivanju sredstev oddržave za reševanje tega dvorca. Kako jedanes z lastnikom oz. njihovimi nasledniki,nam trenutno ni znano.Vključeni smo v reševanje spomenikov,spominskih plošč, še posebej spomenikaNOB v Vojniku, ki smo ga že dvakrattemeljito prenavljali! Sodelujemo pa tudipri obnovi drugih kulturnih spomenikovv občini, ki so morda občanom manjprepoznavni, pa kljub vsemu zahtevajobolj ali manj angažirano sodelovanje znjihovimi lastniki.V občini je kar nekaj naravne dediščine,tudi te nismo pozabili. Pred časom je izšlacelo brošura, ki opisuje najpomembnejšadrevesa v občinah Vojnik in Dobrna, del tenaravne in kulturne dediščine pa je opisanali drugače prikazan v turističnem vodičuDobrodošlica raznolikosti!Jure Vovk PRIJAVE NON STOP NA 041 444 485 13. maj 2009 11 OgledalO 05/70

Gospodarstvo - komunalaKRAJEVNA SKUPNOSTFRANKOLOVOVZDRŽEVANJEMAKADAMSKIH CESTV Krajevni skupnosti Frankolovo je vpreteklem obdobju bilo asfaltiranih večještevilo posameznih odsekov krajevnihcest. Za omenjene pridobitve se moramopredvsem zahvaliti našim režijskimodborom in krajanom, ki so s svojovztrajnostjo in požrtvovalnostjo pripraviliceste do asfaltiranja. Asfaltno prevleko jeplačala občina iz proračuna.Žal je ostalo še precej kilometrovmakadamskih cest, ki so načrtovane povrstnem redu za asfaltiranja cest v KSFrankolovo. Na sedežu KS Frankolovoobstaja uradni seznam, s katerim souradno seznanjeni člani režijskih odborov.Za vzdrževanje omenjenih cest vsako letoporabimo veliko finančnih sredstev. Kokrajani zaprosijo za dovoz materiala naceste, prošnje najprej obravnava Svet KS,ki nato izvrši ogled ter odobri količinomateriala. Člani Sveta KS Frankolovoopažamo, da je v zadnjem času prispelona sedež krajevne skupnosti veliko številoprošenj. Prihajajo tudi prošnje, ki senanašajo na odseke cest, hišne priključke,poljske poti, ki niso v upravljanju KSFrankolovo. Zaradi finančne situacije vasobveščamo, da bomo odobrili optimalnokoličino peska s prevozom. Prosimo vasza razumevanje v želji, da na omenjenihodsekih postorite najnujnejša vzdrževalnadela tudi v lastni režiji.PRAZNOVANJE KRAJEVNEGAPRAZNIKAFrankolovo praznuje svoj krajevnipraznik 23. maja. V okviru praznovanjaKS Frankolovo z društvi v kraju inorganizacijami pripravi tradicionalnikoledar prireditev, ki se odvijajo v mesecumaju in juniju.Vsi organizatorji omenjenih dogodkovsi želimo, da so prireditve lepo obiskane,s prijetnim druženjem, kar je tudi namenvsakega društva. Vsako leto se ob tejpriložnosti zahvalimo zaslužnim krajanom,ki so v preteklosti s svojim aktivnim delompripomogli k lepšemu, prijaznejšemu inprepoznavnemu kraju.Letošnja osrednja prireditev sslavnostjo sejo in podelitvijo krajevnihpriznanj bo v soboto, 23. maja, ob 18.30 insovpada s praznikom Krajevne skupnostiFrankolovo.Vse krajane prisrčno vabimo, da ssvojo prisotnostjo dostojno obeležimo naškrajevni praznik!SREČANJE STAREJŠIHKRAJANOVV preteklosti je Krajevna skupnostFrankolovo, Komisija za socialnavprašanja, skupaj z Župnijsko KaritasFrankolovo organizirala srečanje starejšihkrajanov v sklopu občinskega praznikaObčine Vojnik.Svet KS Frankolovo se je na eniizmed svojih rednih sej odločil, da bo odletos naprej srečanje starejših krajanov vokviru praznovanja krajevnega praznika.Obveščamo vas, da bo srečanje v prvipolovici junija, natančneje vas bomoobvestili s pisnimi vabili.Želimo si, da se vas na to srečanječim več prijavi, v prepričanju, da bomoorganizirali prijetno druženje.Dušan Horvat,predsednik Sveta KS FrankolovoKRAJEVNA SKUPNOSTNOVA CERKEVV Občini Vojnik se je ustanovilaKomisija za izdelavo strategije razvojaObčine Vojnik, vključno s krajevnimiskupnostmi Vojnik, Nova Cerkev inFrankolovo. V dokumentih, ki jih bomopripravili skupaj, bodo tudi naši predlogiza razvoj Krajevne skupnosti Nova Cerkevv prihodnosti. Razvoj moramo načrtovatiže sedaj, sploh v tej gospodarski krizi, koprimanjkuje sredstev na raznih področjih,še zlasti pri večjih investicijah. V zadnjihletih je bilo v občini opravljenih karnekaj investicij. Omenim naj izgradnjotežko pričakovane večnamenske dvoranes telovadnico v Novi Cerkvi, ki je skorajob vsaki prireditvi zelo obiskana, za kar sezahvaljujem krajanom in krajankam, saj ssvojim obiskom podpirate naša, na vsehpodročjih tako aktivna društva.Gospodarska finančna situacija imavpliv tudi na proračun Občine Vojnik,a kljub temu načrtujemo v Krajevniskupnosti Nova Cerkev naslednje:- izgradnjo dodatnega parkirnegaprostora in pločnika od vasi mimo igriščado večnamenske dvorane v Novi Cerkvi;- sanacijo makadamskih cest zgramoziranjem;- čiščenje obcestnih jarkov;- nadaljevanje postavitve kažipotov zaoznačevanje naselij v KS ob državnih inlokalnih cestah (predhodno, pred izdelavoin postavitvijo moramo pridobiti soglasjeDirekcije za ceste v Ljubljani zaradinjihovih pogojev);- izgradnjo II. faze vodovoda Hrenova.Mestna Občina Celje, ki bi kotsoinvestitor sodelovala pri izgradnjivodovoda Hrenova, pri pripravi projektovOgledalO 05/70 12 13. maj 2009

Gospodarstvo - komunalaza sofinanciranje evropskih sredstev v letu2008 ni planirala deleža v proračunu, zatose izgradnja ni nadaljevala. V letu 2009 tudiObčina Vojnik ni mogla vključiti navedeneinvesticije, vendar v nadaljevanju resnorazmišlja, da bo takoj, ko bo to mogoče,pričela z njo. To zahtevo so izrazili tudiobčinski svetniki.V tem letu pa smo opravili:- I. fazo izgradnje novega pokopališča;- zaključuje se izgradnja nove kapelepri novem pokopališču;- novo zasaditev cipres pri pokopališčuNova Cerkev.Ob zaključku zimske sezone sezahvaljujem vsem, ki ste vestno in skrbnoopravljali zimsko službo (pluženje inposipanje javnih poti). Zahvala velja tudivsem društvom in organizacijam v KS zaprostovoljno opravljeno delo ob raznihakcijah in prireditvah.Slavko Jezernik,predsednik Sveta KS Nova CerkevDELO V KS VOJNIKRazvoj Vojnika in s tem krajevneskupnosti kot celote si različni ljudje pačrazlično zamišljajo. V ta namen je bilaustanovljena tudi Komisija za izdelavostrategije občine in v dokumentu, ki gabodo pripravili, tudi z našo pomočjo, bozapisano, kako naj bi se občina in z njokrajevna skupnost razvijali v prihodnosti.Razvoj pa moramo načrtovati tudikratkoročno, kaj moramo storiti sedaj, v tejgospodarski krizi, ko primanjkuje denarjana vseh področjih. Kar težko razumemo,da nekaterih stvari preprosto ne bo mogočenarediti takoj, ampak šele čez določen čas.Velik zagon, ki je vladal na vseh področjih,posebno pa v gradbeništvu, se je močnozmanjšal in za seboj potegnil mnogonegativnega.Kljub tako bleščečemu razvoju vpreteklosti, pa se moramo v naši krajevniskupnosti še vedno ukvarjati z izgradnjovodovoda, asfaltiranjem cest in podobnim.Kar ne moremo verjeti, da se to ni naredilože pred 30 in več leti, ko nam je vendar»šlo« tako dobro.Seveda se pomanjkanje finančnihsredstev pozna tudi v proračunu krajevneskupnosti, vendar pa kljub temu ne držimorok križem, saj smo do sedaj že opravili,ali pa jih še bomo, kar nekaj del:sanirali smo večino makadamskih cestin očistili večino obcestnih jarkov;uspešno smo opravili spomladanskočistilno akcijo;v vsak večji kraj ali zaselek želimopostaviti kontejnerje za ločeno zbiranjeodpadkov;saniramo črna odlagališča in želimoozavestiti ljudi, da ne odlagajo odpadkovv naravo;protipoplavne rešitve v Vojniku sezaključujejo. Sanacija brežin vodotokovvišje od Vojnika je narejena. S tem pa jenastala še večja nevarnost poplav nižje odVojnika vse do Škofje vasi. Voda, ki bobrez vsakršnih ovir lahko prihrumela skoziVojnik, se bo ustavila in povzročila ševečje poplave v Arclinu in Škofji vasi. Kureditvi reke Hudinje je potrebno pristopititakoj. Občina Vojnik mora najti denar zaprotipoplavne rešitve na tem območju;problem pločnika in kolesarske stezeod Škofje vasi do Višnje vasi;zaradi vse večjega prometa skozi Vojnikse je končno treba odločiti, kje bo potekalaobvoznica, vzhodno ali zahodno;ureditev pokopališča, mrliške vežice,asfaltiranje parkirnega prostora in poti napokopališču;izgradnja telovadnice, vrtca, dvoraneza prireditve;kmalu pa bo odprt tudi most v Višnjivasi.Naj mi bo oproščeno, če sem kajizpustil. Vesel sem, da pri nas še vedno žividuh prostovoljnega dela, ki ga opravljajodruštva, ki jih je v naši KS kar 17. Člani,ki skupaj delajo, si zaupajo, brez plačilaopravijo tisoč poti, pogovorov, krepijo seprijateljske vezi, ki bogatijo odnose mednjimi. Najpomembnejše pa je to, da včasihz malo ali zelo malo denarja pripravijotako vrhunske prireditve, ki bi bile v ponostudi za to registriranim organizacijam.Mirko Krašovec,predsednik KS Vojnik13. maj 2009 13 OgledalO 05/70

Gospodarstvo - komunalaVELIKA PRIDOBITEV ZAKRAJANE NASELJA GRADIŠČEPRI VOJNIKUPOSTAVITEV NOVE BRVIV SOCKIKo smo se člani Športnega društvaSocka pogovarjali, kakšno prireditev biše lahko izpeljali, se nas je precej članovzavzelo, da bi organizirali gorski tekoziroma pohod na Kislico. Ugotovili smo,da je potrebna obnova brvi pri »Lupan«,ker stara brv ne bi zdržala. Idejo smopredstavili Vladu Potočniku, ki je bil takojza in nam je pokazal pripravljen materialza gradnjo nove brvi. Dogovorili smose, da on prispeva material, mi pa bomoorganizirali delovno akcijo in naredili brv.Z delom smo pričeli 28. marca. Najprejsmo odstranili sprhnelo brv, nato pa naistem mestu postavili novo. Delo sta namolajšala Jože Jeseničnik, ki nam je pripostavitvi pomagal z mehanizacijo, in JožeŠvab, ki je opravil razrez materiala za brv.»Gradiščani« smo po večletnihprizadevanjih in z ogromno vloženegatruda in dela, kot tudi ob kar precejšnjemfinančnem vložku, uspeli realizirati šeeno od izjemno pomembnih pridobitevv obrobnem naselju občine Vojnik, to jeasfaltirano cestišče v smeri od Bovš doGradišča pri Vojniku, ki se zaključuje prizadnjem stalno naseljenem stanovanjskemobjektu na Gradišču.Začetki gradnje in priprave cestišča zaasfaltiranje segajo vse v leto 1994, ko sose pričela izvajati zahtevna strojna in ročnadela v smislu priprave trase za kasnejšeasfaltiranje. Priprava in zatem preplastitevcestne površine z asfaltom je potekala vveč fazah oziroma etapah. Intenzivneje pasmo pristopili k nadaljevanju realizacijeprojekta v letu 2002, oziroma po izgradnjivodovoda in prenovitvi električnegaomrežja. V letih 2003 in 2004 smo uspeliz asfaltom preplastiti nekaj nad 500 mcestišča. V letu 2008 smo nadaljevalis pripravami na najzahtevnejšem deluprojekta oziroma zadnjem delu trase vskupni dolžini 750 m in jo do novembra vceloti tudi pripravili. V mesecu decembru2008 je sledila še preplastitev z grobimasfaltom in v aprilu 2009 preplastitevs finim asfaltom. Tako smo na ta načindokončno uresničili naše dolgoletne želje,ki so bile nemalokrat tudi sanje slehernegavaščana našega naselja.V veliko zadovoljstvo in veselje vsehkrajanov Gradišča pri Vojniku se ob tejpriložnosti iskreno zahvaljujemo županuin občinskemu svetu Občine Vojnik,predsedniku KS Vojnik in referentu zakomunalo Občine Vojnik za nesebičnopomoč in podporo pri realizaciji takopomembnega projekta. Prav tako pagre zahvala vsem neumornim krajanomGradišča pri Vojniku, kot tudi vsemizvajalcem, ki so kakor koli pripomogli krealizaciji tako pomembne pridobitve, zatoše enkrat, iskrena vam hvala!Stanislav Pečnik, predsednik ROPOSREDNIŠKA PRODAJA VOZILVlado Potočnik ob odprtju brviPo končani gradnji smo člani športnegadruštva opravili še obremenitveni test brviin ugotovili, da je brv pripravljena nagorski tek oziroma pohod, ki bo 7. 6. 2009.Vabljeni!ŠD SockaOgledalO 05/70 14 13. maj 2009

Gospodarstvo - komunalaČISTILNA AKCIJA VKS NOVA CERKEVV mesecu marcu je Občina Vojnik,v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi,organizirala akcijo čiščenja okolja znamenom, da postorimo nekaj pozitivnegain nujno potrebnega za naravo.V Krajevni skupnosti Nova Cerkev jebila čistilna akcija 28. marca 2009. Predtem smo na različne lokacije dostavilikontejnerje, v katere so krajani lahkoodlagali svoje odpadke, in s strojnometlo Ivana Ravnaka očistili asfaltnepovršine v središčih naselij, ob robovihcestnih robnikov in pločnikih ter parkirnihprostorih. Tako so naša gasilska društvaimela lažje delo pri pranju omenjenihpovršin.Ob 8. uri zjutraj so se zbraličlani turističnega društva, gasilskihdruštev, športno kolesarskega društva,Smučarskega društva Vizore, Kulturnegadruštva Nova Cerkev in Socka ter drugikrajani v Novi Cerkvi, si razdelili vrečkeza smeti ter se odpravili na že predhodnodoločena območja za čiščenje. Pogled namnožico ljudi v delovnih oblekah je billep in vzpodbuden. Čistili so brežine inkorita potokov, obcestne jarke, pešpotiin javne poti ter pridno polnili vrečkeza smeti, katere so odpeljali naši javnidelavci v Občini Vojnik. V čistilni akcijiso sodelovali tudi učenci in otroci teručiteljice in vzgojiteljici POŠ Socka. Čistiliso okolico šole, pot do graščine, pot odšole do gasilskega doma, cesto proti VelikiRavni in ob cesti od Tezlakovega mostudo Šeška. Učenci in otroci ter učiteljicein vzgojiteljice POŠ Nova Cerkev pa sočistili okolico šole in telovadnice, potiskozi novo naselje, vas, okolico župniščain obzidja, spominsko obeležje in okolicogasilskega doma.potrebne, predvsem pa koristne, saj seodstranijo odpadki, ki v naravo ne sodijo.Le-tako bomo lahko živeli v čisti inlepi naravi, največ k temu pa vsekakorpripomoremo sami. Zato upamo, da bomoposkrbeli za ohranjanje in čuvanje naravein naredili še več na tem področju.Vsem, ki ste si vzeli čas in sodelovali,se zahvaljujemo z željo, da se v prihodnjemletu spet vidimo in z upanjem na večještevilo udeležencev.Mihaela Hren in Slavko Jezernik,predsednik Sveta KS Nova CerkevČistilna akcija članov PGD Nova CerkevTeden dni kasneje, to je 4. aprila 2009,so z akcijo čiščenja nadaljevali in jokončali skavti, pod vodstvom patra BrankaCestnika iz Župnije Frankolovo, in članiTurističnega društva Nova Cerkev. Očistiliso še ostale neočiščene brežine ob potokihin obcestne jarke.Menimo, da so take čistilne akcijeČistilna akcija članov PGD Lemberg13. maj 2009 15 OgledalO 05/70

Gospodarstvo - komunalaČISTILNA AKCIJAV GLOBOČAHV okviru pomladanske akcije čiščenjaokolja v občini Vojnik smo se tudi članinašega Turistično-kulturnega društvaGloboče – Dedni Vrh lotili čiščenja potokaTesnice in seveda bankin ob cesti. Odpločevink za pivo, steklenic, plastičneembalaže, cigaretnih škatel ..., pa doostankov prometnih nesreč, vse to »krasi«našo cesto Celje – Maribor. Sprašujemo se,kdo in zakaj pušča za sabo takšno svinjarijoin kje je naša kultura in seveda odnos donarave. Mar nam je res čisto vseeno zanaše okolje in odvečne stvari odvržemokar skozi okno avtomobila, pa četudi jev bližini koš za odpadke? Ob cesti skoziGloboče, ki je dolga nekaj manj kot 1 km,smo »pridelali« več kot 10 vreč odpadkov,ob potoku Tesnica v skoraj enaki dolžinipa še več odpadkov iz plastike, embalažein celo ostanke moškega kolesa.ČISTILNA AKCIJA KSFRANKOLOVOZima se je poslovila, prihaja žepomlad. Prebujajoča narava je polnasmeti in odpadkov, ki jih lahko vidimo,če se peljemo z avtom, s kolesom ali čese sprehajamo. Posebno polni smeti soprostori ob cestah oziroma vpadnicah vnašo dolino.Letošnja čistilna akcija v okviru akcije»Očistimo okolje« je bila v KS Frankolovozadnjo soboto v marcu. Že pred temsmo na različne lokacije v KS dostavilikontejnerje, v katere so krajani lahkoodlagali svoje odpadke.Člani društev smo se v soboto zjutrajzbrali pred KS, si razdelili vrečke za smetiin določili območja, ki smo jih glede naštevilo udeležencev bili sposobni očistiti vdogovorjenem času.Očistili smo brežine in korita potokov,obcestne jarke ter pridno polnili vrečke zasmeti, ki smo jih nato odpeljali v kontejner.Glavnina del je bilo opravljenih na potokuTesnica, v smeri Kuretnice, odsek bazen-Črešnjice, potok Jesenica do odcepa Dolpod Gojko.Okolico šole, cerkve in centra soočistili učenci Osnovne šole Frankolovo.Po opravljenem delu smo se zbrali vgasilskem domu, kjer je sledila skromnamalica.Želim si, da bi v čistilni akciji sodelovalitudi drugi krajani, ki niso vključeni vdruštva, saj na koncu izpade, da smo dolžničistiti samo člani društev.Vsem, ki ste si vzeli čas in sodelovali,se lepo zahvaljujem in upam, da nas bonaslednje leto še več. HVALA!Dušan Horvat,predsednik Sveta KS FrankolovoVsak, ki počne našemu okolju takamačehovska dejanja, naj razmisli o tem,če je vredno s takim odnosom do naraveše nadaljevati; narava nam namreč žepošteno in upravičeno vrača. Morda je šečas, da spremenimo odnos do narave innaslednjim generacijam pustimo človekavredno okolje.Jože ŽlausOgledalO 05/70 16 13. maj 2009

Kmetijstvokmetic Celje, Štore, Emil Kačičnik,Turistično društvo Štore, Katja Kovačič,Turistično društvo Vojnik, Andreja Križnik,Turistično društvo Laško in Nina Skale,TRC Celje, d. o. o. iz zasebnega sektorja.Predsednik društva je Jani Jurkošek.Člani nadzornega odbora pa so: MojcaSkale, Občina Vojnik, Sandra Barachini,Občina Laško in Leonida Cmok, ŠKDRudar Pečovje.Potrjena je bila tudi članarina za leto2009 ter manjša dopolnitev statuta.Člani društva so potrdili tudi dopolnitevrazvojne vizije območja.Predsednik Jurkošek je zaključilzbor s pripombo, da večja udeležba inpester pogovor po predstavitvi projektovv izvajanju in projektov za leto 2009pomenita, da so dogajanja v letu 2008pritegnila interes, še več pa ga bo, ko bodovidni prvi rezultati projektov.ODPRTI RAZPISI MKGPUkrep 113 – zgodnje upokojevanjekmetov:vlagatelji so kmetje, starejši od 57 let, kiso pokojninsko in invalidsko zavarovanina opravljanje kmetijske dejavnosti, šeniso upokojeni in so pripravljeni kmetijoprenesti na izbranega prevzemnika.Ukrep 123 – dodajanje vrednostikmetijskim in gozdarskim proizvodom:vlagatelji so lahko kmetije, ki se ukvarjajoz dopolnilno dejavnostjo, agrarne inpašne skupnosti, kmetije, ki se ukvarjajos predelavo grozdja in vina oziromapridelavo oljk, pa tudi gospodarske družbe,samostojni podjetniki in zadruge;predmet podpre so naložbe, ki zadevajo:1. predelavo in trženje kmetijskih proizvodov,2. predelavo in trženje živil,3. skupne naložbe predelave in trženjakmetijskih proizvodov in živil,4. prvo stopnjo predelave in trženja lesa.Ukrep 311 – diverzifikacija v nekmetijskedejavnosti:- vlagatelji so lahko podjetja, registriranakot kmetija z dopolnilno dejavnostjo, s. p.,gospodarska družba ali zadruga, ki z vlogodosežejo vsaj 25 točk;- predmet podpore so naložbe v proizvodnedejavnosti, povezane s tradicionalnimiznanji na kmetiji, proizvodne dejavnosti,povezane s predelavo proizvodovizven Piloge I, pridobivanje energije zaprodajo iz obnovljivih virov energije,prodajne dejavnosti (prodaja lastnih indrugih proizvodov na kmetiji), turizem(nastanitvene dejavnosti, strežba jedi indruge negostinske dejavnosti) ter drugedejavnosti.Ukrep 312 – podpora ustanavljanjumikro podjetij:- vlagatelji so podjetja, ki so po oddajivloge registrirana za upravičene dejavnostikot s. p., gospodarska družba ali zadruga;- pogoji: vlagatelj mora imeti sedež terizvesti naložbo izven dejavne kmetije,vlagatelj mora imeti sedež ter izvestinaložbo izven naselij s statusom mesta, ...Ukrep 323 – ohranjanje in izboljšanjedediščine podeželja- vlagatelji so lahko pravne in fizične osebeter lokalne skupnosti, ki so lastniki objektaali zemljišča, kjer se bo izvajala naložba;- predmet podpore: obnova kulturne,etnološke dediščine na podeželju, kije nepremični spomenik lokalnega alidržavnega pomena, muzeji na prostem,ki prikazujejo kulturo in način življenjana podeželju, ekomuzeji, prostori zapostavitve stalnih razstav etnološkedediščine, ureditev in izgradnja tematskihpoti, ki povezujejo naravne in kulturneznamenitosti določenega območja.Za več informacij o razpisih pokličiteinfo točko KGZS-Zavoda CE na številko490-75- 86.popravilo TV, radio, video, audio napravpooblaščen zastopnikNAKUP DOMAČIH IZDELKOVOHRANJA DELOVNA MESTAPotrebna je večja in boljša promocijakakovostnih domačih pridelkov inizdelkov, zato se v KGZS zavzemajoza čimprejšnje oblikovanje Zakona ogenerični promociji.Brdo pri Lukovici, 31. marec 2009 –Na ta dan je v Čebelarskem domu na Brdupri Lukovici potekala 4. redna seja SvetaKmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.Na njej so med drugim imenovali IgorjaHrovatiča za direktorja Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije (KGZS),predstavili akcijo Kupujmo domačeter spregovorili o težavah v mlečnemsektorju.Svet KGZS je za direktorja Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije za mandatnodobo štirih let potrdil Igorja Hrovatiča.Le-ta od 15. septembra 2008 opravlja delovršilca dolžnosti direktorja Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije. »V KGZSželimo še naprej prispevati k ohranjanjuin razvoju slovenskega kmetijstva terpoudarjati pomen kmetijstva, slovenskehrane in podeželskega oko lja za ka ko vostživ lje nja vseh pre bi val cev. Pri svojemdelu se bom zavzemal, da vsak članKGZS začuti, da je zbor ni ca ti sta or ga nizaci ja, prek ka te re lah ko uve ljav lja svo jepo tre be in in te re se. Z ekipo sodelavcevKmetijske svetovalne službe KGZS bomoposameznim kmetom še naprej nudilistrokovno pomoč pri izvajanju ukrepovskupne kmetijske politike. Pomagalijim bomo pri prestrukturiranju ter jimstali ob strani pri uvajanju dopolnilnihdejavnosti na kmetijah. Prav tako bomoizvajali različne aktivnosti za pomoč pripromociji in prodaji kmetijskih pridelkovin izdelkov. Sodelovali bomo pri izvajanjuprograma razvoja podeželja ter pomagalipri različnih oblikah združevanja kmetov,kmetic ter mladih na podeželju,« je meddrugim povedal Igor Hrovatič.Vodstvo Kmetijsko gozdarskezbornice Slovenije je javnosti predstaviloakcijo Kupujmo domače, s katero želijospodbuditi potrošnike k nakupu domačihpridelkov in izdelkov. Ob tem poudarjajo,da so pridelki in izdelki slovenskih kmetij13. maj 2009 21 OgledalO 05/70

Kmetijstvosveži, kakovostni, varni, zdravi in okusni.Slovenski kmetje sodelujejo v shemahkakovosti, živila pridelujejo in predelujejov skladu z uredbami in s pravilniki, kipomenijo izboljšanje kakovosti kmetijskepridelave ter prispevajo k povečanju dodanevrednosti v kmetijstvu. Nakup domačihproizvodov posredno predstavlja manjšeonesnaževanje okolja in ohranja delovnamesta v Sloveniji. »Potrebna je večja inboljša promocija kakovostnih domačihpridelkov in izdelkov, zato se v KGZSzavzemamo za čimprejšnje oblikovanjeZakona o generični promociji. Nujen jedvig ravni samooskrbe, saj v Slovenijiuvozimo 50 % hrane, zelenjave pa več kot70 %. Slovenski kmetje kakovost svojihizdelkov potrjujejo z ocenami z razstaveDobrote slovenskih kmetij. Letos bo naPtuju med 22. in 25. majem potekala žedvajsetič. V KGZS prav tako tradicionalnoprirejamo prireditve Podeželje v mestu,ki sodijo v sklop promocij domačihkmetijskih pridelkov in izdelkov,« jepoudaril predsednik Kmetijsko gozdarskezbornice Slovenije Ciril Smrkolj.Glede problematike prireje mleka inzniževanja cen zaradi trenutno prevelikekoličine mleka na trgu, Svet KGZS pozivaministra za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano, da na prvem zasedanju Svetaministrov EU predstavi problematikonizkih odkupnih cen mleka in zahteva, daKomisija EU zadrži izvajanje postopnegapovečanja mlečnih kvot. Komisija EUmora ponovno proučiti postopek ukinitvekvot in poiskati ustrezen nadomesti ukrepoz. ponovno uvesti sistem mlečnih kvotna raven pred dovoljenim povečanjem.Obenem poziva Vlado RS, da sprejmepotrebne ukrepe, ki bodo zaustavili padecodkupnih cen mleka in zagotovili pogojeza nadaljnjo prirejo mleka. Vlada RS morav okviru svojih pristojnosti preprečitidvig posrednih stroškov, ki vplivajo naprirejo mleka, in zagotoviti stoodstotnovračilo trošarine na energente. Prav takonaj v verigi prireje, predelave in prodajemleka zagotovi ustrezna razmerja pridelitvi prodajne cene mleka ter pravičendelež prodajne cene mleka posameznemusektorju znotraj verige glede na nastalestroške.Robert Peklaj,Kmetijsko gozdarska zbornica SlovenijeMINISTRSTVO POZIVALASTNIKE GOZDOV KVARNEMU SPRAVILU LESAV GOZDOVIHLjubljana, 31. 3. 2009 – Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivavse lastnike gozdov in kmete k varnemuspravilu lesa v gozdu. Pri tem naj izvedejovse preventivne in varnostne ukrepe, nosijoustrezna zaščitna sredstva ter uporabljajoustrezno opremo in mehanizacijo za delov gozdu. Predvsem pa morajo biti ustreznousposobljeni, v nasprotnem primeru najdela raje prepustijo za to usposobljenimizvajalcem. Dela v gozdu naj nikoli neopravlja en sam človek, na delo v gozdupa je potrebno opozoriti tudi naključneobiskovalce z opozorilnimi tablami. Zgoljv zadnjih treh tednih so se pri delu v gozdusmrtno ponesrečili trije ljudje, od začetkaleta pa že štirje.Andrej Drašler, generalni direktorDirektorata za gozdarstvo, lovstvo inribištvo na ministrstvu je na novinarskikonferenci povedal: »Zavod za gozdoveSlovenije skoraj vsak teden beleži novodelovno nesrečo. Delo v gozdu je eno najboljnevarnih, saj vključuje dela z nevarnimistroji na prostem, po navadi v strmih innevarnih terenih ter marsikdaj tudi v težkihvremenskih razmerah, v mokrem vremenuz vetrom, mrazom in zmrzaljo. Na žalostugotavljamo, da so lastniki gozdov za delov gozdu velikokrat premalo usposobljeni,ne uporabljajo osebne varovalne opremeoziroma je ta pomanjkljiva, delajo zzastarelo mehanizacijo in opremo ipd.«Ob tem je dodal: »Skupna prizadevanjaministrstva in Zavoda za gozdove Slovenijeso pripeljala do tega, da se je število nesrečs smrtnim izidom ter tudi ostalih nesreč vzadnjih letih sicer zmanjševalo. V zadnjihdesetih letih se je v Sloveniji pri delu vzasebnih gozdovih smrtno ponesrečilopovprečno devet ljudi na leto, najmanjnesreč s smrtnim izidom pa je bilo v letu2006, in sicer trije primeri.«Jurij Beguš, vodja Oddelka za gozdnotehniko pri zavodu, je opisal povprečnegaponesrečenca: »Je kmet ali polkmet, star48 let, ki delo v gozdu opravlja ob sobotah.Žal si je smrtno poškodoval glavo in trup,pri tem pa ni uporabljal osebne varovalneopreme.«Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano si skupaj z Zavodom zagozdove Slovenije (ZGS) prizadevaz različnimi ukrepi zmanjšati številonesreč pri delu v gozdu. Ministrstvo letnozagotavlja skoraj 83000 EUR za izvedbotečajev varnega dela z motorno žago ins traktorjem v gozdu, ki jih organiziraZGS. Poleg tega si zavod tudi z različnimipredavanji, individualnim svetovanjem,izdajo različnih brošur s področja varnegadela v gozdu in organizacijo tekmovanj vgozdarskih delih prizadeva za zmanjšanjenesreč pri delu v gozdu.Ministrstvo pa bo letos v okviruPrograma razvoja podeželja RS 2007-2013v okviru ukrepa »Povečanje gospodarskevrednosti gozdov« sofinanciralo nakupnove mehanizacije in opreme za delov gozdu ter v povezavi z nakupommehanizacije tudi nakup osebne zaščitneopreme. Upravičenci lahko pridobijosofinanciranje v višini od 50 do 60odstotkov opravičljivih stroškov. V prvemrazpisu, ki je bil objavljen 2007, je bilododeljenih 7,3 mio EUR. Nov javni razpisbo objavljen predvidoma v aprilu.Letos pa bo ministrstvo prvič razpisalofinanciranje usposabljanja v gozdarstvuin omogočalo pridobitev certifikatao nacionalni poklicni kvalifikaciji zapoklice sekač, traktorist in gojitelj.S tem želi ministrstvo prispevati kizboljšanju izobrazbene strukture in kdvigu produktivnosti dela v gozdarstvu,posledično pa tudi k zmanjšanju številanesreč pri delu v gozdovih. Javni razpis boobjavljen predvidoma v mesecu aprilu. OgledalO 05/70 22 13. maj 2009

IntervjuMARJAN KOVAČŽe kar nekaj mandatov ste predsednikOdbora za kmetijstvo v Občini Vojnik.To je občina, ki je predvsem kmetijskousmerjena, zato je vaše delo v odboruposebej pomembno pri usmerjanju inrazvoju tega področja. Kako vi to opažateskozi vaše obdobje predsedovanja?Res je, odbor za kmetijstvo vodim žeod nastanka občine in to je že četrti mandat.Mislim, da je zastavljena politika razvojaobčine, kakor tudi razvoja podeželja inkmetijstva, bila pravilna. Lahko smoponosni in vesel sem, da imamo v ObčiniVojnik najmanjši odstotek zaraščenostipodeželja v Sloveniji. Vsekakor so k temupripeljale usmeritve našega odbora instrateške podpore, oziroma sofinanciranjekmetijske pridelave. Prepričan pa sem, daso te podpore in usmeritve imele največjiučinek v devetdesetih letih, ko se jepodeželje najbolj zaraščalo.Pomembnost razvoja in skrbi zapodeželje se odraža v kakovosti življenjakrajanov. Pri sedanji malo večji pozidavi inspremembi kmetijskih zemljišč v zazidalnaje že odziv krajanov glede smotrnejšegradnje.Ali sredstva občine in države kot pomočkmetom zadoščajo, da je njihov razvojstalen glede na čas in povprečne evropsketrende?Pomoč občine je bila v prvih letihrazvoja primerna, žal pa je v letošnjem letudel občinskega proračuna, ki je namenjenrazvoju kmetijstva in podeželja, drastičnoupadel. Sredstva so manjša za 70 % in našodbor je v dilemi, ker v letošnjem letu nemoremo izvesti razpisa finančne pomočiza razvoj kmetijstva.Sredstva na nivoju države, namenjenaza investicije in razvoj, pa mislim, da soprimerna, vendar pa so z našo zakonodajoin s predpisi, ki so tako zapleteni, našimkmetom težko dostopna in se zato neodločajo za prijavo na te razpise. Moramoimeti v mislih, da so naše kmetije še vednopremajhne za evropsko povprečje.Občina se je v preteklih letih ogromnorazvila in je imela velike investicije, zatonaš odbor nekako razume to drastičnozmanjšanje kmetijskega proračuna.Prepričan pa sem in tudi pričakujem, dabo v naslednjih letih posluh za razvojpodeželja veliko večji in da bomo tudi priobčinskem proračunu prišli na odstotekfinanciranja, kakršen je že bil.Razvoj podeželja je popolnoma odvisenod kmetijske pridelave in moramo imeti tov mislih, če hočemo imeti lepo in razvitopodeželje.So kmetje preko javnih razpisov deležnitudi evropskih sredstev – v kakšnemobsegu in pod katerimi pogoji?Kot sem že omenil, se naši kmetje tudiprijavljajo na evropske razpise, vendarzaradi zahtevnosti razpisa in majhnostinaših kmetij vse premalo koristimo taevropska sredstva, ki so namenjenarazvoju kmetijstva.Na področju živinoreje je trg precejnestabilen in v zadnjem času se kmetjevse bolj usmerjajo v vzrejo drobnice. Jeto kratkoročna ali dolgoročna in pravilnausmeritev?Na področju živinoreje, predvsemgovedoreje ne beležimo upada, celo rahelvzpon, kar je pomembno v boju protizaraščanju podeželja. Reja drobnice pase je v naši občini precej povečala in toravno zaradi strategije našega odbora.Namen te usmeritve je bil, da se hribovitiin težko dostopni predeli obdelajo in nezarastejo. Mislim, da je usmeritev odboraza kmetijstvo pravilna in da bo ta politikatudi dolgoročna.Na zadnjih volitvah v Kmetijsko gozdarskozbornico ste zasedli pomembno mesto.Glede na funkcijo je to pomembno inkoristno tudi za našo občino?Po duši sem kmet, zato vso svojoenergijo usmerjam v delo, ki ga z veseljemopravljam. Že četrti mandat vodim Odborza kmetijstvo v Občini Vojnik, od leta 1992sem predsednik Kmetijske zadruge Celje,ki pokriva tudi celotno Občino Vojnik.Zato sem se tudi odločil, da kandidiramv Svet Kmetijsko gozdarske zborniceSlovenije, ki je nekakšen kmečki parlament.V zbornici so vzvodi za kreiranje kmetijskepolitike in je ta izvolitev lahko samokoristna pri mojem delu, tako v kmetijskizadrugi, kot pri delu v kmetijskem odboruv občini.Kaj svetujete našim kmetom v ObčiniVojnik za leto 2009, v kaj bi jih usmerili,če bi lahko vplivali na njihove dokončneodločitve? Ali bo recesija bistveno udarilatudi na področju kmetijstva?Težko je v času recesije posameznemukmetu svetovati, kje je tista odrešilnaveja, ki je močna in zelena. Prepričan pasem, da ozka specializacija pride v poštevle v primerih velikih posestev, ki lahkokonkurirajo na evropskem trgu.13. maj 2009 23 OgledalO 05/70

IntervjuManjše kmetije pa bodo v tem časuverjetno lažje preživele z malo širšousmeritvijo proizvodnje. Bodočnostnašega slovenskega kmetovanja pa vidimv biološki in zdravi prehrani. V Kmetijskizadrugi Celje smo ravno na to temo,»bio prehrana«, poslali na Ministrstvoza kmetijstvo predlog strategije razvojakmetijstva in podeželja. Če bo našpredlog sprejet v strategijo, bo KZ pričelaz izvajanjem programa ravno v našemokolju.Slovenija, predvsem pa Občina Vojnikima zdravo in čisto okolje, zato menim, damoramo te prednosti izkoristiti in biti potem prepoznavni tudi navzven.Ste predsednik Kmetijske zadruge Celje.Kako pa zadruga deluje v Občini Vojnik?Kmetijska zadruga Celje teritorialnomed drugim pokriva celotno Občino Vojnik.Naše poslovanje obsega na eni straniodkup tržnih viškov in svetovanje, na drugiponudbo trgovskega in repromateriala.Celotna občina je za nas zelo pomembenteritorij, zato je tudi prišlo do odločitve,da v Vojniku zgradimo Poslovno-trgovskicenter. Vesel sem, da je bila odločitev resprava in v pravem času, saj je ta centerzaživel in je velika pridobitev za krajane.V letošnjem letu ga čaka še ena odličnadopolnitev, saj bo v našem centru pričelobratovati otroški vrtec Danijelov levček.Vrtec bo pričel z obratovanjem 1.septembra in že sprejemajo vloge za vpis.Zadruga s svojim delom močno vplivatudi na razvoj podeželja in ne samokmetijstva. Želimo si, da bi to delo lahkoopravljali še naprej in še bolj uspešno.Jure VovkKDO JE KRIV?Pred nekaj več kot pol stoletja (Kaj jeres preteklo že toliko časa?) sem kot mladfantič poslušal razgovor mojih sorodnikov,ki so modrovali o vodovodu v majhnemkraju, kjer sem rojen. Od vsega sem sizapomnil samo podatek, da bo vode vkraju in okoliških naseljih najmanj doleta 2000 več kot dovolj. Name je sicernaredila močan vtis letnica 2000, ki jičasovne dimenzije takrat nisem znal nitinatančno opredeliti, manj pa podatek,da voda bo. Ostale prisotne pa je zbodlasamohvala enega od sogovornikov, ki se jepohvalil, in res je bilo tako, da je on vse to»zrihtal«.Danes, ko pišemo leto 2009, pa mije časovna dimenzija povsem jasna,ne morem pa razumeti, da na začetkudrugega tisočletja v občinskem glasiluše vedno pišemo članke in ugotavljamo,da vsa gospodinjstva v Občini Vojnik ševedno nimajo vode. Vseh naselij ali delovnaselja, ki še nimajo javnega vodovoda, nebom našteval, lahko bi mi kakšno naseljeušlo in upravičeno bi doživel kritiko – nassi pa pozabil.Kdo je kriv? Težko bi rekel, da so kriviobčani, saj toliko nezadovoljnih obrazov,ki so na problem vode opozarjali vsa letaod nastanka Občine Vojnik, še nisem videl.Pišejo protestna pisma, opozarjajo medije,svetnike Občinskega sveta, moledujejo,plačujejo lastno udeležbo za izgradnjovodovodnega omrežja in še kaj.Kaj pa krajevne skupnosti? Sevedatudi ne. V svojih planih in ostrih zahtevahso vodovode po krajevnih skupnostihvedno postavljale naprvo mesto. Se pa ve,da krajevna skupnostnima lastnih sredstev,da bi zgradila manjšivodovodni priključek,kaj šele, da bi se lotilavodovodnega omrežja vkakšnem naselju.Odbor za okolje inprostor ter komunalo je vštirih štiriletnih mandatihničkolikokrat obravnavalprobleme v zvezi zoskrbo z vodo v občini. Člani odbora,predstavniki posameznih delov občineso imeli skoraj vedno pripombe, da vobčinskem proračunu postavka vodovodine bo omogočila izgradnje vodovoda vtem ali onem naselju. Neuspešno.Pa smo pri denarju. Občinski svet vsakoleto sprejema proračun, ki (poenostavljeno)opredeli prioritete in višino sredstev, kijih bo občina namenila za posameznapodročja dela. Neverjetno se sliši, da sev petnajstih občinskih proračunih, česem dobro štel, ni našlo dovolj denarja,da se tema vodovodi ne bi več znašla nadnevnem redu. Neverjetno zato, ker večinoobčinskih svetnikov vseh štirih mandatovosebno poznam. To so odgovorni članinaše skupnosti, spoštovani v svojih okoljih(sicer ne bi bili izvoljeni), poznajo problemekrajev, iz katerih izhajajo. Vsi seveda vedo,da je oskrba z voda ena od osnovnih pravic,ki jo imajo občani, in dolžnosti občine,da jo realizira. Kljub temu je petnajstproračunov vodo v glavnem »spregledalo«,čeprav so posamezni svetniki (najmanj vsitisti, katerih sokrajani so imeli probleme zvodo) odločno protestirali na Občinskemsvetu in opozarjali na neznosne problemez vodovodi.Kdo je torej kriv, da leta 2009 nivode v vsakem gospodinjstvu v ObčiniVojnik? Vsi menda kar ne, saj smo se preddvema desetletjema odrekli kolektivneodgovornosti, in prav je tako! Kaj namtorej ostane? Počakajmo na nekoga, ki sebo pohvalil, da je on tisti, ki je v glavnemvse uredil, da problema z vodooskrbo vObčini Vojnik ni več. Te samohvale mu nebomo prav nič zamerili.Bojan TrkajOgledalO 05/70 24 13. maj 2009

URADNO GLASILOOBČINE VOJNIKŠT. 21/70, 13. MAJ 2009VSEBINA:1. Povzetek 22. seje občinskega sveta Občine Vojnik2. Javna ponudba za oddajo poslovnih prostorov v najem3. Javni razpis za dodelitev sredstev, ki niso državna pomoč na področju kmetijstva v Občini Vojnik v letu 20094. Razpis za dodelitev sredstev finančnih pomoči in vgradnjo malih (individualnih ali skupinskih) čistilnihnaprav za komunalne vode5. Javni razpis o priznanjih Občine Vojnik v letu 20096. Sklep o cenah najema grobnega prostora na pokopališčih v Občini Vojnik13. maj 2009 25 OgledalO 05/70

Uradni delPOVZETEK 22. SEJE OBČINSKEGA SVETAOBČINE VOJNIKObčinski svet Občine Vojnik je na 22. redni seji, dne 26.3. 2009:- potrdil zapisnik 21. redne seje in 3. korespondenčne sejeObčinskega sveta Občine Vojnik;- sprejel:- Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Vojnik za leto2008;- Pravilnik o sprejemu otrok v Vrtec Mavrica;- Sklep o cenah najema grobnega prostora in Sklep o cenahpogrebnih pokopaliških storitev na pokopališčih v ObčiniVojnik;- Sklep o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjemObčine Vojnik za leto 2009;- Sklep o ukinitvi javnega dobra;- Sklep o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženjaObčine Vojnik za leto 2009;- Informacijo o delu Medobčinskega inšpektorata na območjuobčin Dobrna, Vitanje, Vojnik in Zreče za leto 2008;- Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi skupne občinskeuprave občin Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur,Vitanje, Vojnik in Zreče;- Sklep, da se Sonje Jakop ne razreši članstva v uredniškemodboru glasila Ogledalo;- pregledal Poročilo o izvedenem pregledu zaključnega računaproračuna Občine Vojnik za leto 2008, ki ga je podal Nadzorniodbor Občine Vojnik;- razrešil Veroniko Šlaus članstva v Svetu zavoda Vrtca MavricaVojnik in imenoval Vesno Poteko za predstavnico ustanovitelja vSvetu zavoda Vrtca Mavrica Vojnik;- bil seznanjen s poročili o delu odborov in komisij in s poročilomo delu občinske uprave;- podprl predlog načrtovane gradnje II. faze poslovnega objektaMIK na območju Obrtno-poslovne cone Arclin tako, da sepostopek sprememb lokacijskega načrta izvede v skladu zveljavno zakonodajo;- pregledal pobude Svetniške skupine LDS;- bil seznanjen z ukinitvijo rednih ambulant ob sobotah v ZDVojnik.Povzela: Tanja Golec PrevoršekNa podlagi 55. člena Uredbe o stvarnem premoženju države,pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07) v zvezi s 27.členom Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin(Uradni list RS, št. 14/07)razpisujeJAVNO PONUDBOza oddajo poslovnih prostorov v najem1. Celjska cesta 10, Vojnik (stara pošta), poslovni prostor,primeren za trgovino, pisarno ali mirno storitveno dejavnost(od 4,00 EUR/m2 dalje), velikost 89,00 m2, pritličje, varščinav znesku 50,00 EUR.2. Nova Cerkev 22, Nova Cerkev, poslovni prostor,primeren za pisarno ali mirno storitveno dejavnost (od 3,00EUR/m2 dalje), velikost 58,40 m2, 1. nadstropje, varščina vznesku 50,00 EUR.OPOZORILO:Najemnine pri poslovnih prostorih so določene okvirno(od najnižje do najvišje možne).Ostali stroški, ki jih plačuje najemnik so: obratovalni stroški,stroški rednega in nujnega vzdrževanja, stroški uporabe stavbnegazemljišča, stroški zavarovanj (zavarovalne police, ki jih sklepanajemnik, se morajo vinkulirati v korist Občine Vojnik) in drugistroški po pogodbi. Najemnikova vlaganja se ne poračunajo znajemnino in po prenehanju najemnega razmerja najemodajalecnajemniku ni dolžan povrniti neamortiziranih sredstev.Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, za tekočimesec, na podlagi izstavljenih računov s strani lastnika.Najemna pogodba se sklepa za določen čas, za dobo 3 let. Obizpolnjevanju vseh obveznosti najemnika, ki izhajajo iz najemnepogodbe, se po preteku 3 let najemna pogodba lahko podaljša šeza 2 leti.Ponudniki morajo poravnati varščino za resnost ponudbena TRR 0133 9010 0003 082, odprt pri UJP Žalec. Varščinabrez obresti bo v roku 15 dni po odločitvi o izbiri vrnjenatistim ponudnikom, ki na izboru ne bodo uspeli.I. Prijavi na razpis je potrebno priložiti:a) DOKAZILO O USPOSOBLJENOSTI ZAOPRAVLJANJE DEJAVNOSTI:- za samostojne podjetnike dokazilo o strokovni usposobljenostiali dokazilo iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov;- za pravne osebe: izpisek iz sodnega registra, star največ 30dni;- za društvo: odločbo Upravne enote;- kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih ter predstavitevprograma, ki se naj bi izvajal v poslovnem prostoru;OgledalO 05/70 26 13. maj 2009

Uradni delb) DOKAZILO O PLAČILNI SPOSOBNOSTI:- dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih, dokazilo/izjavao poravnanih obveznostih do Občine Vojnik in dokazilo, da niblokiran račun (staro največ 30 dni);- za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti zazadnjih 6 mesecev;- potrdilo o registraciji, ki ga izda Davčna uprava zavezancuza DDV;- dokazilo o plačilu varščine v višini enomesečne izhodiščenajemnine na TRR Občine Vojnik;c) PROGRAM DEJAVNOSTI, KI SE BO ODVIJALA VPOSLOVNEM PROSTORUII. Poslovne prostore si za potrebe svoje dejavnosti priredi ssoglasjem lastnika najemnik sam in mora na svoje stroške pridobitipotrebno dokumentacijo in upravna dovoljenja.III. V primeru, da je kandidat že imel sklenjeno najemnorazmerje za poslovne prostore, je potrebno predložiti potrdilo oporavnanih obveznostih do najemodajalca oz. izjavo, da še ni bilnajemnik poslovnih prostorov.IV. Merilo: višina ponujene najemnine.PRIJAVA NA RAZPISPrijave na razpis sprejema Občina Vojnik, Keršova 8, Vojnik,z oznako “JAVNA PONUDBA – NE ODPIRAJ! – NAJEM,s pripisom Poslovni prostor Celjska cesta 10, Vojnik ali NovaCerkev 22”Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave razpisa.Zadnji rok za oddajo ponudb je 15. 6. 2009 do 12.00.Ponudb, ki bodo prispele po razpisanem roku (nepravočasnaponudba) ali pravočasnih, vendar nepopolnih ponudb, komisijane bo obravnavala.V primeru večjega števila ponudnikov, ki ponudijo enakovišino najemnine, lahko najemodajalec razpiše javno dražbo,katere predmet je višina najemnine. Ponudnikom, ki izpolnjujejopogoje in bodo vabljeni na dražbo, se dana varščina za resnostponudbe šteje tudi kot varščina za udeležbo na dražbi. O dnevudražbe bodo ponudniki pisno obveščeni.Rok vezanosti ponudnika na ponudbo velja do sklenitvenajemne pogodbe.Ponudnikom bo sklep o izbiri vročen 8 dni po seji komisije.Najemna pogodba bo sklenjena z izbranim ponudnikom v 15 dnehod vročitve sklepa komisije.Župan Občine Vojnik lahko postopek oddaje v najem ustavido sklenitve najemne pogodbe.Ponudniki si poslovni prostor lahko ogledajo po dogovoruin dobijo podrobne informacije na tel. 7800-628 (Tanja GolecPrevoršek) oz. na e-naslovu: pravna.sluzba@vojnik.si.Benedikt Podergajs,župan Občine VojnikObčina Vojnik na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah(Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO), Odloka o proračunu Občine Vojnik zaleto 2009 (Ul. RS, št. 126/2008) objavljaJAVNI RAZPISza dodelitev sredstev, ki niso državna pomoč na področjukmetijstva v Občini Vojnik v letu 20091. PREDMET JAVNEGA RAZPISAPredmet javnega razpisa je sofinanciranje dela neprofitnihaktivnosti in materialnih stroškov društev s področja kmetijstvav Občini Vojnik za leto 2009, ki ne predstavljajo državne pomoči,delujejo na področju kmetijstva ter njihov cilj z ustanovitvijo indelovanjem ni pridobivanje dobička.2. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEVZa izvajanje razpisanih programov so v proračunu ObčineVojnik za leto 2009 predvidena sredstva v višini 4.200,00 EUR.Sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2009.3. UPRAVIČENCINa razpisu lahko sodelujejo društva, ki delujejo na področjukmetijstva in izpolnjujejo naslednje pogoje:imajo sedež v Občini Vojnik;so registrirana na območju Republike Slovenije, delujejona območju Občine Vojnik, vanje pa so vključeni tudi člani zobmočja Občine Vojnik;imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo,kot jo določa zakonodaja;so registrirana in delujejo najmanj eno leto;imajo zagotovljene kadrovske, prostorske, materialne inorganizacijske možnosti za izvajanje in uresničevanje načrtovanihaktivnosti;dotacije za namene, ki so sestavni del te vloge, niso in ne bodoprejela iz državnih ali mednarodnih virov;njihov namen in cilj z ustanovitvijo ni pridobivanje dobička.Prijavitelji, ki so za neprofitne aktivnosti in materialne stroškeže prejeli sredstva na drugih razpisih Občine Vojnik oziroma jebil njihov program oz. projekt v letu 2009 kakor koli že financiraniz proračuna Občine Vojnik, niso upravičeni do sredstev po temrazpisu.13. maj 2009 27 OgledalO 05/70

Uradni del4. MERILA IN KRITERIJIPri izboru neprofitnih aktivnosti za sofinanciranje se upoštevajonaslednja merila in kriteriji:ŠTEVILO VSEH ČLANOV DRUŠTVAdo 50 aktivnih članovOMEJETVEPomoč se ne dodeli:Za izobraževanja in usposabljanja, svetovalne storitve,organizacijo forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanjana tekmovanjih, publikacije in spletišča ter stroške nadomeščanjakmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom. Omenjeniupravičeni stroški so državna pomoč, ki niso predmet tega javnegarazpisa.5. PRIJAVA NA RAZPISRazpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka rokado torka, 2. junija 2009, za prijavo dosegljiva na spletni straniObčine Vojnik – www.vojnik.si, v času uradnih ur pa jo lahkointeresenti dvignete tudi v sprejemni pisarni Občine Vojnik,Keršova ulica 8, 3212 Vojnik.Vloga mora biti izpolnjena izključno na obrazcu, ki je sestavnidel razpisne dokumentacije, biti mora čitljiva, na ustreznih mestihpodpisana ter žigosana in mora vsebovati vse obvezne priloge,dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasnejev roku 30 dni po zaključenem javnem razpisu.6. OBRAVNAVA VLOG5 točk51–100 aktivnih članov 10 točknad 100 aktivnih članovŠTEVILO ČLANOV IZ OBČINE VOJNIKdo 50 aktivnih članov15 točk5 točk51–100 aktivnih članov 10 točknad 100 aktivnih članovPROMOCIJAprogrami oz. projekti prispevajo k prepoznavnostiobčineSODELOVANJEizvajalci redno sodelujejo pri aktivnostih, katerihorganizator ali soorganizator je Občina Vojniksodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami15 točkdo 10 točkdo 10 točkdo 10 točkVloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo s pisnoodločbo imenuje župan Občine Vojnik, in sicer bo odpiranje vlogv torek, 9. junija 2009.Strokovna komisija bo opravila pregled in ocenitev vlog napodlagi meril in pogojev, navedenih v javnem razpisu. Odpirajevlog ne bo javno.O dodelitvi sredstev upravičencem odloča direktor občinskeuprave ali druga od direktorja pooblaščena uradna oseba ssklepom, na predlog komisije. Upravičencem bo izdan sklep ovišini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. Zoper odločiteviz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županuv roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči seuredijo s pogodbo.Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene inoddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili.Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj ne bo dopolnil v roku 8 dni,in vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojemiz tega razpisa, bodo s sklepom župana zavrnjene in ne bodoobravnavane v postopku dodelitve sredstev.Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeniv roku 30 dni od datuma odpiranja vlog. Z izbranimi kandidatibodo sklenjene pogodbe, kjer bodo navedeni podrobnejši pogojikoriščenja sredstev.Upravičencem se sredstva iz proračuna nakažejo natransakcijski račun.Strokovna komisija lahko zmanjša delež sofinanciranjapri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjihvzrokov:zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine zaleto 2009,zaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sredstevv proračunu.Pogoj za dodelitev sredstev je sprejeti proračun Občine Vojnikza leto 2009.7. ROK IN NAČIN PRIJAVE NA RAZPISIzpolnjene vloge morajo biti poslane priporočeno ali oddaneosebno na naslov: Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik vzaprti ovojnici najkasneje do vključno torka, 2. junija 2009. Štejese, da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka zaoddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12.00oddana v tajništvu Občine Vojnik.Prijave pošljete v zaprti ovojnici na naslov:Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik, s pripisom »NEODPIRAJ – JAVNI RAZPIS KMETIJSTVO DRUŠTVA 2009«.Vloge sprejemamo na naslovu: Občina Vojnik, Keršova ulica 8,3212 Vojnik, v času uradnih ur:PONEDELJEK OD 8.00 DO 12.00SREDA OD 8.00 DO 12.00 in OD 13.00 DO 16.30PETEK OD 8.00 DO 12.008. NADZOR IN SANKCIJEV primeru, da upravičenec sredstva pridobi nezakonito ali jihporabi nenamensko, oziroma dela ni izvršil, je dolžan povrniti vsapridobljena sredstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.9. DODATNE INFORMACIJEDodatne informacije v zvezi z javnim razpisom inizpolnjevanjem obrazcev lahko prejmete na Občini Vojnik,Keršova ulica 8, 3212 Vojnik v času uradnih ur ali po telefonuvsak delovni dan (03 78-00-620, Irma Blazinšek).OgledalO 05/70 28 13. maj 2009

Uradni delObčina Vojnik na podlagi 14. člena Statuta Občine Vojnik(Ur. l. RS, št. 59/06, 67/06) in na podlagi Pravilnika o postopkihza izvrševanja proračuna Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 13/2006) objavlja:RAZPISza dodelitev sredstev finančnih pomoči in vgradnjomalih (individualnih ali skupinskih)čistilnih naprav za komunalne vode1. PREDMET RAZPISAPredmet razpisa je sofinanciranje nabave malih čistilnihnaprav za komunalne vode do 50 PE.2. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEVa) Predmet javnega razpisa je sofinanciranje malih čistihnaprav za komunalne odpadne vode na območju Občine Vojnik.Sredstva so zagotovljena v proračun za leto 2009 v višini do20.000,00 EUR. Sofinanciralo se bo do 50 % vrednosti posamezneinvesticije, oziroma največ do 2000 EUR.b) Za sofinanciranje po tem razpisu lahko zaprosijo:fizične osebe s stalnim prebivališčem v Občini Vojnik.c) PogojiČistilna naprava mora imeti certifikat oziroma listino oskladnosti izdelka z zahtevami glede mejnih vrednosti parametrovodpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi priodvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav(UR. l. RS, št. 103/2002).Čistilna naprava mora biti izven agromelioracij, znotraj katerihse predvideva izgradnja kanalizacij – pisno informacijo si vlagateljpridobi sam v gospodarski družbi Vodovod – kanalizacije, d. o. o.,Lava 2a, Celje.Objekt, za katerega se je nabavila čistilna naprava, mora bitilegalen.Ne velja za nove gradnje.Velja samo za stanovanjske objekte (ne za vikende).3. VSEBINA VLOGEUpravičenec mora vložiti vlogo (izpolnjen obrazec zzahtevanimi prilogami). Razpisana dokumentacija bo narazpolago od dneva objave javnega razpisa na tajništvu ObčineVojnik, Keršova 8 Vojnik in na spletnih straneh Občine Vojnik(www.vojnik.si) rubrika občina – javna naročila in razpisi.4. ROK IN NAČIN PRIJAVEKandidati se lahko prijavijo na razpis od dneva objave vObčinskem glasilu Ogledalo.Kandidat vloži vlogo z vsemi dokazili osebno ali po poština naslov: Občina Vojnik, Referat za komunalo, Keršova 8,3212 Vojnik do 26. 10. 2009. Prijavni obrazec z zahtevanodokumentacijo pošlje v zaprti ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ– RAZPIS MALE ČISTILNE NAPRAVE«. Upoštevale se bodovloge, ki bodo pravočasno oddane.5. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOGVloge bo komisija obravnavala do 12. 11. 2009. Če vloga nebo popolna, bo prijavitelj pozvan v roku osmih dni od odpiranjavlog, da jo dopolni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bododopolnili v roku osmih dni, bodo zavržene. Popolne vloge bodoocenjene na podlagi meril za izbor. Prednost bodo imele vloge zvišjim številom točk.O izidu javnega razpisa bodo prijavitelji obveščeni vroku petnajstih dni od dne, ko bo komisija pripravila predlogprejemnikov sredstev. Dodeljena sredstva morajo biti porabljenado 30. 12. 2009.6. NADZOR IN SANKCIJEKontrolo nad izvajanjem namenske porabe sredstev izvajakomisija, ki opravlja nadzor nad porabo sredstev, ki so predmettega razpisa.V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso porabljena zanamen, za katerega so bila dodeljena ali da so bila dodeljenana podlagi neresničnih podatkov oziroma je prejemnik prekršildruga določila pogodbe, je občina upravičena zahtevati vračilododeljenih sredstev v enkratnem znesku. Prejemnik bo moralvrniti sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za obdobjeod dneva nakazila.Merila za ocenjevanje vlogDA NE1. Nepremičnina stoji na vodovarstvenem 50 0Območju.2. Vlagatelj rešuje čiščenje dveh ali več 30 0stanovanjskih objektov (PE).3. Objekt, za katerega se gradi MČN, je 30 0trajno poseljen.Vloga in druga dokumentacija je dosegljiva na internetnistrani: www.vojnik.si, ali na sedežu Občine VojnikInformacije v času uradnih ur:Občina VojnikKeršova 83212 VojnikTelefon: 78-00-626/Tone Preložnik ali Boštjan ŠvabObčina Vojnik,Referat za okolje in prostor ter komunalo13. maj 2009 29 OgledalO 05/70

Uradni delNa podlagi 5. člena Statuta Občine Vojnik (Ur. l. RS, 59/06in 67/06) ter 8. in 9. člena Odloka o podeljevanju priznanjObčine Vojnik (Ur. list RS, 17/96 in 63/00) Komisija za mandatnavprašanja, volitve in imenovanja Občine Vojnik objavljaJAVNI RAZPIS O PRIZNANJIH OBČINE VOJNIKV LETU 2009I.Priznanja občine zlati vojniški grb, srebrni vojniški grb inbronasti vojniški grb bo podelil Občinski svet Občine Vojnik obobčinskem prazniku v začetku oktobra.II.Priznanja občine se lahko podelijo posameznikom, skupinam,organizacijam, podjetjem, društvom, zavodom in drugim pravnimosebam.Zlati vojniški grb se podeli občanu, katerega večletno deloin aktivnosti predstavljajo izjemen prispevek na katerem kolipodročju človekove ustvarjalnosti, ki imajo trajen pomen zarazvoj, ugled in promocijo Občine Vojnik.Srebrni vojniški grb se podeli za izredno življenjsko delo,za vrhunske uspehe, ki so pomembni za razvoj in ugled ObčineVojnik, ali za zelo pomembne enkratne dosežke v zadnjemobdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo.Bronasti vojniški grb se podeli za pomembne uspehe v zadnjemobdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo.Podeljuje se tudi za izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrostin človekoljubnost ob izjemnih dogodkih.III.Predloge za podelitev priznanj občine lahko podajo fizičnein pravne osebe. Predlagatelj za podelitev priznanja ne morepredlagati samega sebe.Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisniobliki in mora vsebovati:- podatke o predlagatelju,- podatke o kandidatu,- naziv predlaganega priznanja (zlati, srebrni ali bronastivojniški grb),- utemeljitev pobude in predložitev podrobnejšega opisauspeha ali dosežka,- morebitne podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimipodobnimi uspehi,- datum predloga.IV.O podelitvi priznanj odloča Občinski svet Občine Vojnik sposebnim sklepom.Podeli se največ en zlati vojniški grb, dva srebrna vojniškagrba in trije bronasti vojniški grbi.Predloge pošljite na naslov: Občina Vojnik, Komisija zamandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Keršova ul. 8, 3212Vojnik vključno do ponedeljka, 17. 8. 2009.Janez Karo,predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanjaSpoštovane občanke in občani!Spet je leto naokoli in v oktobru bomo praznovali 14. občinskipraznik. V preteklih letih smo na območju naše občine občanomin društvom že podelili nekaj priznanj.Želimo, da priznanja pridejo »v prave roke«, zato vas prosimo,da nam posredujete vaše predloge. Morda je vaš sorodnik,prijatelj ali sosed »tiho« storil dobra, inovativna ali zanimiva dela,dosegel uspehe oziroma dosežke, za katere ve le malo ljudi.Predlagamo, da izpolnite spodnji obrazec in ga posredujetena Občino Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik. ZADNJI ROKZA ODDAJO PREDLOGOV je ponedeljek, 17. 8. 2009. Lahkopredlagate tudi več kandidatov, društev ali organizacij ter priložiteobrazcu daljšo obrazložitev.___________________________________________(ime in priimek predlagatelja)___________________________________________(naslov predlagatelja)___________________________________________(poštna številka in pošta)Komisija za mandatnavprašanja, volitve in imenovanjaKeršova 83212 VOJNIKDatum: _________ 2009Zadeva:Predlog za podelitev priznanj Občine Vojnik za leto 2009Na podlagi javnega razpisa o priznanjih Občine Vojnik (Ogledalošt. 70) predlagam, da prejme priznanje Občine Vojnik:1.(ime in priimek, naslov kandidata)2. Utemeljitev predloga (opis dela, uspeha ali dosežka)___________________________________________________3. Predlagano priznanje: a) zlati vojniški grbb) srebrni vojniški grbc) bronasti vojniški grb(obkrožite črko)Podpis predlagatelja:OgledalO 05/70 30 13. maj 2009

Uradni delNa podlagi 15. člena Odloka o načinuin pogojih izvajanja gospodarske javneslužbe urejanja pokopališč ter pokopališkein pogrebne dejavnosti v Občini Vojnik inkoncesijskega akta (Ur. l. RS, št. 62/04,87/06, 27/08 in 33/08) in 20. člena StatutaObčine Vojnik (Ur. l. RS, št. 59/06 in 67/06)je Občinski svet Občine Vojnik na 22. redniseji, dne 26. 3. 2009 sprejelSKLEPo cenah najema grobnega prostora napokopališčih v Občini VojnikI. Cene najema grobnega prostorana pokopališčih v Občini Vojnik sonaslednje:• 11,85 € žarni grob,• 12,66 € enojni grob – stari delpokopališča,• 15,30 € enojni grob – novi delpokopališča,• 25,31 € družinski grob – stari delpokopališča,• 30,38 € družinski grob – novi delpokopališča,• 45,00 € grobnica,• 45,00 € razširjen družinski grob.Cene ne vključujejo DDV.II. Z dnem, ko se začne uporabljatita sklep, preneha veljati Sklep o cenahnajema grobnega prostora na pokopališčihv Občini Vojnik, objavljen v Uradnem listuRS, št. 125/07, z dne 29. 12. 2007.III. Ta sklep začne veljati naslednji danpo objavi v Uradnem listu RS, uporabljapa se od 1. 5. 2009.V CENI NI VRAČUNAN 8,5 % ALI 20% DAVEK NA DODANO VREDNOST.Nove cene veljajo od 1. 5. 2009.Benedikt Podergajs,župan Občine VojnikCENIK POGREBNIH POKOPALIŠKIH STORITEVDatum: 26. 3. 2009/22. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA1 KLASIČEN POKOP EUR1.1 Izkop in zasip jame 93,441.2 Poglobljena jama 36,801.3 Izkop in zasip jame, kadar krsta ni v skladu s standardi 102,771.4 Zaščita sosednjega groba 11,331.5 Odstranitev grobnega okvirja 16,992 ŽARNI POKOP2.1 Izkop in vgraditev žarne niše 36,802.2 Priprava žarne niše za pokop (žarna niša že narejena) 13,023 ODVOZ3.1 Odvoz cvetja na deponijo 17,004 UREDITEV GROBA PO POKOPU4.1 Odstranitev suhega cvetja in prva ureditev groba 5,664.2 Prva ureditev groba 8,505 POGREBNO MOŠTVO5.1 Pogrebniki po osebi – Vojnik 21,455.2 Pogrebniki po osebi – Vojnik (nedelja in prazniki) 26,825.3 Pogrebniki po osebi – druga pokopališča 26,825.4 Pogrebniki po osebi – druga pokopališča (nedelja, prazniki) 32,186 POSLOVILNA DVORANA, KUHINJA6.1Poslov. dvorana – najemnina na pogreb(odklepanje, zaklepanje, čiščenje)73,61Najemnina na pogreb 45,306.2Odklepanje, zaklepanje, čiščenje 28,31Poslov. dvorana najem za 1 dan, pokop isti dan (odklepanje,zaklepanje, čiščenje)50,96Najemnina na pogreb 22,66Odklepanje, zaklepanje, čiščenje 28,316.3 Voz 11,336.4 Uporaba kuhinje 5,667 ORGANIZACIJA POKOPA7.1 Organizacija pokopa 14,167.2 Ozvočenje 6,808 DELO NA POKOPALIŠČU8.1 Ura dela na pokopališču 9,58.2 Strojna ura 13,748.3 Ura dela ob nedeljah in praznikih 11,629 GROBNICA9.1 Odpiranje grobnice – po dejanskem računu zunanjega izvajalca10 OSTALE STORITVE10.1 Pobiranje na poziv policije (transporta kr.) 50,9710.2 Ekshumacija trupel nad 10 let 201,0310.3 Sondiranje 6,8010.4 Soglasje za postav. spom. in žarn. niše (odlok) 5,6611 IZVEDBA POKOPA11.1 Dekoracija groba 9,3111.2 Silikoniranje žarnega groba 14,8013. maj 2009 31 OgledalO 05/70

Utrinki iz šole in vrtcaSPET NA NAŠI ŠOLIKonec marca smo na Osnovni šoliVojnik priredili dobrodelni koncert »Spetna naši šoli«. Ideja, da pripravimo koncert,se je na šoli porodila, ko je eden od bivšihučencev šole, ki se ukvarja z glasbo,ponudil, da pride nastopat ob kakšenkulturnem dogodku. Tako smo se odločili,da k sodelovanju pritegnemo še nekateredruge bivše učence, ki delujejo in souspešni na glasbenem področju.Eden glavnih razlogov za izvedbodobrodelnega koncerta je bila tudi trenutnaekonomska kriza, ki je oklestila šolskiproračun za materialne stroške. Zato smokoncert poimenovali dobrodelni, saj jebil ves izkupiček od prodanih vstopnic,donatorjev in prodanih izdelkov, ki so jihizdelali učitelji in nekateri starši otrok,namenjen šolskemu skladu, iz kateregase črpajo sredstva za najrazličnejše šolskeprojekte. Ravnateljica Majda Rojc jepovedala, da se je v šolski sklad s pomočjokoncerta zbralo kar nekaj denarja; 1400evrov od prodanih vstopnic, približno 1500evrov s pomočjo donatorjev ter približno700 evrov s prodanimi izdelki.Na odru se je zvrstilo kar nekajglasbenikov različnih glasbenih zvrsti, odkaterih je vsaj en član nekoč obiskovalvojniško šolo. Kot prve so nastopiledevetošolke OŠ Vojnik, ki pojejo všolskem zboru, nato pa smo lahkoprisluhnili narodno zabavnim skupinamAnsamblu Mikola, Triu Pogladič, Polkapuncam, Katrci, Harmoniji, Vagabundom,Ansamblu Vitezi Celjski, Mladim upom terAnsamblu Lipovšek, Jana Kvas s prijateljinas je popeljala v svet šansonov, Štajerskirogisti so zaigrali na rogove, nastopili pasta tudi dve vokalni skupini, in sicer Inspiritu ter Šolski oktet plus 2. Program jepovezovala Klavdija Winder Pantner.Za en večer je bila šola center dogajanjav Vojniku, najpomembneje pa je to, da jepovezala različne generacije in pritegnilanekdanje učence, da se vrnejo na staro šoloter vsak na svoj način pomagajo generaciji,ki trenutno obiskuje to šolo. Naslednjeleto pa morda, kot je rekla ravnateljica, nasvidenje spet na naši šoli.Barbara Ojsteršek BliznacRUDNIKI PREMOGA NAFRANKOLOVEMPričevanja najstarejših občanov so vnas zbudila zanimanje za rudnike premogana našem področju, to je na področjuFrankolovega, saj so trdili, da se spomnijo,da je bilo kar nekaj rudniških rovov podKonjiško goro v Črešnjicah ter pod Kislicona Lipi.V arhivskih zapisih smo našli potrditevteh govoric ter s terenskim delom dokazali,da ti podatki držijo. Po analizi gre začrni premog visoke kakovosti, ki so gauporabljali predvsem v kovaštvu.Na območju Črešnjic so izkopavalipremog na dveh mestih, in sicer pri Dolanuter v Črešnjicah. Kam so ta premog vozili,ni zabeleženo, predvidevajo pa, da so gaz zbirnega mesta vozili v Celje, Vitanje inSlovenske Konjice. Lastništvo rudnikov niznano, vemo samo, kdo je bil preddelavecin je vodil delo. Z izkopom so prenehali,saj se je v rovu pri Dolanu zgodila nesreča,ko se je sesul del rova in je rudar izgubilživljenje. Po pričevanju pa naj bi naletelina velik kamniti blok in tam naj bi se tudikončala žila premoga.Več premoga so izkopali v rovu vČrešnjicah, vendar se je najverjetnejeprenehalo z izkopom zaradi začetka drugesvetovne vojne. Kdo je vodil posel, žal niRudarji pri delu nekoč – izkop pri Markznano, vemo samo za imena preddelavcater domačinov, ki so premog kopali.Na Lipi so kopali premog na trehkrajih, in sicer nad Markom, pod Markomin pri Germ. Najbolj donosen posel sovodili v spodnjem izkopu pri Mark. Tamje posel prevzela hrvaška Mirna – podjetjeza rudarstvo, ki je dobro organiziralo delo,saj je imelo dovolj kapitala in dobro vizijoza razvoj rudnika, skrbelo je za varnostdelavcev ter jih redno plačevalo in jih tudimnogo zaposlilo. Žal pa se je začela drugasvetovna vojna, posel je propadel in se ninikoli več nadaljeval.Druga dva izkopa sta pripadalazasebnikoma, ki sta kljub volji, trudu invloženim finančnim sredstvom propadla.Rovi nad Markom so pripadali Lužarju,vendar so začetek rova zminirali, ko je naLipi presahnil potok, ki je poganjal karnekaj mlinov in žag. Voda se je po mesecudni znova pojavila v bližini prejšnjegaizvira. Tako se je zasul kar dobršen delvhoda v rov in del rova.Pri Germ pa je poskušal z izkopavanjemIvan Bogdan iz Središča ob Dravi. Kljubprecejšnjemu finančnemu vložku mu poselni stekel, saj so se mu rovi ves čas vdirali,prave žile premoga pa ni našel.Po vsem tem se pojavlja vprašanje, aliso še kdaj iskali na tem področju premogin koliko je tega premoga še vedno podpovršjem. Bi ga bilo smotrno izkopavatiin s tem razvijati tudi kraj sam?Po pričevanjih starejših ljudi, kipravijo, da je vso to področje bogato zrudo, menimo, da bi geološke analize dalepravi odgovor.Raziskovali so: Matic Jošt, Iris Vrenkoin Elizabeta Bezenšek, pod vodstvommentorice Leonide Rožanski, in osvojilisrebrno priznanje.OgledalO 05/70 32 13. maj 2009

Utrinki iz šole in vrtcaSKRB ZA OKOLJEIN NAŠE TELOV šoli smo se pogovarjali o vplivusonca na naše telo. Nato smo se dogovorili,da bomo 9. 4. 2009 izvedli naravoslovnidan. Izvedeli smo, da je v Sloveniji vsemanj dreves, predvsem manjših, ki nimajozadosti življenjskega prostora in svetlobe zarast. Ogrožajo jih velika drevesa. Zato smose odločili, da se bomo primerno zaščitilipred soncem in pomagali malim drevesom.Vsak je posadil svoje drevo. Pri tem namje pomagal gospod Štefan Zupanek. Ko jevsak skopal svojo jamo in dodal humus,smo drevesa še zalili, oprali orodje in sevrnili k sošolkinemu domu. Tam smo seše malo poigrali in se počasi vrnili v šolo.Pred tem smo se poslovili, se zahvalili zavse in zaželeli lep dan. Obljubljam, da bomopazovala svoje drevo, kako bo raslo inraslo in ga skrbno zalivala.PRVOŠOLCI NA RANČU KAJA IN GROMKonec marca so se prvošolci s svojimi učiteljicami odpravili na ogled Ranča Kaja inGrom. Na zanimivem izletu so spoznavali živali, ki živijo na ranču, in predvsem kakoravnati z njimi. Prav tako so učenci spoznavali različne vrste žit in pripravo starih jediiz njih.Barbara Ojsteršek BliznacEVROPSKA VAS – DANSKAEma Vranc, 4. r. OŠ Nova CerkevPOHOD NA PAŠKI KOZJAKPlaninci OŠ Vojnik smo se konecmarca odpravili na pohod na Paški Kozjak.Vzpenjati smo se pričeli ob osmi uri zjutraj,krenili smo z Dobrne. Po uri hoje smo seustavili pri leseni koči, kjer smo pojedlimalico. Pot smo nadaljevali po gozdu. Kosmo prišli do vrha, smo zagledali velikojaso in leseno opazovalnico. Tam smo selahko odpočili in si nabrali novih moči.Pot smo nadaljevali do manjše gostilne, odkoder smo lahko tudi poslali razglednico.Nato smo se po cesti odpravili čisto dovrha in se vpisali v planinsko knjigo. Napoti domov smo se še komaj držali nanogah, ampak smo vseeno prišli živi inzdravi nazaj do parka, kjer so nas že čakalistarši.Marja Golež, 5. aTudi naša podružnica se je vključila v projekt Evropska vas, tako so se prvošolciseznanili s pravljičarjem Andersenom in napravili lutke za igrico Kakor napravi stari, jevedno prav.Z drugo- in tretješolci smo spoznavali kraljevino Dansko preko plakatov in knjig.Zelo pa nas je navdušilo njihovo pecivo, zato smo se odločili, da se preizkusimo še vpeki danskih maslenih rogljičkov in kobenhavenških polžkov, ki so nam zelo teknili. Izfurnirja pa smo izdelali še ladjice. Četrtošolci in petošolci pa so naredili kipce Vikingov,vikinške čelade in ladjico. Z izdelki smo pripravil zanimivo razstavo.Marjana Pikelj13. maj 2009 33 OgledalO 05/70

Utrinki iz šole in vrtcaKAPLJA ČEZ ROBSmo učenke 9. razreda OŠ Frankolovo,Marisa, Urška in Natja in rade raziskujemo.To nam predstavlja izziv in dodatno učenje,nova spoznanja pa bomo v življenju lahkokoristno uporabile.Všeč nam je bilo, ker nas je našamentorica Suzana Šafarič ves čas podpiralapri delu, nas usmerjala in bila bogat virinformacij. Skupaj z njo smo izbrale temoin se lotile dela z izbranimi raziskovalnimimetodami.Danes je alkohol vsem zelo dostopnadroga. Mladim se zdi uživanje le-tegasamoumevno, prav tako kajenje. Čepravsmo Slovenci tudi v svetovnem merilupri vrhu glede uživanja alkohola, pase nam, raziskovalkam, vseeno zdi, dana tem področju vlada velik nered insprenevedanje.Smo devetošolke in poznamo naševrstnike, ki že ob informativnih dnehna veliko izkoriščajo prodajo alkoholav gostinskih lokalih in komaj čakajo, dabodo jeseni prišli v Celje, kjer bo »vsenjihovo«.Z raziskovalno nalogo smo želeleugotoviti, kakšen je odnos mladih doalkohola, kako dostopen jim je doma, kakomladi, stari pod 18 let, kljub obstoječizakonodaji sploh lahko dobijo alkohol vprodajalnah in gostinskih lokalih.Našo raziskavo na terenu smoopravljale ob petkih, ko je večina mladihpo končanem pouku v lokalih. To so lokali,za katere lahko rečemo, da živijo izključnood prodaje alkohola mladostnikom. Tosmo lahko ugotovile že na prvi pogled,saj smo srečevale veliko naših bivšihučencev, ki so šolo zapustili pred letomali dvema. Ko smo same vstopale v lokalMusic, smo čutile številne poglede. Vedelesmo, da nismo dovolj stare, vendar tudiostali obiskovalci niso bili veliko starejšiod nas. Naročile smo si alkoholno pijačo,pa nam je natakar rekel, da je pravkarimel inšpekcijo. Povabil nas je za »šank«,kjer naj eksamo črno vodko in bo v redu.Tudi v drugih lokalih smo brez težavdobile alkoholno pijačo in nikjer nas nisovprašali za osebni dokument. Natakarjiali natakarice so nas celo povabili, najpridemo dopoldan, med poukom, ob 9.uri, ko so črna vodka in druge žgane pijačepo 50 centov. Takšni ljudje kršijo kar dveprepovedi: prepoved točenja alkoholapred 10. uro dopoldan in prepoved točenjaalkohola mladoletnim osebam. Tudi gledeizdaje računov v lokalih niso dosledni, karpomeni še tretjo kršitev.Enaka situacija je bila v prodajalnah(supermarketih). V Celju smo v vseh trehhipermarketih dobile alkoholno pijačo. Pravtako prodajo alkohol mladoletni osebi tudiv Mercatorjevi trgovini na Frankolovem inv Tušu v Vojniku. Blagajničarka v trgoviniMercator v Vojniku nam nakupa alkoholani dovolila.Gostinski lokali v Vojniku pa delujejopodobno kot v Celju. Opazile smo, dani veliko mladih, kljub temu pa smo vTerra Caffe, Cafe Cafe (Arclin), MC in vMiki Pabu, kjer lahko tudi kadijo, dobilealkohol. Vesele smo bile, ker nam natakarv restavraciji Urška alkohola ni hotelprodati.Zanimiva je bila reakcija natakarice vGostilni MC, ki nam je prinesla naročenialkohol (Bandidos ice – 4 % alkohola). Kosmo ji povedale, da delamo raziskovalnonalogo in da smo mladoletne, je rekla, danas je nameravala vprašati, koliko smostare, potem,ko nam ježe prineslan a r o č e n op i j a č o .Izgovarjala seje na napis,da ne točijoa l k o h o l amlajšim od 18let in na koncuzaključila, daima Bandidostako maloalkohola, dane bo velikeškode. Po rezultatih ankete, ki smo joizvedle med učenci od 7. do 9. razreda,ugotavljamo, da je alkohol »domač« že v7. razredu, tudi doma, in se z leti njegovazloraba samo širi. Staršem se ne zdi ničnarobe, če 13- ali 14-letna hči ali sinspijeta kakšnega ice-a (pivo Bandidos ice,ki vsebuje 4 % alkohola).Menimo, da je alkohol med mladimipreveč razširjen in da so premalo osveščenitako starši, kot prodajalci, gostinci inkončni porabniki, otroci. Družba radaopozarja na škodljive posledice uživanjaalkohola, zlasti pri mladih, po drugi stranipa v tej isti družbi mladim brez zadržkovstrežejo alkohol.Po našem mnenju tudi inšpekcijskeslužbe svojega dela ne opravijo dobro.Zdi se nam nemogoče, da so ob svojihinšpekcijskih pregledih v lanskem letu (19.in 20. 6. 2008) v prodajalnah (obiskali sojih 182) ugotovili le eno kršitev prodajealkohola mladoletni osebi. Me smo v enemdnevu obiskale štiri prodajalne in v trehdobile alkoholno pijačo.Sprašujemo se, komu oziroma čemuje namenjena sprejeta zakonodaja oprepovedi prodaje in ponudbe alkoholnihpijač osebam, mlajšim od 18 let.Z našo nalogo smo osvojile prvo mestoin zlato priznanje na 9. srečanju mladihraziskovalcev osnovnih in srednjih šolPodravja, ki je potekalo v mesecu marcu.Na koncu naj povemo, da naročenealkoholne pijače nismo spile v nobenemlokalu.Marisa Mastnak, OŠ FrankolovoOgledalO 05/70 34 13. maj 2009

Utrinki iz šole in vrtcaVZPON DO NAJVEČJE INNAJVIŠJE KMETIJE V SOCKIV našem razredu imamo sošolca, kiživi na veliki kmetiji in dobro pozna še vsakmečka opravila. Povabil nas je, da si vseto, o čemer se v šoli učimo, tudi ogledamo.Zelo smo bili veseli povabila in tako smose v sončnem dopoldnevu povzpeli naVeliko Raven in pouk izvedli v naravi.Na poti do Oblonškovih nam je pogledz različnih razglednih točk segal dalečnaokoli. Videli smo Konjiško goro, NovoCerkev, Vojnik ter vzpetine, ki obdajajonašo Socko.Po razgibani poti smo končno prispelina vrh, kjer je veter pokazal »svojezobe«. Družina Oblonšek nas je prijaznosprejela. Za dobrodošlico so nam, kotse za prave planince spodobi, pripravilitopel čaj, slastne domače rogljičke terpristno domačo potico. Nato nam je gospaBarbara predstavila zgodovino te kmetije,ki je bila resnično nekaj posebnega. S trdimdelom prednikov in današnjih lastnikov seje ta kmetija ohranila. Pokazala nam jeprečudovita slikarska dela, na katerih soupodobljena poslopja, ki so bila nekoč natej kmetiji.Nato smo se odpravili na »obhod« pokmetiji. Ogledali smo si hlev ter živali,predstavili so nam kmečka opravila.OB POTI ZNAMENJE STOJIČe pogledamo na naša znamenja najprejz zgodovinskimi očmi, ugotavljamo, da jihzgodovinski viri in listine nikjer posebej neomenjajo. Znamenja sama po sebi niso bilagospodarsko pomembna, stare listine sepretežno ukvarjajo s posestmi, lastniškimiin gospodarskimi zadevami v najširšempomenu besede. Le izjemoma je bila kakšnazemljiška ali druga posest označena tudiz lego bližnjega znamenja, pa še to komajkonec srednjega veka.Raziskovalci smo se odločili raziskatinaš kraj na področju nabožnih znamenj,to je kapelic, križev in hišnih kapelic.Frankolovo sestavlja 15 vasi, predvsem soto zaselki, razložena naselja in gručaste vasi,kjer je v preteklosti bivalo pretežno kmečkoprebivalstvo. S teoretičnim znanjem, ki smoga pridobili iz literature, smo odšli na teren.Pokazali so nam tudi delo predic in celo100 let star kolovrat.Na tej kmetiji se poleg živinorejeukvarjajo še z gozdarstvom. Predstavili sonam tudi delo gozdarja ter obdelavo lesa.Gospod Branko nam je pokazal, kako sovčasih izdelovali kritino za alpsko hišo(šikli).Ob koncu smo bili pogoščeni še zdomačim kruhom in s klobasami ter zekološko pridelanimi jabolki. Pogovarjalismo se, kako pomembna je ekološkapridelava zelenjave in sadja ter bili veseli,Znamenja smo fotografirali, predvsempa krajane spraševali o njih: kdaj so bilapostavljena, kdo jih je postavil in zakaj,kdo skrbi zanje ... Tako smo na terenuizvedeli marsikaj zanimivega.Ugotavljamo, da se z našimi znamenjilahko postavljamo pred tujci. Prav takonismo zasledili, da bi v našem kraju bilokakšno znamenje odstranjeno ali namernoporušeno zaradi gradnje ceste ali kakšnegaobjekta. Žal pa so bila številna znamenjav preteklosti izropana, nekatera so tudiprepuščena počasnemu propadanju.Znamenja niso slovenska posebnost,tudi naša na Frankolovem niso, temvečbogatijo našo pokrajino in so neločljivi delnašega kraja, torej naše kulturne dediščine.Ponosni smo nanje in jih imamo radi, sajso nam jih zapustili naši dedje.da se na tej kmetiji vse prideluje naekološki način.Podarili so nam ptičje krmilnice invalilnice, ki jih je izdelal gospod Branko.Z veseljem jih bomo postavili v okolicinaše šole.V tem dopoldnevu smo se naučili velikonovega, zato bi se radi četrto- in petošolciter učiteljica Nataša družini Oblonšekiskreno zahvalili.Maša Felicijan, 5. razredMojca Oprčkal, 5. razred POŠ SockaRaziskovale so: Anja Štante, BarbaraMarzidovšek in Urša Landeker, podmentorstvom Štefke Iršič13. maj 2009 35 OgledalO 05/70

Utrinki iz šole in vrtcaZDRAVI POD SONCEMKako zelo pomembno za vsa živa bitjaje to naše sonce in hkrati kako za nas ljudipostaja vse bolj škodljivo, smo pri nasspoznavali v »šoli o soncu«, kjer smo se zučenci preko različnih oblik dela seznanilio pomenu zaščite kože, glave, oči ... Vsakrazred je napravil zanimiva pokrivala, skaterimi smo pripravili razstavo v šolskiavli. Vsi skupaj se moramo potruditi, dabomo res ostali zdravi pod tem našimljubim soncem.MOČ SONČNIH ŽARKOVMarjana PikeljSONČNIH ŽARKOV.Prišli smo do naslednjih spoznanj:črna barva vpije več sončne svetlobe intoplote kot bela;mesto sončnega vzhoda in zahoda se naobzorju spreminja;dolžina naše sence se čez dan spreminja– najbolj je nevarno na soncu, ko je sencakrajša od naše velikosti.Sedaj tudi vemo, da je Sonce Zemljinajbližja zvezda in je mnogo večje kotplaneti.Čeprav si brez njega življenja nepredstavljamo, nam lahko neprevidnoizpostavljanje sončnim žarkom zeloškoduje.Takole zaščiteni smo se nastavili soncu inobrisali svoje sence.Drugošolci, POŠ Nova CerkevSONCE JE NEVARNOTretješolci smo v okviru projekta SONCEJE NEVARNO prišli do zanimivihugotovitev.Svojim predhodnim spoznanjem, dasonce:- nam obarva kožo,- izhlapeva vodo,- povzroča sušo,- povzroča požare,- posvetli naše lase,- ogreje vodo,- močno ogreje naša vozila, asfalt ...... smo dodali še nova:- da je prav, da se zaščitimo S SONČNOKREMO,- da nismo samo frajerji, ampak zelopametni, če si nadenemo SONČNAOČALA in LAHKA POKRIVALA.To smo tudi praktično naredili, sez velikim nasmehom postavili predfotografski objektiv in pomahali SONCUV POZDRAV.POŠ NOVA CERKEV3. razred, POŠ Nova CerkevV okviru projekta Zdrava šola smopri pouku izdelali iz papirja kapice ssenčnikom in jih nato vsak po svojihzamislih tudi okrasili. Več pove priloženafotografija.1. razred: Projekt Zdrava šolaV sklopu projekta ZDRAVA ŠOLAsmo izvedli nekaj poskusov na temo MOČOgledalO 05/70 36 13. maj 2009

Utrinki iz šole in vrtcaUTRINKI IZ ENOTE SOCKA1. april – dan norcev smo si v skupini,poleg šal in potegavščin, ki smo si jihprivoščili, obarvali malo drugače. Obiskalanas je A. Kočet (mamica otrok v oddelku)in nas razveselila z otroškimi dežniki. Topa niso bili navadni dežniki, temveč takiposebni, ki so si jih otroci lahko samipoljubno pobarvali z za to pripravljenimiflomastri različnih barv. Dejavnost je otrokezelo pritegnila ... in že so dajali pobude inideje o prihodnjem pohajkovanju v dežju.Dežja od takrat sicer še nismo dočakali,so se pa pisani dežniki odlično »odrezali«v vlogi zaščite pred soncem – senčnikov.V letošnjem šolskem letu smo se vsodelovanju s Turistično zvezo Slovenijevključili v projekt z naslovom »Podeželskiutrip«. V sklopu tega projekta imajootroci možnost odkrivati podeželskokulturo in spoznati šege, ki so povezane spraznovanji ljudskih praznikov. Tako smose v skupini skupaj z otroki odločili, da si včasu bližajočih se velikonočnih praznikovizdelamo velikonočne butare. Pomoč priizdelavi le-teh sta nam prijazno ponudilaMajda in Silvo Špegelj, sicer starša otrokv oddelku. Najprej sta nas seznanilaz naravnim materialom in drugimipripomočki, ki smo jih potrebovali, terdekorativnimi predmeti, ki smo jih kasnejeuporabili.ENOTA NOVA CERKEV SEPREDSTAVIDopoldanski čas preživljamo v enotiNova Cerkev. Naša okolica je čudovita,tako kot mi, zato smo razmišljali omožnostih raziskovanja, na kakšen načinjo še lahko spoznamo. Res je, da po navadipišejo, kaj vse doživimo v vrtcu, a mi smose odločili, da vam predstavimo, kaj vsebomo še počeli v mesecih pred poletnimipočitnicami.Posebno pozornost bomo nameniliSorževemu mlinu, ki je v neposrednibližini našega vrtca, vendar pa si ne bomoogledali, kako pridelajo moko in kako jozmeljejo, temveč bomo mlin doživljali inspoznavali skozi umetniške dejavnosti.Mlin bomo risali, slikali z različnimlikovnim materialom, preskusili se bomo vkiparjenju in v oblikovanju prostora.Toliko načrtov imamo, da nam bočas kar prehitro minil. Kmalu se bomoponovno oglasili in vam pokazali, kaj vsesmo že naredili, ustvarili.Otroci iz enote Nova Cerkevs Tatjano in PolonoOBISK PREDIC V VRTCUProjekti, ki jih izvajamo v našiskupini, so tesno povezani z izkušnjamiiz neposrednega okolja otrok. Kulturnodediščino, ki jo negujemo tudi v našemvrtcu, želimo otrokom približati tudi prekoposameznikov, ki jo še ohranjajo v našemkraju.Tako sta nas v tem času obiskalipredici, gospa Milka in gospa Jožica, ki staotrokom na zanimiv način predstavili starokmečko opravilo. Otroci so z opazovanjemin aktivnim sodelovanjem spoznali, kakonastane iz preje volna in pripomočke, ki jihpredice potrebujejo pri svojem delu.Sodelovanje smo izvedli s pomočjo TDNova Cerkev in s tem obogatili naše delo znovimi in zanimivimi spoznanji.Vsi otroci so si ob pomoči strokovnihdelavk v oddelku in obeh staršev izdelaliin okrasili svojo butaro. G. Silvo pa nam jenaredil še butaro velikanko, ki nam krasiigralnico v teh prazničnih dneh.Nina Kotnik, dipl. vzgojiteljicaRenata Koštomaj,vzgojiteljica, enota Vojnik13. maj 2009 37 OgledalO 05/70

Utrinki iz šole in vrtcaZAKLJUČEK PROJEKTAMAVRIČNI BRALČEKMavrični bralček je projekt, ki ga vVrtcu Mavrica izvajamo v sodelovanju sKnjižnico Vojnik. Starši otrokom domapreberejo vsebine treh slikanic, ki jihpotem otroci, ob ilustracijah v slikanici,pripovedujejo svojim vrstnikom v skupini.Projekt je namenjen otrokom 2. starostnegaobdobja.VOJAKI V VRTCUV mesecu marcu praznujemo dvavečja praznika, ki sta namenjena dekletomter materam. In ravno med tema dvemadnevoma so nas s svojim obiskomrazveselili vojaki SLOVENSKE VOJSKE,iz 9. bataljona zračne obrambe iz Cerkeljob Krki.V mesecu aprilu smo zaključili sprojektom »Mavrični bralček«. Naši»MAVRIČNI BRALČKI« so vso letopridno hodili v knjižnico in skupaj s staršiprebirali knjige, zato so si za nagradoogledali lutkovno predstavo z naslovom»Zlatolaska in trije medvedi« v izvedbiLUTKOVNEGA GLEDALIŠČA FRU–FRU iz Ljubljane.Lilijana Ločnikar, dipl. vzgojiteljicaČRNA KUHINJA »ŠE ŽIVI«Četrto- in petošolci v šoli spoznavamodomačo pokrajino ter njene kulturne innaravne znamenitosti. Ugotovili smo, daje v našem kraju še kar nekaj ohranjenestavbne dediščine. Ogledali smo siznamenite kozolce in tipične alpske hiše.Na obisk sta nas prijazno sprejelagospa Lojzka in Branko Zupanek, ki imataše čudovito ohranjeno alpsko hišo. Nazanimiv način sta nam predstavila, kako jepotekalo življenje nekoč.Razkazala sta nam tipične prostore valpski hiši, še posebej pa se nam je vtisnilav spomin črna kuhinja. Pokazala sta namognjišče ter glinene posode, v katerih sovčasih pripravljali jedi. Zakurila sta tudiogenj. Spoznali smo, kako so pekli kruh inga še danes pečejo v krušni peči. Ob temsmo spoznali pripomočke za peko kruha(lopar, omelo in metlico).Na koncu smo se pogreli na topli krušnipeči, se posladkali z domačimi dobrotamiin spili sok. Polni zanimivih vtisov smo sevrnili nazaj v šolo. Gospe in gospodu pa sezahvaljujemo za zanimivo predstavitev inprijazen sprejem. HVALA.Timea Štravs,4. razred POŠ SockaStarejši otroci podružnične enoteŠmartno v Rožni dolini so to dopoldne ženestrpno pričakovali kombi, da jih odpeljev centralno enoto Vrtca Mavrica v Vojnik.Otroci so imeli možnost spoznati vojaškoopremo, preskušali so se v komuniciranjupreko radijske postaje, pomerjali so čelade,sedeli v vojaškem terenskem vozilu ...To pa še ni vse, vojak Stojan Kotnik jeotrokom prikazal, kako se vojaki namažejoz maskirno barvo in otroke, ki so si želeli,namazal po obrazu.Tea Hrovat,enota Šmartno v Rožni doliniPRIREDITEV ZA KRAJANE”POMLAD” SE MENI LUŠTNOZDI«Našo vsakoletno pomladno prireditevza starše in krajane Šmartnega v R. d. smotokrat imeli v mesecu aprilu, z naslovomPomlad ́ se meni luštno zdi. Otroci našešole in vrtca so s plesom, z igro in s petjempočastili praznik mater in veselje obprihodu težko pričakovane pomladi.Marjana PikeljOgledalO 05/70 38 13. maj 2009

Utrinki iz šole in vrtcaOŠ VOJNIK JE USPEŠNOZAKLJUČILA TEKMOVANJAV KOŠARKIŽe v času nastajanja zadnje številkeOgledala so se začela odvijati nadaljnjatekmovanja v košarki, tako v ŠKL kot namedobčinskem, področnem ter državnemprvenstvu.V ŠKL smo dosegli najboljšo uvrstitevdoslej, prišli smo v četrtfinale.Medobčinsko prvenstvo:mlajši dečki: 1. mestomlajše deklice: 2. mestoPodročno prvenstvo:dečki: 3. mestodeklice: 2. mestoDržavno prvenstvo:starejše deklice: med šestnajstimi v državiVeč športne sreče smo imele starejšepionirke, ki smo bile v vseh regijskih inpodročnih tekmovanjih uspešnejše in smose uvrstile na državno prvenstvo. Srečalesmo se z močno konkurenco. V prvem delusmo osvojile drugo mesto, kar pa na žalostni bilo dovolj za polfinale. Kljub temusmo se uvrstile med šestnajst najboljšihšol v Sloveniji. Prvič v zgodovini OŠVojnik je ena izmed dekliških košarkarskihekip dosegla tako velik uspeh. V temtekmovanju sodeluje preko dvesto šol izvse Slovenije. Uspešno smo se merile sšolami, kjer ima ženska košarka tradicijo,v ozadju pa velike klube.Naša trenerja, Mateja Oprčkal inRobi Suholežnik, sta zelo zadovoljna zletošnjimi dosežki in menita, da jih bokar težko ponoviti. Igralci in igralke smobili pohvaljeni za borbeno igro in športnoobnašanje.Urška Oprčkal, 9. bPLAVALNI TEČAJTretješolci POŠ Nova Cerkev smokomaj čakali konec meseca marca inzačetek meseca aprila, ko smo končnodočakali 14-dnevni plavalni tečaj v bazenuGolovec v Celju. Kljub temu, da smoimeli teden dni še dopoldan pouk, potempa – SKOK na bazen, je bilo energije involje več kot dovolj. Utrujenost smo čutilišele, ko smo se z avtobusom pripeljalinazaj v Novo Cerkev, kjer so nas vsakdan pričakali starši. Še sreča, da ta tedenučiteljica ni dajala domačih nalog.Da je bilo to res super in krasno, najvas prepriča nekaj mnenj otrok:... »Na plavalnem tečaju je bilo super.Tam je bil čofotalnik in čeprav je bilo vnjem malo vode, se tam lahko veliko naučiš.Plavali smo žabico, hrbtno, uporabljalismo tudi desko. Zadnji dan plavanja so nasprišli pogledat tudi starši ...«Sara Dobrotinšek... »Na plavalnem tečaju sem se imellepo, naučil sem se plavati kravelj, žabico,mrtvaka in drseti po vodi ...«Matej Ogrizek... »Najbolj mi je ostalo v spominuskakanje v vodo v velikem bazenu ...«Tea Potočan... »Najraje sem plavala žabico, drselapo vodi in gledala pod vodo. Bila sembronasti delfin ...«Maruša Boršič... »Učiteljica plavalnega tečaja, gospaUrša Burja, mi je rekla, da sem rojena zažabico ...«Maja Cehner... »Doživel sem plavalni tečaj. Velikosmo se smejali, igrali in skakali. Najboljšiso bili odmori ...«Anže HladinOBVESTILOVsa gospodinjstva v Občini Vojnik obveščamo, da lahko na sedežih Krajevnih skupnostiVojnik, Nova Cerkev in Frankolovo v času uradnih ur kupite v kompletu slovenskoin občinsko zastavo,v velikosti 70 x 140 cm, po ceni 7,80 EUR z DDV.Upamo, da bo ob praznikih državni in občinski simbol razobešen na večjem številu hiš.13. maj 2009 39 OgledalO 05/70

Društva40. REDNI OBČNI ZBORTURISTIČNEGA DRUŠTVANOVA CERKEVDruštvo je imelo slavnostni občni zbor28. februarja 2009 v dvorani gasilskegadoma v Novi Cerkvi. Program za pretekloleto je bil uspešno izpeljan, smernice zaletos pa tudi zelo raznolike, kar kaže naizjemno aktivnost društva in njegovihprizadevnih članov.Slavnostni govornik je bil OtonSamec, ki je bil v preteklem obdobju tudipredsednik društva. V svojem govoruse je spomnil vseh predsednikov, ki sodelali v društvu od začetkov pred 40. letido danes. Prvi, ki je društvo registriral, jebil Oton Samec starejši, sledila je gospaAlojzija Lesjak, nato Oton Samec mlajši,Mira Šeško, Bojan Tanjšek, Lea Srešin Alenka Prebičnik Sešel. Poudaril jepomen društva za kraj in razvoj turizmav domačem kraju. Na tem področju jedruštvo opravilo veliko dobrih projektovza promocijo kraja in turizma. Pripravilo jeturistične zgibanke, zadnjo smo pripraviliv lanskem letu, razglednice, značke.Društvo je vsa leta sodelovalo na številnihsejmih in prireditvah doma in po svetu tertako promoviralo kraj in občino. Prav takoje vsa leta skrbelo za čisto, urejeno okolje,zasaditve z rožami, sodelovalo z obemapodružničnima šolama. S svojimi programije društvo vedno skrbelo za povezanostljudi s krajem in z društvom. Predsedniciin aktivnim članom je zaželel uspešno indobro delo.V nadaljevanju sta z govorom inzahvalo pozdravila tudi predsednikkrajevne skupnosti Slavko Jezernik inpredstavnica Občine Vojnik Mojca Skale.Govorniki so pohvalili prizadevnečlane za njihovo požrtvovalno delo inizrazili prepričanje, da bo društvo izpeljalovse prireditve, ki smo jih načrtovali za leto2009, kajti to je dobra promocija za krajin okolico.Predsednica Alenka Prebičnik Sešelse je zahvalila vsem prizadevnim članom,društvom, organizacijam in šolam zaiskreno in prizadevno sodelovanje vpreteklem desetletju. V ta namen soposamezniki prejeli spominske zahvale,ki jih je pripravila Katarina Kotnik, inpomladanske rožice. Sledil je zaključek, kiso ga s pravim koncertom popestrili mladiglasbeniki iz Nove Cerkve. Bil je to en lepvečer.Zahvala vsem, ki so s svojim delomv zadnjih desetih letih pomagali priizvedbah prireditev in akcij, ki jih vTurističnem društvu Nova Cerkev nimalo. Zahvalo so prejeli:1. POŠ Nova Cerkev, Ida Grobelnik2. POŠ Socka, Stanka Štravs3. PGD Lemberg4. PGD Nova Cerkev5. Godba na pihala Nova Cerkev6. Štajerski rogisti7. KUD Nova Cerkev8. KUD Socka, Ivanka Koprivnik9. Turistična kmetija PR’ MARK, SilvaKlinc10. Slavko Jezernik, predsednik KSNova Cerkev11. Alojz Vicman, dekan12. Občina Vojnik, Benedikt Podergajs,župan13. Marijana Kolenko14. Aleš Stolec15. Toni Kramar16. Milena Ravnak17. Marija Kotnik18. Branko Gobec19. Zdenko Vrenko20. Kristina Pekošak21. Irena in Jaka Krajnc22. Zvezdana Gal23. Darinka Štimulak24. Boris Štimulak25. Boltežar Orličnik26. Štefka Škoflek27. Angelca Premrl28. Berta Cehner29. Silvana Jakob30. Željko Štrlič31. Romana Štrlič32. Valerija Jakop Pogorevc33. Jure Jakop34. Agata Štokojnik35. Jože Jošt36. Milica Ovtar37. Mira Štokovnik38. Danica Gobec39. Marija Štimulak40. Štefanija Pekovšak41. Katica Pešak42. Štefka Lavbič43. Fanika Škorja44. Jožica Sitar45. Milka Omerza46. Anica Zagrušovcem47. Anica Menart48. Marija Fijavž49. Marica Vinder50. Justina Stagoj51. Vanda Stolec52. Hilda Amon53. Rajko, Ana Laznik54. Irena Kraljič55. Renata Rakun56. Marjana Božnik57. Erika Ravnak58. Barbara Šoba59. Mihela HrenPredsedniki Turističnega društva, ki sov preteklih mandatih vodili društvo:1. Oton Samec2. Mira Šeško3. Bojan Tanjšek4. Lea SrešAlenka Prebičnik SešelOgledalO 05/70 40 13. maj 2009

DruštvaTURISTIČNO DRUŠTVO NOVACERKEV V SKRBI ZA ČISTOOKOLJEČlani Turističnega društva NovaCerkev smo se letos kar dve sobotiprostovoljno odzvali na čistilno akcijo.Pobirali smo odpadke in smeti ob cestahv Krajevni skupnosti Nova Cerkev.Očistili smo glavne poti, ki povezujejokraj z drugimi občinami, in nekaj najboljkritičnih cestnih odcepov, ki že spominjajona črna odlagališča. Kako žalostna jepodoba narave, ‘zasvinjane’ z odvečnimipločevinkami, plastenkami, vrečkami indrugimi rečmi, ki jih ne potrebujemo več.Pomislimo na to, ko gremo v trgovino,kam bomo z embalažo. Ali res vse nujnopotrebujemo? Odlaganje smeti se začne žes premišljenim nakupom. Kupujmo rajestekleno embalažo, ki jo vračamo, namestoplastike se raje odločimo za papirnatovrečko. Tudi trgovci nam žal ne ponujajoveliko takih alternativnih možnosti. Vse jeodraz nas samih.Upam, da nas bo drugo leto še več, kisi bomo vzeli čas in pobrali, kar človekodvrže.Alenka Prebičnik SešelSeveda pa smo izpostavili tudiprobleme, ki so prisotni pri vsakemdruštvu. Vaje, ki naj bi bile stoodstotne,so večkrat problem številka ena. Problemje tudi prevoz na nastope. Na koncu smougotovili, da sta dobra volja in veselje dote naše glasbe neuničljiva. Delovali bomoše z večjim žarom, sodelovali z našoTD V SARAJEVUobčino in rekli: ŠTEJERSKI ROGISTIsmo tu in v mesecu maju nastopimo spetna mednarodnem tekmovanju v Avstriji.V letu 2010 načrtujemo nov občnizbor.Anica SenegačnikKUD ŠTAJERSKI ROGISTILeto 2008 smo zaključili na občnemzboru z namenom, da si predstavimo,kako smo bili uspešni v letu, ki je bilozelo delovno in obetavno za v nadalje.Predsednik je v poročilu povzel vse tistopozitivno in tisto negativno. Torej v letu2008 smo imeli 35 nastopov. Poleg žedoločenih terminov smo nastopali tudipriložnostno. Žalostnih ne bomo omenjali,bilo pa nam je posebno lepo nastopati obpovabilu našega župana, ko nas je popeljalna Dolenjsko.18. in 19. aprila smo se člani Turističnega društva Nova Cerkev odpravili naekskurzijo v Sarajevo. Mesto spominov na neko mladost, na služenje vojaškega roka,mesto čevapčičev, baklav, baščaršije ...Sarajevo – mesto, kjer se križata vzhod in zahod, mesto številnih kulturnih,arhitekturnih, umetnostnih nasprotij.Sarajevo – mesto, kjer je divjala najhujša vojna nacionalnih in verskih strasti, mesto sštevilnimi preluknjanimi fasadami in pročelji – kot da to mora ostati vsem v opomin.Sarajevo – kraj spomina, šal, v katerih nastopajo Mujo, Haso, Fata ... Življenje grenaprej, še vedno se znajo pošaliti iz sebe, kar lahko samo občudujemo.13. maj 2009 41 OgledalO 05/70

DruštvaSPOŠTOVANI OBČANIIN OBČANKE,letos nas je pomladno sonce že dobroogrelo. Tudi nas, aktivne člane društva,je toplina narave in prijaznih soljudimotivirala k izpolnjevanju zastavljenegaplana za leto 2009. Tako smo v začetkuaprila skupaj z vami prisluhnili zanimivemupredavanju o orhidejah. Pozna pomlad inpoletje pa nas bosta popeljala na strokovnopredavanje s temo Komunikacija in odnositer na poučno ekskurzijo v Avstrijo, vkraj Bad Regner, ki je znan po toplicah inznameniti arhitekturi. Skupaj z vami bomosodelovali na vseh krajevnih in občinskihprireditvah in v poletnih dneh že z budnimočesom spremljali vašo ustvarjalnost priurejanju okolja. Obilo svobodnih, srečnihin zdravih pomladnih dni pošiljamo v vašedomove, kamor vas bomo pisno obveščalio točnih terminih vseh naših aktivnosti.Z vašo prisotnostjo bo naša dejavnostkakovostnejša in klima v kraju prijetnejša.SICILIJA ZA POKUŠNJOTuristični pozdravUO TD VojnikV začetku aprila smo se odpravili vorganizaciji društva Talon in potovalneagencije TA – ZUM na potepanje prekoItalije na otok Sicilijo.S Frankolovega smo se odpraviliv zgodnjih jutranjih urah in srečno potnam je prišla zaželet tudi predsednicaTalona, ga. Greta. Na poti smo pobrališe nekaj potnikov v Arclinu, na Lopati inv Šentrupertu. Po nekaj krajših postankihsmo si ogledali mestece z zanimivo legona skalni planoti Orvietto in eno izmednajlepših katedral v Evropi. Po ogledu smopot nadaljevali v pristanišče Civitavecchi,kjer smo se vkrcali na ladjo. Za mnoge jebil to prvi stik z ladjo v devetih nadstropjih,kjer je poskrbljeno za prehrano, pijačo inzabavo. Sledila je nočna plovba in zjutrajsmo občudovali Palermo, obsijan s prvimjutranjim soncem.Po opravljenih pristaniških formalnostihsmo se odpravili z našim avtobusom nacelodnevni izlet po notranjosti Sicilije.Občudovali smo obdelana polja, nasadelimon in pomaranč. Ustavili smo se vmestih Taormino in Cefalu, se sprehodiliin si mesti ogledali. V večernih urah smoprispeli v prelep hotel, kjer so nam postregliz obilno in okusno večerjo, h kateri so namponudili tudi svoje vino. Po večerji pa smozelo pogrešali našega g. Nacija, ki je bilna prejšnjih izletih pobudnik za druženjein petje lepih slovenskih pesmi.V nedeljo smo se prebudili v sončnojutro in nadaljevali naš ogled na zahoduSicilije in se ustavili v mestu Erice,kjer nas je očaral razgled na soline inpokrajino. Zaradi spremembe odhoda ladjesmo morali pohiteti in že smo bili na potiproti Monrealu, kjer pa si zaradi cvetnenedelje nismo mogli ogledati veličastneKatedrale. Občudovali pa smo butare, kijih Siciljanci prinesejo k blagoslovu in sepopolnoma razlikujejo od naših. Na potiproti pristanišču smo si v Palermu ogledalikapucinski samostan s katakombami z večtisoč mumijami. Skupaj z našim vodičemsmo opazovali, kako se oddaljujemo, pomojem mnenju, od zelo lepega otoka. Našaskupna ugotovitev je bila, da sta bila ta dvadneva na Siciliji samo za pokušnjo in izzivter da se še kdaj vrnemo in si jo ogledamomalo bolj podrobno.Na poti proti domu smo se ustavili vočarljivem toskanskem mestu Sieni in siga ogledali v spremstvu lokalne vodičke.Zame je Siena mesto s tako močnopozitivno energijo, da me je vso prevzela.V Sieni ima človek občutek, da se karnaprej nekaj dogaja in srečaš se z ljudmis celega sveta. V spominu mi bosta ostalaogleda cerkve Sv. Domenica in Stolnice skrstilnico.Polni vtisov in lepih doživetij smopot nadaljevali proti domu in ne moremmimo, da ne bi omenila, da je društvo kotvsako leto poskrbelo, da na poti nismobili ne lačni in ne žejni. Letos je bila vsaskrb na ramenih ga. Ivanke in g. Petra.Pravijo ‘mizica, pogrni se’ in res sta srediparkirišča ustvarila pristno štajersko malicoz domačim kruhom za vse udeleženceizleta.Na koncu pa res vsa pohvala društvuTalon za tako dobro organiziran izlet,šoferjema g. Branetu in g. Petru za varnovožnjo in nenazadnje tudi našemu vodičug. Matjažu za ogromno podatkov in za to,da je znal naše želje uskladiti s programomin časom, ki smo ga imeli na voljo. Mojekratko poročilo o vtisih sprejmite tudikot povabilo, da se nam naslednje letopridružite pri naslednjem nepozabnemuraziskovanju.Jasna SodinOgledalO 05/70 42 13. maj 2009

DruštvaPROSLAVA OB MATERINSKEMDNEVUV pomladnem mesecu marcu, ko nasna poti domov že začnejo pozdravljatiprve cvetice ter razigrani ptički, smo vKUD Nova Cerkev priredili proslavo, ki jebila namenjena predvsem našim mamam.Pa ne samo njim. Tudi babicam, očkom indedkom.In zgodba se je začela ...Na naše vabilo so se takoj in zelozavzeto odzvali osnovnošolski otrocipodružnične šole Nova Cerkev, ki so podbudnim očesom učiteljic Ide Grobelnik terzborovodkinje njihovega otroškega zboraSabine Penič pripravili izredno pesterprogram, s katerim so razveselili svojemamice. Prepevali so, plesali in recitirali.Da pa je bila slika popolna, so pripravilitudi razstavo risbic, ki so jih ustvarili prilikovnem pouku.Prav tako so svoje likovne izdelkepredstavili tudi otroci Vrtca Mavrica– enota Nova Cerkev, ki so nas polegtega presenetili tudi s pevsko animacijskotočko.Ob tej priložnosti bi se rada zahvalilavsem osnovnošolskim učiteljicam, šeposebej Idi Grobelnik, ter vzgojiteljicamaPolonci Kralj in Tatjani Pinter.Na prireditvi so se prav tako izkazaličlani MPZ Nova Cerkev, Duet Bisers prijatelji, mladi harmonikarji RokaŠvaba ter pianistka Natalija Podgoršek.Vsem najlepša hvala za občuteno izvedennastop.Prav tako bi se rada zahvalila GreguŽibretu, ki je poskrbel za nemoten tehničnipotek prireditve, Zdravku Ivačiču zasnemanje prireditve in vsem ostalim, kiso na kakršni koli način prispevali, da jeprireditev uspela in da smo s skupnimimočmi lahko razveselili naše obiskovalkein obiskovalce.Tako se je odvila ta marčevska zgodba,pretkana s skrivnostnim pajčolanomiskrivih nastopov za naše mamice.Hvala vsem, ki ste prišli in si proslavoogledali!Andreja Štravs,predsednica KUD Nova CerkevPRAZNOVANJE DNEVA ŽENAIN 40 MUČENCEV DRUŠTVATALON FRANKOLOVOKot vsako leto smo tudi letos v DruštvuTalon pripravili malo pogostitev tako zažene kot za moške na sedežu društva. Sskromno pozornostjo smo obdarili vsečlane in članice, ki so se srečanja udeležilikar v lepem številu. Ob prigrizku innapitku smo pokramljali o preteklih, kakortudi o bodočih zastavljenih ciljih društva.Manjkalo pa ni tudi lepih slovenskih pesmi,saj so nekatere članice besedila napisale,jih razmnožile in tako smo lahko vsiskupaj zapeli. Vsako druženje v teh časihtako imenovane recesije je dobrodošlo, sajza dobro počutje ne potrebujemo veliko,ampak samo dobro voljo in pa sevedaudeležbo. Zahvaljujemo se vsem članomin članicam, ki so kakor koli pripomoglik izpeljavi praznovanja in ne pozabite– vabilo velja tudi za prihodnje leto!Članice Društva Talon pa naprošamonaše člane, da na vsako srečanje v bodočepridejo s pokrivali, ki so jih kot skromnopozornost dobili ob praznovanju dneva40 mučencev. Bomo videle, če ženskabeseda kaj zaleže, drugače jih moramo vprihodnjem letu vsekakor zopet obdariti,da ne bodo imeli občutka mučencev.Do takrat pa lep pozdrav!Dragica Mlinar13. maj 2009 43 OgledalO 05/70

Društva18. PRIREDITEV »OSTANIMOPRIJATELJI«»Prireditev lahko razglasim zapolnoletno!« je ob nagovoru prisotnimv večnamenski dvorani Osnovne šolena Frankolovem dejal Dušan Horvat,predsednik Prosvetnega društva AntonaBezenška, ki je letos že osemnajstičzapored spravilo pod streho še eno uspešnoprireditev.prireditvi, so dokaz, da je prireditev dobra,odmevna.Radi se vračajo na Frankolovo, takoposlušalci, kot tudi sodelujoči, to pa jetudi največje zadovoljstvo za prireditelja,ki izkupiček nameni izključno delovanjusvojega pevskega zbora.V izvedbo prireditve člani vložijoŠtevilna znana imena našenarodnozabavne glasbe, izviren humor,suvereno vodenje poznavalca te zvrstiglasbe, Toneta Vrabla – in kar je najvažneje,polna dvorana zadovoljnega občinstva, kije kljub deževnemu vremenu obiskalo innavdušeno pozdravilo sodelujoče naogromno truda in svojega prostega časa,zato hvala za njihovo požrtvovalnost.Še enkrat pa iskrena zahvala tudi vsemtistim, ki so prireditev na kakršen kolinačin podprli in s tem pripomogli k njeniodmevnosti.Elči GregorcOgledalO 05/70 44 13. maj 2009

Društva10. OBČNI ZBOR GASILSKEZVEZE VOJNIK – DOBRNALetošnji občni zbor GZ Vojnik –Dobrna je potekal s pridihom10-letniceobstoja GZ. Člani ustanovnega občnegazbora so leta 1999 želeli povezati gasilskadruštva v občinah Vojnik in Dobrna in tojim je tudi uspelo.Vseh šest društev: PGD Vojnik, PGDDobrna, PGD Nova Cerkev, PGD Lemberg,PGD Socka in PGD Frankolovo, delujekot ena prava humana enota. Društva simed seboj vedno pomagamo ob kakršnihkoli intervencijah in tako so tudi posledicenesreč manjše.Tako združeni se lažje izobražujemoin usposabljamo, našo pripravljenost inkondicijo primerjamo med seboj na raznihtekmovanjih in vajah, nova prijateljstva pasklepamo na raznih družabnih srečanjih.V vseh teh letih je GZ marsikajpripomogla k razvoju gasilskih društev intako je bilo tudi v letu 2008, kar so namv izčrpnem organizacijsko-operativnemporočilu predstavili predsednik GZ B.Podergajs in predstavniki GZ, odgovorniza razna področja.Delegati in številni gostje, meddrugimi: Alojz Irgušek (GZS), županObčine Dobrna Martin Brecl, predstavnikisosednjih gasilskih zvez, CZ in policije,smo bili seznanjeni s podatki, ki pričajo otem, da gre GZ Vojnik – Dobrna po pravipoti.O tem govori tudi podatek o številčnostičlanstva:ŠTEVILO ČLANOV V GZ Vojnik– Dobrna: 986;ŠTEVILO OPERATIVNIH ČLANOVV GZ Vojnik – Dobrna: 285;Število po vrstah članov:pionir 130, mladinec 93, pripravnik109, prostovoljni gasilec – operativec 285,prostovoljni gasilec – rezerva 142, poklicnigasilec 1, veteran 90, prostovoljni gasilec122, podporni član – neaktivni član 16,častni član – neaktivni član 5, simpatizer– neaktivni član 2, ostali člani 9, delavecgas. organizacije 1.Če je finančni plan za leto 2009prilagojen današnjim razmeram, pa plandela ne kaže nikakršne erozije; je obsežen,vendar bo zaradi zagnanosti, pripravljenostiin humanizma članov gotovo realiziran vše večjem obsegu, kot je zapisan.V 10 letih se je ustvarila prava klimasodelovanja in skupaj smo naredilimarsikateri skupni korak, zato čestitkevodstvu GZ, ki ostaja skozi vsa ta letaskoraj nespremenjeno, in vsem šestimgasilskim društvom!Albina Ločnikar,delegatka na OZOBČNI ZBOR PGD SOCKA7. marca je imelo svoj redni letni občni zborProstovoljno gasilsko društvo Socka. Obnavzočnosti članstva in gostov je vodstvopredstavilo delo društva v preteklem letuter program dela za leto 2009. Operativnimgasilcem, ki so izpolnili pogoje, smo izročilinapredovanja v višji čin, najzaslužnejšičlani pa so prejeli gasilska priznanja.Najvišja priznanja – priznanja Gasilskezveze Slovenije so prejeli Ivan Majcen,Melita Kamenik in Gregor Jeseničnik.Po koncu rednega dela so za zabavo indobro voljo poskrbeli muzikanti iz Sockein okolice, ki so igrali še dolgo v noč.Egidij Čretnik,predsednik PGD SockaOBČNI ZBOR PGDFRANKOLOVOZa sabo smo pustili še eno uspešnoleto, vse dosežke pa smo predstavili naobčnem zboru našega društva. Poleg našeprimarne dejavnosti smo bili prisotni privseh aktivnostih v kraju, v okviru občine,naša socialna občutljivost pa je segla tudiv Občino Drstenik.Plan za leto 2009 je obširen, čakajonas večje investicije, za kar pa bomopotrebovali denarna sredstva ter polnomero entuziazma, ki ga čutimo člani, ko jepotrebno poprijeti za kakršno koli delo.Izredno ponosni smo na to, da so senašega občnega zbora udeležili številnigosti, s katerimi nas vežejo različnadruženja. Le-ti so v razpravi izraziliželjo po nadaljnji krepitvi medsebojnegasodelovanja.Posebno svečano je bilo ob vsakoletnipodelitvi priznaj in odlikovanj zaslužnimčlanom našega društva, svečano smosprejeli tudi naše nove člane, našidolgoletni članici Miri Čečko pa smovoščili ob njenem osebnem prazniku. Biloje valentinovo in moški del članstva jepripravil lepo presenečanje za vse ženske.Vso dobro voljo pa smo nato prenesli vdrugi, neuradni del občnega zbora, kjer staprevladovala glasba in ples.Albina Ločnikar13. maj 2009 45 OgledalO 05/70

DruštvaUSTANOVITEV JAVNEGAZAVODA ZA PRIREDITVE ALITIC-AŽivimo v Sloveniji, ki se ponaša znaravnimi lepotami in z bogato kulturnodediščino, vsak dan slišimo vsaj enkratslogan »I feel Slovenia«, mi pa se tegapremalo zavedamo in ne znamo dojeti, dasmo dolžni narediti nekaj za prepoznavnostnaše lepe dežele. Kar nekaj nas je, ki senekoliko bolj ukvarjamo s kulturo inturizmom in skoraj vsak dan srečujemo takeljudi, ki sprašujejo po turistični in kulturniponudbi v naši občini ali po naslovu, kjerbi lahko dobili na enem mestu informacijeo tovrstni ponudbi, dogodkih, prireditvahitd. Žal tega naša občina ne premore, karje velika škoda. S tem pa ne trdim, dainformacij o turistični ponudbi in kulturnihdogodkih ni moč dobiti od zaposlenih naobčini ali direktno na sedežih društev. Vtem primeru je pot do informacij celostneponudbe občine kar precej daljša invprašanje je, če se bo slučajni obiskovalecnašega kraja toliko potrudil, da bo prišeldo pravih in kompletnih informacij. Vvseh večjih krajih ali občinah so inštitucije(zavodi, TIC-i), ki imajo v svoji ponudbipoleg informacij o turističnem in kulturnemutripu kraja tudi ponudbo spominkov,razglednic, prospektov, zgoščenk in DVDjevrazličnih glasbenih skupin itd.Tudi naša občina bi si zaslužila nekajtakega, saj ima kar lepo število naravnihlepot, kulturnih spomenikov, znamenitihosebnosti, etnološke dediščine, glasbenihskupin, turističnih društev, kulturnihdruštev, .... zato ni bojazni, da ne bi bilo kajponuditi. Najti bi bilo potrebno primerenprostor in seveda človeka, ki bi ta poselupravljal s srcem in zbiral vso tovrstnoponudbo v občini ter jo ponudil v oblikirazstav, spominkov, mesečnih letakov,oglaševanj v medijih, oglasnih desk inseveda tudi na spletu.Aktiviranje oz. namen take institucijepa ne sme imeti status samo lokalnopovezovalnega člena med posameznimikreatorji ponudbe, vključevati se moratudi v dogajanje v regiji in tudi tamponuditi kompleksno ponudbo našegakraja (LAS, Celjska turistična zveza,Zavod za ljubiteljsko kulturo Celje, ZavodCeleia Celje ...). Tudi izven regije je lahkonaša ponudba zelo zanimiva in tu in tamse že pojavljajo društva, ki gredo s svojoponudbo po domala celotni Sloveniji terpreko meja (npr. naše Turistično-kulturnodruštvo Globoče – Dedni Vrh in ToniGašperič sta pobudnika sodelovanja medObčino Vojnik in Občino Metlika in nastalaje zanimiva prireditev »Štajerski večer«, kibo postala tradicionalna; sodelujemo tudiz mestom Jaromer na Češkem in z njimiizmenjujemo našo ponudbo na kulturnem– glasba, lutke, likovna umetnost – inturističnem področju).V pričakovanju, da se bo v občinizačelo kljub recesiji vsaj razmišljati o mojipobudi, vas lepo pozdravljam.OBMOČNO SREČANJEOTROŠKIH GLEDALIŠKIHSKUPINJože ŽlausGledališki krožek naše podružnice seje v mesecu marcu udeležil območnegasrečanja gledaliških skupin ODERMLADIH 2009 v Celju. Odigrali smoigrico Svetlane Makarovič: GLAVNIPETELINČEK. Sodelovalo je enajstgledaliških skupin iz občin Velenje, Celje,Vojnik ter z Ljubečne.Srečanje je spremljala selektoricain pisateljica Maja Borin, s katero smomentorji po končanih nastopih analiziralipredstave. Pohvalila nas je, pa tudisvetovala, kaj bi lahko še izboljšali.Mladi igralci so predstavo dobroodigrali, ogledali pa so si nastope tudidrugih gledaliških skupin. Za srečanjesmo veliko vadili in veseli smo, da nam jeuspelo.Monika DimecJOŠKOVA BANDA INRAZSTAVA JOŽETA ŽLAUSANA ČEŠKEMRazstava Jožeta ŽlausaV projektu medsebojne izmenjavekulturne ponudbe med našim Turističnokulturnimdruštvom Globoče – DedniVrh, Ljudsko univerzo iz Celja in mestomJaromer na Češkem so se v dneh med16. in 19. aprilom 2009 zvrstili nastopiJoškove bande, gledališča iz Šmartnega vRožni dolini in odprtje razstave grafik pomotivih Doroteje Hauser avtorja JožetaŽlausa. To je bil že drugi obisk Joškovebande v mestu Jaromer, ki je s svojimigranjem spet navdušila poslušalce indobila povabilo tudi za drugo leto. Pravtako je odprtje razstave Jožeta Žlausav mestni hiši v Jaromeru ob bogatemkulturnem programu domačih umetnikovin dramske skupine iz Šmartnega v Rožnidolini naletelo na izreden odmev. Gostiteljina Češkem so nam pripravili tudi odličenprogram ogledov turističnih zanimivosti vokolici Jaromera (Adršpache skale, gradRatiboric ...), v oktobru 2009 pa prihajaskupina čeških glasbenikov v Slovenijo.Njihov koncert bo v okviru občinskegapraznika v Vojniku.Jožkova banda v parku Adršpache skaleJelka ŽlausOgledalO 05/70 46 13. maj 2009

Društva9. SREČANJE GRADIŠČANOVSLOVENIJE – 27. JUNIJA 2009na Gradišču pri VojnikuNa povabilo organizatorja letošnjega9. srečanja GRADIŠČANOV Slovenije,ki bo potekalo na našem Gradišču, se jeorganizacijskega sestanka, dne 14. 3. 2009,udeležilo devet predstavnikov GradiščanovGradišč po Sloveniji s svojimi sodelavci.Sestanka se je udeležil tudi naš župan BenoPodergajs s sodelavko Ines, ki je prisotneprijazno nagovoril.Po predstavitvi predvidenegakulturnega, kmečko-športno igrivegain zabavnega programa na 9. srečanjuin krajši diskusiji je sledila manjšapogostitev. Pred terenskim ogledom krajain prireditvenega prostora je primopredajoprehodne knjige in meča – simbola vsehGradiščanov Slovenije – opravil KarloŠturm iz Gradišča pri Materiji, ki je laniorganiziralo 8. srečanje Gradišč.Letos sta ta dva simbola v rokahGradiščanov pri Vojniku oziromaletošnjega organizatorja Martina Goleša,ki v sodelovanju z Občino Vojnik, s KSVojnik, TD Vojnik in z ožjimi sodelavci:Martinom Joštom, Slavkom Pečnikom inJožico Rajšter Goleš vodi priprave na 9.srečanje pri nas.Vse, ki bi želeli prispevati izdelke zanaš srečelov, ki ga nameravamo izvestiza kritje stroškov prireditve, ali izpolnitipogodbo o reklamiranju za vašo firmo alis. p. na prireditvi, vljudno naprošamo, danas obvestite po e-pošti na naslovMartin.Goles@gmail.com ali Jozica.R.Goles@gmail.com ali po faxu:035641803.Na 9. srečanju Gradiščanov Slovenijepri nas bo pozno v noč igral ansambelModrijani. Prav tako bodo na voljovsem obiskovalcem gostinske usluge.Moderator prireditve pa bo ŠTAMPRLOVPEPI. Ogled vsegradiščanskega simbolabo tudi na sami prireditvi na voljo vsemobiskovalcem.Vljudno vabljeni k sodelovanju!Jožica Rajšter GolešZA PGD NOVA CERKEVRECESIJA LE KOT SPODBUDADa čas res hitro teče nas spomnijodogodki, do katerih pride enkrat letno. Vzačetku leta so po navadi to občni zboridruštev, zvez ipd. Tudi v Prostovoljnemgasilskem društvu Nova Cerkev smov začetku februarja pripravili svojega.Opravili smo pregled dela, financ inuspehov v letu 2008. Še posebej jeizstopala prireditev s prevzemom novegaprapora, na katerega smo pripeli kar 112trakov donatorjev, kar je rekordni dosežekv Sloveniji, in pa uspeh naših mladincev,ki so zopet postali državni prvaki. Sprejelismo tudi plan dela in pa finančni plan zaleto 2009. Tu je bilo veliko govora tudi orecesiji, mi pa smo se odločili, da nam bosamo spodbuda za še bolj aktivno delo. 27.februarja so imeli svoj občni zbor tudi našinajmlajši člani in videli smo, da se nam zaprihodnost društva res ni treba bati.Da naše društvo res živi lahko povesamo podatek, da smo letos uspešnoizpeljali že 22. pustni karneval in zvečerpustovanje v večnamenski dvorani, 6.marca smo pripravili srečanje za vse, ki sosodelovali pri izpeljavi pustnega karnevala,20. marca smo uspešno izpeljali turnir vigranju kart (šnopsturnir), 28. marca pa sonaše članice praznovale materinski dan.Da znižamo stroške ogrevanja, smo biliprimorani prenoviti sistem ogrevanja. Zavso pomoč se iskreno zahvaljujemo MilanuKuglerju. Prenovili smo kletne prostore innamestili sistem UPS, da garažna vratalahko odpiramo ob izpadu električneenergije. Naši operativni člani se dobivajoob nedeljah na krajših usposabljanjih, vsklopu tega pa so tudi pregledali hidrantnoomrežje na območju Nove Cerkve.Na tekmovalnem področju smo najboljaktivni z našimi mladinci, treniramotrikrat tedensko, saj se bodo 18. aprila vkvalifikacijah potegovali za nastop nagasilski olimpiadi, ki bo letos julija naČeškem. Članice B pridno trenirajo, saj sebodo pomerile na ligaškem tekmovanju, kipoteka po celi Sloveniji.Veliko je že bilo letos storjenega, velikonapisanega, verjetno še kaj pozabljenega,zato obiščite našo spletno stran www.pgdnovacerkev.si in verjetno boste našlikaj zanimivega.Srečko Sentočnik,tajnik PGD13. maj 2009 47 OgledalO 05/70

Pisma bralcevUredništvo objavlja pisma bralcev posvoji presoji in v skladu z uredniškopolitiko, razen ko gre za odgovore inpopravke v skladu z Zakonom o medijih.Dolžina naj ne presega 30 vrstic, daljšeprispevke avtomatično zavrnemo. Dabi se izognili nesporazumom, morajobiti pisma podpisana in opremljenas celotnim imenom, naslovom intelefonsko številko avtorja, na katerolahko preverimo njegovo identiteto. Vglasilu pismo podpišemo z imenom in spriimkom avtorja.GLOSA:Kako prvemu gasilcu razložiti, da borazumel smisel »štosa« o angalu in dane bo ostal raje užaljen?Gospod urednik, tega v 30 vrstic nimogoče stlačiti, to veva oba, prvi občanpa se pri tem privoščljivo muza, kermu godi, da se tudi na ta način o javnihzadevah čim manj govori, še manj pa piše.In tudi to veva, da debato (zaželene sopredvsem pohvale!) on dovoljuje le, če sona mizi njegovi razvojni »uspehi«. Sedajpa h gasilcu: namreč, ko gasimo požar, nesmemo dajati poudarka samo »špricanju«,ki sem ga uporabil kot prispodobo zanjegovo neizprosno nasprotovanjemojemu kritiziranju, ampak tudi vprašanju»zakaj gori«, kar je hkrati tudi prispodobavprašanja, zakaj kritiziram. Seveda jeudobneje nadeti si pozo užaljene žrtve, kotpa se potruditi razumeti bistvo »štosa« in stem v prenesenem pomenu tudi vzroke zamoje besedičenje.Ali gospod vsa leta nazaj, ko je»šprical«, ni opazil, da se nam je zgodilademokracija, ki mi zagotavlja pravico, dalahko javno izražam svoja mnenja, ne dajepa njemu pravice, da me pri tem omejuje? Zveseljem pa sprejemam vsakršno polemiko,vendar da bi si je želel, pri njem še nisemopazil. Je pa hvalevredno, da me je povabilmed »aktiviste«, čeprav sem s tem, ko semsprejel njegovo pobudo, »brcnil v temo«.V društvo rakavih bolnikov se namreč nidoslej prijavil niti en samcat kandidat!! Topa, seveda, še ne pomeni, da sem v Vojnikuedini bolnik z rakom, vendar o tem mordav prihodnjih 30 vrsticah.Na vrsti pa je nova »gasilska« temaza prvega gasilca. Sprašujem ga, zakaj ni»vklopil sirene«, ko je »pogorela« starašola? Se je kdaj vprašal, zakaj je morala»pogoreti«? Če mi bo odgovoril, da nipogorela, potem res ničesar ne razume! Innaprej, ali ve, da Vojničanov ni nihče vprašal(ker ni bilo razgrnitve z javno obravnavo),ali so za to, da se poslovijo od šole – tistelepe in dragocene, 113 let stare stavbnedediščine, v kateri bi lahko bil danes vrtec,ki mu tako primanjkuje prostorov? Alisprejema pojasnilo iz prejšnjega Ogledala,da PUP, ki je bil »zakonita podlaga« zagradnjo bloka in ga je sprejela (pozor!)Občina Celje leta 1990, »velja še danes« nateritoriju Občine Vojnik, ki je samostojnaže 15 let? Sprašujem ga, ali po tej logikiveljajo v RS še zakoni iz SFRJ ali celo izprejšnje Kraljevine? Ali ne vidi, da Vojniks tem vse bolj postaja »divji zahod«, pričemer je dejstvo, da »Saloon Hunter«itak že imamo, prvi občan pa se skozi toin tudi druge zgodbe vse bolj spreminja vnjegovega »šerifa«?Kaj pa ostane nam, civilni pobudi?Na voljo je le še vloga »Indijancev« inčakanje, kdo bo v tej divjini prvi izgubilsvoj »skalp«. In molili bomo: kuge, lakotein vojne in predvsem človeške neumnosti,reši nas, o Gospod! Kako to: glosa je podefiniciji porogljiva opazka s humorjem,meni pa gre na jok!?Edvard KrajncUkinjanje ekoloških otokov v občiniUkinitev ekoloških otokov bo v ObčiniVojnik pomenila, da se ta odreka ekološkiusmeritvi. Zavedam se, da ekološki otokiin odvozi smeti predstavljajo za občinovelik strošek, a glede na dejstvo, da se jezmanjšalo število črnih odlagališč, to nizanemarljivo. Očitno občinska upravasmatra, da je ukinitev ekoloških otokovnajcenejša rešitev in boste to poskušalireševati – kompenzirati s prostovoljnimičistilnimi akcijami. S takšno rešitvijo senajvečji odstotek občanov ne strinja.Že če se postavite v vlogo občana, kiima do odlagališča v Bukovžlaku zelo dolgopot, večini to niti ni poznano, kje se nahaja,in ima tudi težave s transportom, mu bo topredstavljalo oviro in bo po najlažji potinapravil bližnjico do prve grape. Dokler bopredstavljalo prostovoljno čiščenje vašoekonomsko rešitev finančnega bremenana račun dobrovoljnih občanov, ki bodona gasilski način reševali to problematikoobčinskega razmišljanja, lahko to pomenisamo pot v preteklost. Tak sklep o ukinitviekoloških otokov in njihova dejanskaukinitev bosta pokazala rezultate v nekajmesecih in verjemite, da v zelo negativniluči. Vso razglabljanje o urejeni čisti občinije brezpredmetno, ko se občina odreka vsajdelu organiziranega zbiranja odpadkov,ki bodo v prihodnosti v večini pristali načrnih odlagališčih.Kar se tiče odlaganja odpadkovraznoraznih obrtnikov, pa ima občinamožnost sprejeti sklepe o obveznem odvozuin kršilce tudi posledično sankcionirati.Očitno pa je, da bomo morali zdaj bremečiščenja odpadkov sprejeti prostovoljci.Ko občina prepušča ekologijo dobri voljiposameznih občanov, kaže s tem jasenodnos do okoljske usmeritve, ki očitno nivredna ničesar drugega, kot da je mordasamo sredstvo za predvolilno kampanjostrank in njihovih kandidatov za nabiranjetočk pred volitvami. Kot občanu se mi zdi,da ima občina moralno in tudi dejanskodolžnost, da poskrbi za ekološko usmeritevrazvoja občine, ne pa da, kot ste sklenilizdaj, vse prepusti dobri volji prostovoljcev,ki bodo reševali poceni rešitve občine.Očitno bi razmišljali drugače, čebi morali vaši uslužbenci vsak tedenpregledati in pobirati smeti po celotniobčini. Šele takrat bi se morda zavedlivrednosti teh ekoloških otokov in kolikoso prinesli k drugačni podobi občine.Morda le še pripomba, ekološki otokv industrijski coni pa bo res namenjenobrtnikom predvsem v tej coni! Takopisanje o uporabi ekoloških otokov, ki daniso namenjeni obrtnikom in industriji, spostavitvijo ravno v središču industrijskecone, ostaja le pesek v oči naivnimobčanom.Edi Šaloven, Nova CerkevOgledalO 05/70 48 13. maj 2009

DruštvaVI. OBČNI ZBORVINOGRADNIŠKO-VINARSKEGA DRUŠTVAOBČINE VOJNIKVojniški vinogradniki so pregledalisvoje delo v preteklem obdobju.VINA, II. VINSKA TRGATEV, III.MARTINOVANJE tako lepo uspele.Veseli so, da so k delu pritegniliOSNOVNO ŠOLO IN VRTEC.Na svoje delo in uspehe so ponosni,a to sili upravni odbor s predsednikomMirkom Krašovcem na čelu še naprej kprizadevnemu delu. V svoje vrste še vednovabijo nove člane, posebej mlade.Z lepo udeležbo so v prostorihnakupovalnega centra KZ Vojnik nanizalikar nekaj uspehov društva, ki združujepreko 200 članov. Poleg rednih dejavnosti:strokovna predavanja, prikazi del vvinogradu, strokovni izlet, sodelovanje vkraju in izven, ocenjevanje vin, ... pa so šeposebej ponosni na sledeče dogodke:Organizirali so prvi pohod od KLETIDO KLETI.Na drugi VINSKI TRGATVI so letoszbrali kar 758 kg grozdja in ga predelali vdruštveno vino VOJNIČAN.Odprli so društveno KLET (v prostorihObčine).Vino VOJNIČAN je na ocenjevanjudo sedaj dobilo 1 zlato, 3 srebrne diplometer postalo prvak sorte na ocenjevanju vŠtorah.Predsednik Mirko Krašovec je bilsprejet med VINSKE VITEZE ter dobilod Zveze vinogradniških društev VINISpriznanje za uspešno delo v društvu.Na ocenjevanju letnika 2007 je bilodoslej največ vzorcev (138) in doseženanajvišja ocena 18,01.Društvo je lepo proslavilo 5. obletnicouspešnega delovanja.V društvu so veseli, da so kulturneprireditve, kot so II. PRAZNIKDruštvo se ob tej priložnostizahvaljuje vsem, ki so pripomogli, dadruštvo tako lepo napreduje. Posebejpa še prizadevnemu osebju KZ CELJE– ENOTA VOJNIK, kjer ima društvosvojo informativno točko. Tukaj članiredno vplačujejo članarino, vpisujejo novečlane ter na reklamnem panoju prebirajoobvestila. V vinogradniškem kotičku palahko svojemu vinu izmerijo žveplo inkisline. Vinogradniki lahko tu dobijo tudiprimeren strokovni nasvet ter strokovnoliteraturo.PRI NABAVI ŠKROPIV INENOLOŠKIH SREDSTEV PA ZAČLANE DRUŠTVA VELJA OD 3 DO5 % POPUST. IZKORISTITE TO!Pij malo, pij dobro!VINOGRADNIKI BI RADIUREDILI MANJŠI MUZEJVojniški vinogradniki so na II. VINSKITRGATVI ob prisotnosti VINSKEKRALJICE slovesno odprli društvenoKLET.V lepo urejenem prostoru bo hranjenodruštveno vino VOJNIČAN ter podanamožnost za zbiranje in družabne dogodke.Velika želja in pobuda pa je, da bi se tuuredil manjši vinogradniški muzej.Zato naprošajo vse občane, daprispevajo (ali samo posodijo) stvari –predmete, ki spominjajo na vinogradniškokletarskotradicijo, zgodovino našihkrajev. Tu mislijo na: stara orodja, posodo,fotografije, knjige, priznanja, časopisneoglase, zapise ... S postavitvijo zbirke bito tematiko radi še bolj približali ljudem,posebej še mladini.V društvu menijo, da se je tega šemarsikaj ohranilo, saj ima vinogradništvov naših krajih bogato večstoletno tradicijo.V starih knjigah, zapisih lahko precejpreberemo. Zadnji gospodar, graščakgradu Lindek Frankolovo, je v svojdnevnik zapisal: »VINCA KUPICA JEMOJA LJUBICA.« Menihi v bližnjemŽičkem samostanu so bili več kot odličnivinogradniki. Njihova posest je segala doRovskega potoka. Ohranjene so kleti zletnicami 1851 in 1902. Skoraj vsaka staradomačija ima klet in prešo. Nekatere sokar umetniško izdelane. Opazili so tudidiplomo – priznanje z ocenjevanja vin izčasa Kraljevine Jugoslavije. V KLETI je žerazstavljen sod z letnico 1900. Zanesljivoimajo domačini še kaj ohranjenega.POKAŽIMO TO TUDI DRUGIM.SKUPAJ NAM BO USPELO!Pavle LeskovarPrimerke oz. eksponate zbirajo:predsednik Mirko Krašovec/041 745-605/,tajnik Pavle Leskovar /031 465-586/,kletar društvaMiran Kovač /051 356-445/.13. maj 2009 49 OgledalO 05/70

DruštvaMAJOLKA BODPOZDRAVLJENA!To in še veliko lepih pesmi, tudinabožnih, o rujni vinski kapljici je bilozapetih na letnem koncertu Moškegapevskega zbora Franceta Prešerna izVojnika.Sam spored je bil pretežno naravnanna pesmi o vinski tematiki. Toliko lepihpesmi, iskrivih misli, besed, pregovorovoz. rekov o žlahtni kapljici, »pijači bogov«na samo enem koncertu že dolgo nismoslišali. Nekatere celo prvič. Veliko besedje bilo izrečeno o škofu A. M. Slomšku,avtorju številnih vinskih pesmi – napitnicin velikemu častilcu in učitelju pravilnegauživanja vina.Vojniški vinogradniki so bili veseli,kaj veseli, ponosni, da so k lepemuvečeru primaknili droben kamenček. InesNovakova je namreč vsako zapeto pesem sprojekcijo primerne fotografije predstavilana platnu na odru. Fotografije I. in II.VINSKE TRGATVE z razstavo grozdja,vinskih kraljic, društvene KLETI, lepegašopka buteljk vina VOJNIČAN ... so lepopredstavile napovedano pesem. Posameznefotografije»slikovnegakronista«JambriškoMatjaža so kar majhna remek dela.Na odru smo opazili kar lepo številopevcev, ki so v šestih letih obstojavinogradniškega društva sodelovali nadruštvenih prireditvah. ŠE ENKRATHVALA ter čestitke za uspel nastop!Vse doživeto v tem večeru vinogradnikenavdaja z upanjem in s spoznanjem, da soz izvajanjem svojega programa na pravipoti. Posebej še s sloganom PIJ MALO,PIJ DOBRO! Zato še vedno vabijo, da sejim PRIDRUŽITE.Prav vse občane iskreno vabijo na III.PRAZNIK VINA, ki bo v soboto, 9. maja,ob 19.00 v Kulturnem domu Vojnik. Poleglepega kulturnega programa, lepih pesmi ovinu pa boste društveno vino VOJNIČANtudi pokusili. Kletarja Vanč in Miran ga vdruštveni KLETI skrbno hranita za vas!NAJ DVORANA POKA PO ŠIVIH!Pavle LeskovarOBČNI ZBOR »GODBE NAPIHALA« NOVA CERKEVČlani Godbe na pihala Nova Cerkev sose 27. marca 2009 zbrali na svojem rednemletnem občnem zboru, kjer so pregledalirezultate dela v preteklem letu.V poročilih in razpravah je bilopoudarjeno delo društva ter poraba obiliceprostovoljnih ur, ki so jih člani namenili zavaje, igranje na raznih prireditvah v svojiobčini, sosednjih občinah in izven meja terizvedbo treh samostojnih koncertov.Sprejeli so tudi plan dela in finančninačrt za leto 2009. Nalog po planu je karnekaj, prednostna naloga pa je vključitevmladih glasbenikov. Zato vabijo vsezainteresirane k sodelovanju. Informacijedobite pri Slavku Jezerniku, predsednikuGodbe na pihala, GSM 041 624-493.Slavko Jezernik,predsednik Godbe na pihala NCPraznovanje 80. rojstnega dne najstarejšega člana Godbe na pihala Nova CerkevVikija Kovača – ISKRENE ČESTITKE!DRUŠTVO UPOKOJENCEVVOJNIKSpoštovane upokojenke, dragiupokojenci,zopet smo skupaj, da vam kaj lepegapovem ali predlagam. Kar hitro je minilazima, po tudi pomlad in že je poletje. Cvetjane manjka, sadje je večji del odcvetelo, navrtovih smo posejali in že vse lepo raste.Sedaj pa je prišel čas, ko moramo kajpostoriti še zase. Tako vam predlagam,da vzamete v roke naš program izletov inpogledate, kaj vam pripravljamo v maju,juniju in juliju. Kar nekaj izletov bo, insicer je kot prvi predviden izlet v tujino.Kam bomo šli, bo znano po 10. maju. Zatozavrtite našo telefonsko številko po temdatumu ali pa vprašate svojega poverjenikana terenu, kot in kam gremo, ter se prijavite.Zna se zgoditi, da si bomo v maju pogledaliSlovenske gorice in Prlekijo, da spoznamoše ta konec Slovenije, in se šele v junijuodpravili v tujino.V mesecu juniju in v juliju nas čakapogostitev starejših nad 80 let, pa tudipotepanje po Primorskem. Vam povem,da bo kar veselo in za vsakega se bo kajnašlo.Vabim vas, da pridete ob uradnih urahv naše društvene prostore in nam še samikaj predlagate. Verjetno imate veliko idejin predlogov; mi jih bomo veseli in jihbomo z veseljem upoštevali. Tisti, ki žedalj časa niste bili pri nas, boste videli, dasmo prostore v domu nekoliko preuredili.Vabim tudi tiste upokojence, ki bi želelisodelovati pri športu, da pridete in sevpišete k strelcem, šahistom, ruskemukegljanju ali da se ženske ob sredahpopoldan dobite v naših prostorih, kjer siboste izmenjale znanje v pletenju, šivanjuin še kaj. Pridite, naj vam ne bo žal časa vprijetni družbi!Ivan Robačer,predsednik DUOgledalO 05/70 50 13. maj 2009

Osrednja knjižnica Celjein Javni zavod Psihiatričnabolnišnica Vojnikvabita k sodelovanjuob obeležitvi 50-letnicepsihiatrične dejavnostiJavni zavod Psihiatrična bolnišnicaVojnik letos praznuje 50-letnicopsihiatrične dejavnosti. Ob tej priložnostibo Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju zzavodom v bolnišnici pripravila preglednorazstavo o zgodovini zavoda, od hiralnicedo psihiatrične bolnišnice, o ljudeh,ki so bili v zavodu zaposleni ali kakodrugače povezani z njim, o pomembnejšihdogodkih, ki so zaznamovali razvoj zavoda,o zgodovini same zgradbe, kjer se zavodnahaja, o parku, ki ga obdaja, ... posebej pabi radi tudi izpostavili povezanost zavodas krajem, kjer se nahaja, torej z Vojnikomin njegovimi prebivalci. Zanima nas, kakozavod živi v zavesti prebivalcev Vojnika inokoliških krajev.V zvezi s tem se obračamo na krajaneVojnika in okoličane, da nam posredujejosvoje spomine, anekdote, šale, mogočecelo fotografije, ki se dotikajo življenjazavoda in njegovih varovancev; objavilijih bomo v priložnostnem zborniku inustrezno predstavili na razstavi septembraletos.Vaša pričevanja lahko do konca maja2009 pošljete po elektronski pošti nanaslov andreja.videc@knjiznica-celje.si ali jih pustite v Knjižnici Vojnik naPrušnikovi 5.Za vaše sodelovanje se vam že vnaprejzahvaljujemo.VRTEC DANIJELOV LEVČEK ZJESENJO TUDI V VOJNIKUZasebni katoliški vrtec Danijelovlevček iz Celja s 1. septembrom 2009odpira novo enoto v Občini Vojnik. Vrtecbo gostoval v prostorih Kmetijske zadrugeCelje na Celjski cesti 24, kjer bomo uredililep, prostoren in s popolnoma novo opremoopremljen vrtec. Načrtujemo odprtje takooddelka prvega starostnega obdobja (1–3let), kot oddelka drugega starostnegaobdobja (3–6 let). Ob tej priložnostivabimo starše k vpisu. Vpisnice najdetena naši internetni strani www.levcek.si.Za več informacij glede vpisa pa nas lahkopokličete (03-428-87-00) ali nam pišete nadanijelov.levcek@siol.net .Program, temeljna načela, ekonomskacena vrtca:Vrtec bo izvajal dnevni programVrtca Danijelov levček, ki temelji nakrščanskih in občečloveških vrednotah,kot so spoštovanje, ljubezen, edinstvenostvsakega posameznika ... Skladno s 34.členom Zakona o vrtcih bodo programi vvrtcu delno sofinancirani s strani lokalnihskupnosti. Točna cena programa bo znanapo podpisu pogodbe o sofinanciranju medvrtcem in občino. Cena programa, ki joplačajo starši, pa je, enako kot v javnemvrtcu, odvisna od plačilnega razreda, vkaterega so razporejeni. Podobno kot vjavnem vrtcu velja tudi zakonodaja zaoprostitev plačila za drugega in vsakeganadaljnjega otroka. Poleg rednegaprograma bo otrokom na voljo pisanapaleta obogatitvenih in dodatnih dejavnosti.Posebno mesto pa bomo dajali povezanostivrtca, družin in različnih interesnih skupiniz lokalne skupnosti.Vabljeni k vpisu in hvala za vašezaupanje!Jure LevartVrtec Danijelov levčekTel.: 428-87-00DAN ZA KARITASObvestilaV času recesije smo priča vse večjemuposeganju gospodarske krize v življenjskerazmere posameznikov in življenjenjihovih družin. Opažamo, da se številoljudi v stiski povečuje iz dneva v dan inda postaja vprašanje reševanja le-tehproblem nas vseh. Solidarnost z ljudmiv stiski razumemo kot našo človeškodolžnost, s pomočjo katere bomo lahkoskupaj izboljšali kakovost življenja, zlastisocialno šibkejših in pomoči potrebnih.V ta namen bo v nedeljo, 24. 5. 2009,potekalo zbiranje hrane na vseh trehsedežih občinskih Karitas (Vojnik, NovaCerkev, Frankolovo). Prosimo vas, dadarujete obstojnejšo in nepokvarljivohrano. Svojo solidarnost pa lahko izkažetetudi z denarnimi nakazili na transakcijskiračun vseh treh Karitas.Za vse vaše prispevke, tako v oblikihrane, kakor v obliki denarne pomoči, sevam že v naprej iskreno zahvaljujemo. Najbosta solidarnost in pomoč sočloveku našetemeljno poslanstvo.ŽUPNIJSKA KARITAS FRANKOLOVOV župniji Frankolovo bo na danKaritas potekalo zbiranjem hrane, in sicerv nedeljo, 24. maja 2009, po obeh svetihmašah v župnišču na Frankolovem. Pravtako pa imamo odprt transakcijski račun št.06000-0938925379 na Banki Celje. Zbranidenar na TRR bo namenjen izključnokrajanom Krajevne skupnosti Frankolovo.Informacije: 781-41-71 /Štefka Ocvirk– voditeljica ŽK Frankolovo/.ŽUPNIJSKA KARITAS NOVA CERKEVV župniji Nova Cerkev bo na danKaritas potekalo zbiranjem hrane, in sicerv nedeljo, 24. maja 2009, po jutranji indopoldanski maši v župnišču Nova Cerkev.Prav tako pa imamo odprt transakcijskiračun št. 90672-0000290382. Zbrani denarna TRR bo namenjen izključno krajanomžupnije Nova Cerkev. Informacije: 031-396-684 ali 5778-746 /Katica Pešak –voditeljica ŽK Nova Cerkev/ ter 031-689-791 /Sabina Majcen/.ŽUPNIJSKA KARITAS VOJNIKV župniji Vojnik bo na dan Karitaspotekalo zbiranjem hrane, in sicer v nedeljo,24. maja 2009, po vseh treh jutranjih mašahv starem župnišču v Vojniku. Prav tako paimamo odprt transakcijski račun št. 05100-8011721666 pri A-BANKI. Zbrani denarna TRR bo namenjen izključno krajanomžupnije Vojnik. Informacije: 5461-392 ali041-509-586 /Darinka Preložnik.Benedikt Podergajs13. maj 2009 51 OgledalO 05/70

SubvencijeJAVNI POZIVza dodelitev subvencijmladim družinamza prvo reševanjestanovanjskega vprašanjain subvencioniranje tržneganajema stanovanj za leto2009Stanovanjski sklad RepublikeSlovenije, javni sklad (v nadaljevanjuSklad) je objavil Javni poziv za dodelitevsubvencij mladim družinam za prvoreševanje stanovanjskega vprašanja insubvencioniranje tržnega najema stanovanjza leto 2009, 30. aprila 2009 v Uradnemlistu RS, časopisnih medijih ter na spletnistrani www.stanovanjskisklad-rs.si.Namen javnega poziva Sklada jeopredeliti postopke in merila za pridobitevsubvencij, in sicer za:dodelitev letnih subvencij mladimdružinam kot spodbuda za prvo reševanjestanovanjskega vprašanja z nakupom,gradnjo, rekonstrukcijo ali s spremembonamembnosti za bivanje v primernihnepremičninah in subvencioniranjenajemnin mladim družinam, ki najemajostanovanja na trgu.Za dodelitev subvencije bodo lahkozaprosili državljani Republike Slovenijein ob izpolnjevanju pogojev vzajemnosti,skladno s 160. členom SZ-1, državljanidrugih članic EU, ki imajo dovoljenje zastalno bivanje v Republiki Sloveniji.Subvencija za prvo reševanjestanovanjskega vprašanja z nakupom,gradnjo, rekonstrukcijo ali s spremembonamembnosti bo pripadla tisti mladidružini, ki bo imela sklenjeno prodajnopogodbo ali gradbeno dovoljenje,pridobljeno in pravnomočno po datumu,določenemu v javnem pozivu ter boizpolnjevala preostale pogoje ZNSVS injavnega poziva, ki ga bo Sklad objavil vUradnem listu RS in na svoji spletni strani.Prodajna pogodba oziroma gradbenodovoljenje se mora glasiti na prosilcaoziroma enega od staršev mlade družine;bo pripadala mladi družini največosem let, pri čemer se status mladedružine ugotavlja le ob prvi dodelitvisubvencije, število članov mlade družinein zgornja meja dohodka mlade družine paenkrat letno pred dodelitvijo vsakokratnesubvencije; v primeru, da je mlada družinas sklepom v letu 2006, 2007 ali 2008že pridobila pravico do subvencije, bomorala izpolnjevati le dohodkovni kriterij,ugotavljalo pa se bo tudi število družinskihčlanov.Do subvencioniranja tržnega najemastanovanja bo upravičena mlada družina,ki si po uspešno zaključenem študijuvsaj enega od staršev rešuje stanovanjskovprašanje z najemom tržnega stanovanja,pri čemer ta roditelj v letu 2009 ne bodopolnil starosti 28 let; v primeru uspešnozaključenega doktorskega študijskegaprograma se starostna meja podaljša zadve leti.Subvencija za leto 2009 znaša 300EUR na člana mlade družine, ki prvičrešuje stanovanjski problem, višinasubvencioniranja tržne najemnine paje določena glede na priznano tržnonajemnino za primerno stanovanje vposamezni regiji.Vloga in javni poziv sta na spletnistrani www.stanovanjskisklad-rs.sipod rubriko Subvencije. Prosilceopozarjamo, da vlogo lahko oddajoizključno v času od 4. 5. 2009 do 23. 5.2009, saj bodo prepozno oddane vloge ssklepom zavržene.Predlagamo, da si poziv natančnopreberete in si, v kolikor izpolnjujetenjegove pogoje, pridobite sredstva zanamen prvega reševanja stanovanjskegavprašanja.Povzela: Mojca SkaleZAKLJUČNA PRIREDITEVZA SLOMŠKOVO BRALNOPRIZNANJEV soboto, 25. 4. 2009, je na Ponikviin Slomu potekala zaključna prireditevSlomškovega bralnega priznanja za letošnjeleto. Udeležili so se ga mladi bralci, njihovianimatorji in starši. Prireditev se je pričelas sveto mašo v cerkvi na Ponikvi. Vseskupine so dobile priznanja, posamezniki,ki berejo že več let, pa so prejeli posebnenagrade. Sledila je lutkovna predstava vOsnovni šoli Ponikva, nato pa še srečanjez avtorico letošnjih šmarnic, Majo ZakcKalar. Prisotni so pot na Slom nadaljevalipeš, zraven pa so izpolnjevali še list znalogami, povezanimi z A. M. Slomškom.Srečanja so se udeležili tudi bralci izVojnika. Med njimi je devet bralcev, ki sosi prislužili kipec Slomškovega pastirčka,in sicer Andrej in Sonja Marguč, Lucija,Sonja, Sara in Matej Krašovec, KlaraPodergajs, Uroš Jurgec ter Gašper Trupej.Milena JurgecKRAJEVNI ODBOR ZVEZEBORCEV ZA VREDNOTE NOBNOVA CERKEVSpoštovani člani Krajevnega odboraZB za vrednote NOB Nova Cerkev in vsitisti, ki redno prebirate časopis Ogledalo!Velikonočni prazniki so za nami, tudispomladansko čiščenje okolice, pravtako pa tudi občni zbor, ki smo ga imeli1. marca. Pregledali smo minulo delo, sizadali naloge za naprej in sprejeli finančniplan. Želimo, da bi se naši člani po svojihmočeh udeleževali raznih prireditev v kraju,občini in drugod, naša naloga vodilnih paje, da vključimo čim več mladih članov,skrbimo za spominska obeležja in grobovez okolico ter bdimo nad ostarelimi, bolnimičlani, jih obiskujemo ter jim ob visokihjubilejih zaželimo vse dobro.Vabimo vas, da sen nam pridružite,postanete naš član, saj bomo le takoustvarili več in boljši jutri.Mihaela HrenOgledalO 05/70 52 13. maj 2009

DruštvaVEČER ZA DOMOVINO»Domovina naša je svobodna, prostodiha spet slovenski rod. Vriska gora indolina rodna, v soncu sveti se pred namipot. Širna polja smo zorali, prepojili jihs krvjo, dobro seme smo sejali, bojevalise srčno. Mi ponosni smo čuvarji našesvobodne rasti, brez plevela v novi zarjiseme žlahtno naj kali! Vrag še išče, da bimlado setev s strupom podlosti, laži dušil.Nikdar več! In našo zlato žetev bomo samiželi s svojih njiv.«Zadnji petkov večer v aprilu je ObčinaVojnik posvetila dnevu upora protiokupatorju, državnemu prazniku, s katerimse Slovenci spominjamo ustanovitveOsvobodilne fronte slovenskega naroda.Letos od njene ustanovitve mineva 68 let.Uvod v proslavo je naredila skupinaVitezi Celjski s slovensko himno inskladbo Hej, brigade. Poseben pečat sovečeru dali še Mešani pevski zbor DUVojnik, učenci Osnovne šole Vojnik, ki sopripravili krasen recital, interpret šansonoviz Celja, Aleš Črnko, in Moški pevski zborFranceta Prešerna Vojnik.Bil je večer slovesnih spominov,preprostih besed in lepih misli. RavnateljicaOsnovne šole Vojnik, Majda Rojc, je zobiskovalci delila svoj pogled na danupora prosti okupatorju. Popeljala jih je napotovanje skozi svoje otroštvo, odraščanjein današnje doživljanje pojmov, kot sosvoboda, domovina, domoljubje, vrednote,skupnost ... Gotovo je bil to eden najboljdoživetih in najlepših govorov, kar smo jihna prireditvah kdaj slišali.Vsem sodelujočim in organizatorjem seje na prireditvi zahvalil Marjan Oprešnik,predsednik Zveze borcev za vrednote NOBVojnik – Dobrna, kot gost pa je obiskovalcenagovoril Zvone Dragan, član sveta Zvezezdruženj borcev Slovenije.Alja Tihle13. maj 2009 53 OgledalO 05/70

Prometni kotičekPSIHOFIZIČNO STANJEUDELEŽENCEV V CESTNEMPROMETUKrajani in v manjši meri tudi krajankese obračajo name z vprašanji, katerabom skušal na kratko obrazložiti s temprispevkom o postopkih pri kontrolialkoholiziranosti udeležencev v cestnemprometu, ki jo izvaja policija. (Po podatkihZVCP-1 člen 129 in 130.)Želim vas seznaniti s tem, da bodoakcije kontrole alkoholiziranosti potekalev mesecu maju in oktobru, zato vsaj v temčasu računajte, da vas bo ustavila policijain boste opravili alkotest, ne glede na to,ali ste storili prometni prekršek ali ne.Po presoji ste lahko po nalogu policistadeležni kontrole tudi za druge prepovedanesubstance, zato ne smemo pozabitinaslednjega:ALKOHOLVoznik ne sme voziti vozila v cestnemprometu, niti ga začeti voziti, če je podvplivom alkohola. Učitelj vožnje oziromaučiteljica ne sme usposabljati kandidata zavoznika motornega vozila, ravno tako tudispremljevalec ne sme spremljati voznika,če je pod vplivom alkohola.Pod vplivom alkohola je voznik,učitelj vožnje oziroma spremljevalec,ki ima v organizmu več alkohola kotdovoljuje zakon, in voznik, ki tudi primanjši koncentraciji alkohola kaže znakemotenj v vedenju, katerih posledica jelahko nezanesljivo ravnanje v cestnemprometu.Količina alkohola v organizmu jedoločena s koncentracijo alkohola v krviali tej ustrezno koncentracijo alkohola vizdihanem zraku. Ali je voznik, učiteljvožnje ali spremljevalec pod vplivomalkohola, se ugotavlja s sredstvi, znapravami ali s strokovnim pregledom.Pomembno je vedeti:V cestnem prometu ne sme imetialkohola v organizmu:- Voznik motornega vozila ali skupinevozil kategorij: C1, C, D1, D, BE, C1E,CE, D1E in D.- Voznik vozila, s katerim opravljajavni prevoz potnikov in blaga ali prevozoseb za lastne potrebe.- Voznik vozila, s katerem se prevažanevarno blago.- Poklicni voznik motornega vozila,kadar opravlja ta poklic.- Učitelj vožnje med usposabljanjemkandidata za voznika v vožnji motornegavozila.- Kandidat za voznika med usposabljanjemv vožnji motornega vozila.- Spremljevalec.- Voznik začetnik.- Voznik motornega vozila, ki nimavozniškega dovoljenja ali v vozniškemdovoljenju nima vpisane kategorijemotornega vozila, ki ga vozi.- Voznik motornega vozila, ki semu izvršuje sankcija prepovedi vožnjemotornega vozila ali mu je vozniškodovoljenje odvzeto.- Voznik, ki prevaža skupino otrok.Drugi vozniki imajo lahko največ dovključno 0,24 miligramov alkohola v litruizdihanega zraka, pod pogojem, da tudipri nižji koncentraciji alkohola ne kažejoznakov motenj v vedenju, katerih posledicaje lahko nezanesljivo ravnanje v cestnemprometu.KAZNIVoznika učitelja vožnje alispremljevalca, ki ravna v nasprotju spovedanim, se kaznuje za prekršek zglobo:Če ima do vključno 0,50 gramovalkohola na kilogram krvi ali vključno do0,24 miligrama alkohola v litru izdihanegazraka s 150 EUR, vozniku motornegavozila, učitelju vožnje in spremljevalcu seizrečejo tudi 3 kazenske točke.Če ima več kot 0,50 do vključno 0,80grama alkohola na kilogram krvi ali večkot 0,24 do vključno 0,38 miligramaalkohola v litru izdihanega zraka s 400,00EUR. Vozniku motornega vozila, učiteljuin spremljevalcu se izreče tudi 7 kazenskihtočk. Če ima več kot 0,80 do vključno1,10 grama alkohola na kilogram krvi aliveč kot 0,38 do vključno 0,52 miligramaalkohola v litru izdihanega zraka z najmanj500,00 EUR. Vozniku motornega vozila,učitelju vožnje in spremljevalcu se izrečetudi 9 kazenskih točk. Če ima več kot1,10 grama alkohola na kilogram krviali več kot 0,52 miligrama alkohola vlitru izdihanega zraka najmanj 800,00EUR. Vozniku motornega vozila, učiteljuvožnje in spremljevalcu se izreče tudi10 kazenskih točk in prepoved vožnjemotornega vozila. Voznik, ki ravna vnasprotju z drugim odstavkom tega člena,se kaznuje za prekršek z globo: Če imavključno 0,50 grama alkohola na kilogramkrvi ali do vključno 0,24 miligrama v litruizdihanega zraka in kaže znake motenjv vedenju, katerih posledica je lahkonezanesljivo ravnanje v cestnem prometu,s 180,00 EUR, vozniku motornega vozilase izreče tudi 3 kazenske točke.Če ima več kot 0,50 do vključno 0,80grama alkohola na kilogram krvi ali večkot 0,24 do vključno 0,38 miligramaalkohola v litru izdihanega zraka s 450,00EUR, vozniku se izreče tudi 7 kazenskihtočk.Če ima več kot 0,80 do vključno 1,10grama alkohola na kilogram krvi ali večkot 0,38 do vključno 0,52 miligramaalkohola v litru izdihanega zraka, s 570EUR, vozniku motornega vozila se izrečetudi 9 kazenskih točk.Če ima več kot 1,10 grama alkohola nakilogram krvi ali več kot 0,52 miligramovalkohola v litru izdihanega zraka, z najmanj950,00 EUR, vozniku motornega vozilase izreče 10 kazenskih točk in prepovedvožnje motornega vozila.Vozniku, učitelju vožnje inspremljevalcu in vsem preostalimvoznikom, ki imajo več kot 1,50 gramaalkohola na kilogram krvi ali več kot 0,71miligrama alkohola v litru izdihanegazraka, se poleg globe izreče 18 kazenskihtočk.Kazni za prekoračitev dovoljenihhitrosti v naselju:- do vključno 10 km/h 80 EUR,- nad 10 do vključno 20 km/h250 EUR in 3 kazenske točke,- nad 20 do vključno 30 km/h500 EUR in 5 kazenskih točk,- več kot 30 km/h najmanj1.000 EUR in 9 kazenskih točk,- več kot 50 km/h najmanj1.000 EUR in 18 kazenskih točk.Kazni v območju za pešce ali v območjuumirjenega prometa:- do vključno 10 km/h250 EUR in 3 kazenske točke,- nad 10 do vključno 20 km/h500 EUR in 5 kazenskih točk,- več kot 20 km/h najmanj1.000 EUR in 9 kazenskih točk,- več kot 30 km/h najmanj1.000 EUR in 18 kazenskih točk.Kazni zunaj naselja:- do vključno 20 km/h 60 EUR- nad 20 do vključno 30 km/h120 EUR in 3 kazenske točke,- nad 30 do vključno 40 km/h240 EUR in 5 kazenskih točk,- več kot 40 km/h najmanj380 EUR in 9 kazenskih točk ter prepovedvožnje motornega vozila.OgledalO 05/70 54 13. maj 2009

Prometni koticekKazni na avtocesti ali na cesti,rezervirani za motorna vozila:- do vključno 20 km/h 50 EUR,- nad 20 do vključno 30 km/h 100 EUR,- nad 30 do vključno 40 km/h150 EUR in 3 kazenske točke,- nad 40 do vključno 50 km/h200 EUR in 5 kazenskih točk,- več kot 50 km/h najmanj500 EUR in 9 kazenskih točk ter prepovedvožnje motornega vozila.Ogrožena skupina na cesti so vsezoni tudi motoristi, zato posvetite temenosteznim vozilom in hitrostim voznikovnekaj več pozornosti. Vsako življenjeje predragoceno, da se po nepotrebnemizgubi na naših slabih cestah. Velja najpravilo »tudi počasi se daleč pride«! Bralkein bralci Ogledala še morda ne veste, davsebuje nov Zakon o prekrških velikonovosti in da so zastaralni roki v nekaterihprimerih podaljšani s treh na štiri leta.V naslednjem prispevku za našprometni kotiček bom skušal prikazatinove, nekaterim voznikom nepoznanekategorije vozniških dovoljenj.SPVCP Občine Vojnik vam želi velikopotrpežljivosti na cestah, prenasičenih sprometom, ter varno povsod, kjer koli seboste vozili. S r e č n o !V SPOMINJože Kocman,predsednik SPV Občine VojnikŽalost se je dne, ko smo izvedeli zasmrt Marjana Oprešnika, močno zarezala vsrca in duše članic in članov Združenja zaohranjanje vrednot NOB Vojnik - Dobrna,ki je izgubila dragocenega človeka.Bil je med pobudniki in ustanovnimičlani ZDRUŽENJA ZA OHRANJANJEVREDNOT NOB VOJNIK – DOBRNA,bil je idejni vodja izdelave društvenegaprapora – našega simbola, hkrati pa tudiprvi in večletni predsednik Združenja zaohranjanje vrednot NOB Vojnik - Dobrna.Znotraj združenja je kot predsednikin aktivni član s svojim zgledom vnašalsvojstven optimizem in prijateljskorazpoloženje.Ohranjali bomo spomin na njegovavelika dela, njegovo dobro ime in naiskrenega ter zvestega prijatelja.Jure VovkZASTAVA, DA ALI NE?Prvomajski prazniki, obeleženi sštevilnimi mlaji, proslavami in kresovi, soza nami, ob tem pa razmišljam o zastavi,državni. Tudi naša družina je še vednomed tistimi, ki je v svojem domu splohne premore, pa vendar si vsake tolikočasa obljubimo, da jo bomo v prihodnje»prigospodarili«. Zakaj? Izobesiti zastavoob praznikih ali kakšnih pomembnihdogodkih v državi pomeni izkazatipripadnost oziroma odnos posameznikado lastne dežele. To ima sicer v današnjihčasih lahko nekoliko negativen prizvok, sajnehote pomen zastave povežemo z »našimioblastniki«, ki so nam bolj ali manj všeč.Iz leta v leto zastave počasi »izginjajo« zdrogov državnih, drugih javnih in zasebnihustanov, saj jih odgovorni vse prevečkrat»pozabijo« izobesiti. Žal, vse prevečkratobležijo na očem nevidnem mestu, pačeprav zakonodaja jasno predpisuje njihovouporabo. Nasprotno, ob praznikih bi bilota plapolajoči kos po obliki in vsebininatančno definiranega »tribarvnega blaga«poleg predpisane uporabe lepo videti tudina več slovenskih domovih. Res je, dav domačem in v bližnjih krajih, kamorpogosto zahajamo, maloštevilnih zastav,izobešenih na pročeljih nekaterih ustanov,bodisi stalno ali le ob praznikih, niti nezaznamo. To nam deluje tako neopazno kotprometni in drugi znaki ob cesti, po katerise vsakodnevno prevažamo. Naše videnjepa se spremeni takoj, ko prestopimo »svojteritorij«, kaj šele državno mejo. Tamvidimo tisto, česar pred lastnim pragomne, med njimi tudi takšne in drugačnezastave. Lepo jih je videti. Sama sem toobčutila na lastni koži, ko je slovenskopevsko druščino sredi Švice že od dalečpozdravljala slovenska zastava. Ne ena,dve na eni hiši! Tudi v Kanadi so domnašega slovenskega gostitelja okrasili zdvema zastavama. »Vauuuu, naša zastava,«smo se složno čudili vsi in bili prijetnopresenečeni nad pripadnostjo Sloveniji, kijo čutijo naši ljudje, živeči na tuji zemlji.Ko potujemo po tujih deželah, nas vsempoznani simboli državnosti posameznihdržav spremljajo tako rekoč na vsakemkoraku. Kaj pa doma? Se nam to ne zdipomembno? Saj življenje zaradi tega ne bone boljše ne slabše. Se je v nas ugnezdilozmotno mišljenje, da izobešena zastavaopredeljuje politično, versko ali drugoprepričanje? Nikakor. Praznikov, ki namobičajno prinesejo tudi nekaj počitka insprostitve, se vsakič znova veselimo, zatolahko svoj odnos do njih pokažemo tudi zizobešeno zastavo. V prvi vrsti bo to našezadovoljstvo, ki ga lahko privoščimo tudimimoidočim. Pa ne le ob prvomajskih, tolahko storimo tudi ob drugih praznikih.Sonja Jakop13. maj 2009 55 OgledalO 05/70

DruštvaCIVILNA INICIATIVA– ZAINTERESIRANI OBČANIOBČINE VOJNIKAktivnosti za zaščito pietete in življenjskegaprostora spomenika NOB iz II. svetovnevojne in opredelitev glede varnostnegavidika postavitve avtobusne postajeZaradi gradbenih posegov na ožjemobmočju kulturnega spomenika, ki se nahajaob Mariborski cesti med servisom Hotko naseveru in novim poslovno-stanovanjskimobjektom na jugu, je bil oblikovan predlogza izgradnjo avtobusnega postajališča obcesti na zahodni strani spomenika.Že predhodni posegi so okrnili prvotniizgled lokacije spomenika, izgradnjaavtobusnega postajališča pa bi dodatnozaprla pogled na spomenik, frekvencaprehodov čez območje spomenika bi znatnoporasla. Tudi prometno-varnostne študijestrokovnjakov so pokazale, da postavitevavtobusnega postajališča poveča določenenevarnosti na tem območju.Ob izvajanju gradbenih del je spomenikže utrpel škodo, kajti na južni strani jebila delno uničena travnata površina inodstranjena živa meja, ki je smiselnorazmejevala območje spomenika. Doklerse ne sprejmejo ustrezni ukrepi in rešitve,obstaja nevarnost, da bo del območjaspomenika postal življenjski prostor žetako utesnjenega stanovanjsko-poslovnegaobjekta. S tem se dejansko dopusti možnost,da postane zadevni prostor igrišče in še kajveč.Spomenik sam po sebi ne pomeni dosti, vsvoji sporočilni vrednosti pa priča sedanjimin prihodnjim rodovom o pokončnosti inpredanosti v boju za ohranitev svoje besedein zemlje. Tako kot mi se bodo bodoči rodovispraševali, od kje naj črpajo vzgled in močza ohranitev tistega, kar jim pripada. Alinaj takrat berejo tuje avtorje in verjamejov pokončno držo tujih junakov? Ne, tukajmorajo biti pomniki narodove zavesti inzavedanja, ki je temelj samozavestnemupokončnemu odločanju vedno, kadar sona preizkušnji najtežja vprašanja. Ne samovprašanja, ki jih porajajo vojne, ampakvprašanja, ki jih življenje postavlja vsakdan. Tisti občani, ki vam ni poznano, kajpredstavlja in združuje zadevni spomenik,morate vedeti, da so v njem pokopanidomoljubi, kar je v današnjih časih vrednoposebej poudariti.Ker bi nadaljnja degradacija območjaogrozila pieteto spomenika, smo se v civilniiniciativi odločili opraviti razgovor z ObčinoVojnik. Na našo pobudo je pristal županBenedikt Podergajs. Predstavniki civilneiniciative smo se udeležili sestanka, ki jepotekal na Občini Vojnik. Po predstavitviproblematike in daljši razpravi je BenediktPodergajs obljubil, da na zadevni lokacijine bo avtobusnega postajališča in še, dabo o tem opravil razgovor tudi s Krajevnoskupnostjo Vojnik.Zaradi korektnega dogovora z županomBenediktom Podergajsom smo naslednjidan opravili razgovor s predsednikom SvetaKS Vojnik Mirkom Kraševcem, ki je popredstavitvi naših pogledov in informacijiglede odločitve župana Benedikta Podergajsadejal, da on ves čas zagovarja stališče, daga ne moti avtobusna postaja, v kolikor neobstajajo nasprotni strokovni argumenti alikakšna druga oblika nezadovoljstva. Kosmo mu predstavili nekatere pomisleke inneustrezne postopkovne rešitve, je soglašalz našim predlogom, da se za avtobusnopostajališče poišče primernejši prostor.Z doseženimi dogovori smo zadovoljni,vsekakor pa še naprej ostaja naša nalogasooblikovati takšne rešitve za dokončnoureditev in zaščito spomenika, ki trajnostnopomenijo ohranitev njegovega življenjskegaprostora. Ne smemo pozabiti tudi, da jespomenik potreben obnove. Za to nalogoje imel župan Benedikt Podergajs kar nekajkonkretnih predlogov.Vezano na lokacijo spomenika,predlagamo, da se ustanovi posebnakomisija, ki bo skupaj s strokovnjaki zrazličnih področij presodila, kakšne rešitvein dokončna ureditev so najbolj primerneza ohranjanje in ustrezno zaščito območjaspomenika. V takšni komisiji želimo imetidva svoja predstavnika.Enotni smo si, da se je civilna iniciativaizkazala kot ustrezen instrument civilnedružbe, ki omogoča v določenih trenutkihdodaten pogled in osvetlitev dogajanja vArclin 21a, 3212 Vojnik tel. 03 78 12 800Fax 03 78 12 801 dežurna št. 031 648106skupnosti. S strpnim dialogom in z dobriminameni je praviloma moč najti ustreznesogovornike, ki prisluhnejo in razmislijo odrugačnih pogledih na sobivanje.Ker nas je vzpodbudila informacija osoobčanih, ki v današnjem času še nimajozagotovljene pitne vode v svojih domovih,smo si zadali za cilj aktivnost za maksimalnopospešitev realizacije napeljave pitne vodev vsak dom. Verjamemo, da so sredstva intehnične možnosti omejene, verjamemo patudi, da dokler ne bomo določili prioritet,ne bo hitre realizacije.Povsem nerazumljivo in nesprejemljivoje, da v občini na eni strani govorimo ogradbenih in arhitekturnih presežkih, nadrugi strani pa sokrajanom ne zagotovimonajbolj osnovnega bivalnega standarda.Prav noben cilj ne sme in ne more bitipomembnejši kot zagotovitev zdrave pitnevode prav slehernemu občanu in temu ciljubomo v civilni iniciativi aktivno sledili.Resnična demokracija terja od vseh,ki sobivamo, velik napor za dokončnouskladitev, včasih navidezno tudi zavirarazvoj, a v resnici omogoča zgolj takšenrazvoj, ki ima veliko podporo okolja.Civilno iniciativo naj sogovornikiprepoznavajo zgolj kot dodaten in drugačenpogled na iste stvari in obliko dela, ki morav širšem okolju zagotoviti dodaten vidikin vir informacij. Cilj civilne iniciative jeizboljšati kulturo sobivanja in prispevati kpreseganju zastojev.Za civilno iniciativo: dr. FrancFazarinc, Karol Žibret, Vinko Žgajner,Adolf Videnšek, Jurij Korošec, Rudi Špes,Marko Zalezina, Zdravko Stropnik, EdvardKrajnc, Janez Kozmus, Milan Šetina ml.,Franc Frančeškin.OBVEŠÈAMO VSE KRAJANE , DA IZVAJAMO :Vinko Žgajner- V VOJNIKU IN OSTALA POKOPALIŠÈA :(DOBRNA,CELJE,VITANJE ....... )POGREBNE STORITVE - Prevoz pokojnikov (žara, krsta )na upepelitev ali v vežico, ureditevpotrebne dokumentacije,dostava cvetja in ostale pogrebne opreme (slika, osmrtnice, žalnaknjiga,pevci, igranje trobente ....)- V NOVI CERKVI , FRANKOLOVEM IN ÈREŠNJICAH :KOMPLETNE POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - Vse kar zajema pogrebnostoritev, še kompletno organizacijo pogrebne slovestnosti (priprava groba za pokop indekoracija groba, pogrebniki za nošenje, obvestila in oznanila (parta ),ozvoèenja.........)NOVOSTPREVOZ POKOJNIKA NA OPEPELITEV IN NAZAJ VAM OPRAVIMOBREZPLAÈNOOgledalO 05/70 56 13. maj 2009

DruštvaPET LET TAŠČICLjudske pevke Taščice smo 22. marca praznovale 5. obletnico delovanja. Na našepraznovanje smo povabile šest glasbenih in pevskih skupin, ki so s svojim odličnimnastopom popestrili naš program. V želji, da ljudsko pesem ohranimo in prenesemo nanaše zanamce, smo povabile tudi vnuke Taščic, ki so pod mentorstvom Milene Jurgecizvedli prisrčen nastop.Hvala vsem, ki nas vzpodbujate in ste nam pomagali pri izvedbi koncerta.PRAZNOVANJEMATERINSKEGA DNEV soboto, 28. marca 2009, je OO SDSVojnik na Frankolovem v Gostišču Bojanapriredilo že 9. praznovanje materinskegadne. Praznovanja sta se udeležili tudievropska poslanka dr. Romana JordanCizelj in ZofijaMazejKukovič,predsednicaOdbora za zdravje SDS. Kulturni programje bil namenjen pogovoru z obemagostjama in predstavitvi knjige Voz nastrmini, ki jo je napisala Zofija MazejKukovič. Knjiga opisuje njene spomine inuspešno poslovno pot od vodenja podjetjaEsotech do ministrice za zdravje v prejšnjivladi. Ob tem je dodala, da si je s to knjigoolajšala življenje in želela povedati, ‘’da sezmore, če se hoče’’. V enkratnem večeruje za hrano in pijačo poskrbel kolektivGostišča Bojana, za prijetno vzdušje inrajanje do jutranjih ur pa ansambel TrioRober iz Poljčan.Jelka ŽlausOBISKALI SMO FRANČIŠKO ŠOŠTERIN LEOPOLDINO SLEMENŠEKV mesecu marcu smo predstavniki Krajevne skupnosti Frankolovo, Komisije zasocialna vprašanja skupaj s predstavnico župnijske Karitas obiskali dve starejši krajanki,in sicer dne 3. 3. 2009 našo krajanko Frančiško Šošter, stanujočo Dol pod Gojko 37, ki jedopolnila 91 let. Dne 23. 3. 2009 pa smo obiskali Leopoldino Slemenšek, stanujočo Brdce9, ki pa je dopolnila 94 let. Ob njunem častitljivem rojstnem dnevu smo jima čestitali zavisok jubilej in obljubili, da se naslednje leto spet oglasimo in se poveselimo.Na sliki: Evropska poslanka dr. RomanaJordan Cizelj in nekdanja ministrica zazdravje Zofija Mazej KukovičPOHOD OB DNEVUDRŽAVNOSTIMarko Oset,OO SDS VojnikLeopoldina SlemenšekFrančiška ŠošterInes NovakObčinski odbor SDS Vojnik vabivse članice in člane ter simpatizerjeSlovenske demokratske stranke na3. tradicionalni pohod na Sv. Tomažnad Vojnikom, ki bo potekal ob dnevudržavnosti, 25. junija 2009. Zbor in startpohoda bo v Vojniku, ob 9. uri, predsedežem občine.Občinski odbor SDS Vojnik13. maj 2009 57 OgledalO 05/70

KronikaUTRINKI IZ ŠPESOVEGA DOMAVsakomesečno praznovanje rojstnihdni v Špesovem domu starejših Vojnik jebilo meseca marca še posebej slovesno.V krogu svojih najbližjih, sostanovalcev,otrok iz Vrtca Mavrica in zaposlenih vdomu je svoj 98. rojstni dan praznovala našaFrančiška Pocijask. Od jeseni leta 2006, kose je preselila v to ustanovo, dneve najrajepreživlja v avli ob poslušanju glasbe inklepetu s sostanovalci. Ob visokem jubilejuse je lepim željam prisotnih pridružil tudidirektor doma starejših, Dragan Žohar, popraznovanju pa so se vsi skupaj posladkalis torto, ki so jo posebej za to priložnostpripravili v domski kuhinji.Prireditve, ki jih organiziramo vsakčetrtek, so v polnem razmahu, gostili pasmo ljudske pevce iz raznih krajev, pevskezbore iz Celja in vojniške občine, v mesecumaju pa nas bo obiskal tudi narodnozabavniansambel Mikola, sicer reden gost na našihprireditvah.Ob tej priložnosti bi rad omenil šerazstavo fotografij, ki jih je tokrat na ogledpostavila naša sodelavka Cvetka Brusnjak.Pred časom je namreč obiskala Afriko,tam pa so nastali res lepi posnetki, ki jihlahko občudujete v avli doma vse do koncameseca maja.Elči Gregorc‘’ŠKOFIJAFEST’’ – ŠKOFIJSKIDAN MLADIH V VOJNIKUV soboto, 18. 4. 2009, je od 9. do16. ure v Vojniku potekal ‘’Škofijafest’’,škofijski dan mladih za celjsko škofijo vorganizaciji Škofijskega odbora za mladinoCelje in Centra za duhovne poklice. Naslovletošnjega srečanja je ‘’In boste mojepriče’’. Mladi so se lahko prijavili na kvizo Danijelu Halasu, poleg tega pa so lahkosodelovali v likovni, filmski, novinarski,glasbeni in športni delavnici. Športnadelavnica je bila razdeljena na odbojko,nogomet in košarko. V košarki so sodelovaleštiri fantovske in dve dekliški ekipi(zmagali sta ekipi Sv. Jerneja iz Vojnika), vodbojki šest dekliških (zmaga ekipe SMC)in v nogometu sedem fantovskih ekip(zmaga ekipe Šoštanja). Prvi del je potekalna Osnovni šoli v Vojniku, sveta maša znadškofom dr. Antonom Stresom pa je bilav vojniški cerkvi. Srečanja se je udeležilopribližno 190 mladih s svojimi animatorjiin duhovniki.Na kvizu je sodelovalo trinajst ekip.Vse ekipe so pokazale dobro znanje osvetniškem kandidatu Danijelu Halasu.Sodelovali sta tudi ekipi župnije NovaCerkev, ki se je uvrstila v finale, in župnijeVojnik. Zmagala je ekipa župnije Sv. Martiniz Velenja. Pet najboljših se je uvrstilo nafinalno tekmovanje, ki bo v soboto, 25. 4.2009, v Mariboru.Milena JurgecSDS OBLIKOVALA LISTOZA VOLITVE V EVROPSKIPARLAMENTSvet SDS je na seji, dne 13. februarja2009, oblikoval listo SDS za volitvev Evropski parlament. Nosilec liste jepodpredsednik SDS dr. Milan Zver. Nalisti so še podpredsednica SDS dr. RomanaJordan Cizelj, nekdanji minister za notranjezadeve in predsednik Odbora za notranjezadeve v Strokovnem svetu SDS DragutinMate, nekdanja ministrica za zdravjein predsednica Gospodarskega forumaSDS Zofija Mazej Kukovič, nekdanjiposlanec v državnem zboru RS MirkoZamernik, ekonomistka Bernarda Ronuttiin mednarodni tajnik SDS ter nekdanjidirektor Urada vlade za komuniciranjemag. Anže Logar.Marko Oset,OO SDS Vojnik2. VOLILNA KONFERENCAŽO SDS VOJNIKV soboto, dne 21. 3. 2009, je bilav Gostišču Bojana na Frankolovem 2.volilna konferenca Ženskega odbora SDSVojnik. Gostja večera je bila Jelena Konda,predsednica Ženskega odbora MO SDSCelje in članica IO ŽO SDS Celjske regije.Prisotne so izvolile nov izvršilni odbor intudi soglasno potrdile novo predsednicoŽO SDS Vojnik, Majdo Krošelj. Ta se jeob izvolitvi zahvalila za zaupanje, ki ji jebilo izkazano. Poudarila je, da si bo skupajz izvršilnim odborom prizadevala ženskevzpodbuditi k večji aktivnosti v stranki inširše. Zaveda se, da je v politiki premaložensk oziroma se za to ne odločajo, kajtipotrebna je velika volja in vztrajnost.Prizadevala si bo, da je glas žensk slišenin da bodo naše aktivnosti opazne.Članice pa je pri njihovem nadaljnjemdelu dodatno spodbudila gostja JelenaKonda, ki je poudarila, da sta zastopanostin vključevanje žensk v politiko še vednopreskromna. Zato upa in verjame, da bosodelovanje ženskih odborov SDS v tejregiji še naprej uspešno.Marko Oset,OO SDS VojnikOgledalO 05/70 58 13. maj 2009

KronikaPLANINSKI KOTIČEKSlovenci smo popotniki. Radi ubiramopoti, ki nas vodijo v znane in neznanekraje. Pot pa nas popelje tudi do planin,kjer poiščemo vrh ali razgledišče. Pogledz vrhov nam pogosto povrne energijo,porabljeno med potjo. Spoznavanjekrajev, gora, narave in bivanje v njej nampredstavlja lepa doživetja.Kamor koli že se bomo podali,moramo premišljeno usmerjati svoj korakin početje. V planinskem kotičku smo želahko prebirali razne napotke z namenom,da se boste s svojih poti vračali zadovoljniin zdravi. Ne precenjujte svojega znanjain sposobnosti. S hojo po gorah ne smemonikogar ogrožati, izbrana pot mora bitivarna in premišljena. Dokler nimamolastnih izkušenj in znanja, se za pot v gorepridružimo izletom PD ali usposobljenimosebam. Upoštevajmo pravila varne hoje vgore. Prisluhnimo nasvetom in opozorilombolj izkušenih od nas. O predvideni poti,cilju in razmerah na izbrani poti pridobimoin zberimo čim več možnih podatkov(višinska razlika, ki jo nameravamopremagati, razmere na poti, zahtevnost,trajanje poti, koča ali bivak ob poti ali vnjeni bližini, ...), za zahtevnejšo pot seodločimo le v primeru, če obvladamo njenezahtevnosti in smo podobne težavnosti žepoprej premagali.Za hojo po gorah si moramo vzeti dovoljčasa. Svoje poti v gore vselej načrtujemo.Planinske cilje izbiramo postopno popravilu od lažjega k težjemu, od krajšihdo dalj časa trajajočih in od nižjih dovišjih. Postopnost mora biti upoštevanatudi v začetku vsake sezone ali po daljšiprekinitvi gorniške dejavnosti. Pozornoprisluhnimo vremenskim razmeram innapovedi za čas, ko bomo predvidoma napoti. Tik pred odhodom na izbrano turoše enkrat preverimo ustreznost vremena.V zimskem času se pozanimamo o stanjusnežne odeje in o stopnji nevarnostiplazov. Gorniški cilj si moramo izbratiglede na znanje, vsestransko pripravljenostin zdravstveno stanje. Svojo pripravljenostza pot v gore preverimo z nezahtevnimiteki v prostem času ali s krajšim izletom nabližnje vrhove. Načrt mora predvideti časza trajanje hoje, počitke, čas za malico, časna cilju poti, za povratek in nekaj časa kotrezervo. Pozanimajmo se o potrebni osebniin tehnični opremi ter si jo zagotovimo.Osebe s kroničnimi obolenji ali raznimidrugimi zdravstvenimi težavami se naj predturo posvetujejo z osebnim zdravnikom. Vprimeru, da nam manjka izkušenj, si zazahtevne in zelo zahtevne ture zagotovimovodnika ustrezne usposobljenosti.Uporabljamo ustrezno obutev, obleko(vsaj del te naj bo živo pisane barve) terosebno zaščitno in tehnično opremo.Pravilno uporabo slednje je potrebnopoprej dobro vaditi. S seboj imejmorezervno perilo in tudi poleti topla oblačila,planinski zemljevid, svetilko in prvopomoč, na izpostavljenih poteh pa zaščitnočelado in komplet za samovarovanje. Predturo doma preverimo, ali oprema ustrezanameravani turi. O nameravani turi in časunjenega trajanja obvestimo domače alitistega, ki bo dal pobudo, da nas poiščejo,če se ne bomo pravočasno vrnili.Hitrost hoje prilagodimo svojimzmožnostim in naj bo ves čas izleta karse le da enakomerna. Začetne pol ure hojemora biti namenjene ogrevanju organizma.Hodimo previdno in ne prožimo kamenja.Med hojo pot in njeno okolico nenehnoopazujmo, tako bomo o nenadnih zahtevahdo nas, o objektivnih težavah, o vremenskihspremembah itd. v naprej opozorjeni. Česi hočemo bolje ogledati okolico našepoti in gore, se ustavimo in počnimo to vmirovanju. Pozorni bodimo tudi na pobočjegore nad nami ter početje planincev, ki semorda tam nahajajo. V vročih dnevih, primočnem sevanju svetlobe in sonca oči inodkrite dele telesa zaščitimo pred njim.V PD Vojnik smo v teh prvih mesecihleta: vodili nočni pohod na Šentjungert,se potepali po Primorski, bili na Čavnuin Golaku, imeli občni zbor, se udeležilipustnega karnevala v Novi Cerkvi invalentinovo praznovali na Lisci.V programu imamo: Kozjansko pot,Tradicionalni pohod na Šentjungert,Polhograjsko grmado, Dobrač, Uršulo,Svinčno planino, Triglav, Šarek ... Na našihoglasnih tablah redno obveščamo, vabimo... pridružite se nam!Uredila in zbrala: Zvonka Grum99 LET MATILDE KERNER(Draflekove Tilčke)Zima se je poslovila, za njo je prišlapomlad, z njo pa tudi visoki jubilej MatildeKerner iz Homca pri Novi Cerkvi – njen99. rojstni dan.Rodila se je 6. marca leta 1910 v MalihDolah in odraščala v kmečki, delavni terverni družini. Prav v takšni, v kakršni jekasneje skupaj z možem tudi sama vzgajalasvoje otroke.Častitljivi jubilej je praznovala v krogusvoje družine in sosedov ter predstavnikovKrajevne skupnosti Nova Cerkev inŽupnijske Karitas Nova Cerkev.Dekan Alojz Vicman in župnik izBrestanice – Tilčkin nečak Jože Špes staob tej priložnosti darovala sveto mašo.Njeni sorodniki in sosedje ji želimoše veliko zdravja in lepih dni ter da bi nasvedno rada sprejemala v svoj topel dom.13. maj 2009 59 OgledalO 05/70

KronikaBLAGOSLOV VELIKONOČNEGAOGNJA IN JEDITako kot vsako leto so tudi letos, 11. 4.2009, v Vojniku blagoslovili velikonočniogenj, pri katerem verniki prižigajo gobein jih odnašajo na svoje domove, kjerpokadijo prostore. Nekateri gredo od hišedo hiše in voščijo blagoslovljene in veselepraznike. Od osme ure zjutraj prinašajoljudje k blagoslovu tudi velikonočna jedilain z molitvijo počastijo Božji grob.Milena JurgecMEDNARODNI DAN INVALIDOVKot vsako leto smo tudi letos članiMedobčinskega društva delovnihinvalidov Celje mesec december posvetilinašemu prazniku, mednarodnemu dnevuinvalidov. Naši požrtvovalni poverjenikiso obiskovali bolne in osamljene članeter jih skromno obdarili in jim s stiskomrok s toplimi željami za zdravje in srečo vprihodnjem letu zaželeli vse dobro.Na sam dan invalidov smo vdopoldanskem času člani IO in NO imelislavnostno sejo, kjer smo se pogovarjali oopravljenem delu in načrtih v bodoče.Popoldan smo povabili predstavnikeosnovnih šol, ki so sodelovali v pedagoškiakciji. Povabila so se udeležili otroci sstarši in z mentorji. Te akcije se je udeležilonajveč otrok iz OŠ Vojnik s podružnicami,za kar se vodstvu, mentorjem, staršem inga. Jelen toplo zahvaljujem. Prav zanimivin sproščen je bil pogovor na temo Invalid.Otroci so pripovedovali o izkušnjah, ki jihimajo z invalidi. Poznajo tudi sovrstnika,ki je zaradi prometne nesreče invalid.Povedali so, da mu radi pomagajo in ga zveseljem sprejemajo medse. Pogovarjalismo se tudi o para olimpiadi. Enotni sobili, da si ti športniki zaslužijo še večjenagrade in pohvale, kajti v svoje rezultatemorajo vložiti veliko več truda, časa invztrajnosti.Zvončnice smo tudi letos imeledelavnico, v kateri smo izdelovale novoletnevoščilnice. Voščilnice so nekatere izvezle,druge pa so jih izdelale s posebno tehnikoz različnimi nitkami, starejši člani in tisti,ki so te voščilnice z lepimi željami prejeli,so bili nad izdelki navdušeni.Pisarno društva smo okrasile z izdelki,ki so jih izdelale spretne roke naših»punc«. Da se je čutilo vzdušje praznikov,je bila naša novoletna jelka unikatna.Leto smo zaključili s silvestrovanjem vCelju. Na silvestrovanje smo povabilitudi težje pomične člane, ki so se radiodzvali povabilu. Ob okusni večerji solahko poklepetali s sočlani in se nasmejalidružabnim igricam, ki jih je zanje pripravilnaš športnik Marjan. Za presenečenjesta poskrbela Majda in Marjan Petan ssvojimi čudovitimi skladbami,ki ti sežejodo srca. Ob prijetnih zvokih harmonikese je zabava nadaljevala ob plesu in petju.Pozno zvečer pa smo si pričarali novo leto,ko sem vsem članom zaželela predvsemzdravja in družinske sreče z željo po tkanjuprijateljskih vezi. Druženje je ena odmožnosti izmenjave mnenj, priložnost, dadrug drugemu potožimo o svojih težavahin nam je dan ali celo teden lepši.V društvu smo si enotni, da bomoskušali še naprej pomagati in olajšati terpolepšati življenje članom. Vemo, dasmo drug drugemu dobra družba, v katerise počutimo lepo, za kar se bomo vsi posvojih močeh potrudili in poklonili delsvojega časa osamljenim, bolnim in včasihod družbe pozabljenim članom.Hvala vsem požrtvovalnimpoverjenikom, članom IO, tajnici invsem, ki ste kakor koli kaj dobrega storiliza sočlana in komur koli polepšali dan,Zvončnicam pa še za sodelovanje inpredstavitev društva v drugih društvih.Vsem članom še enkrat želim vse dobrov tem letu, predvsem zdravja, družinskesreče in zadovoljstva.Dragica Mirnik,predsednica MDDI CeljeMAMA,PRVAIN ZADNJA BESEDASpomlad se prebuja in z njo lepi dnevi.A je še kaj lepšega, kot roditi otroka, čudo,ki ostane za vse življenje tvoje, ki ga imašneizmerno rad, si srečen z njim ...? Zrojstvom se prične vse ...Članice društva invalidov Celje smose že pred leti dogovorile, da bomo našeprijetno druženje popestrile s koristnimiizdelki. In res, naše strokovnjakinje ročnihdel so nas naučile plesti copatke in akcija jestekla. Že lani smo ob materinskem dnevuobiskale porodnišnico in mladim mamicampripravile presenečenje. Podarile smo jimcopatke, voščile pa z ročno izvezenimi innapisanimi vizitkami, umetnosti katerihnas je naučila Urša.Letos smo s to akcijo nadaljevale,spletle okrog osemdeset copatk in jihpoimenovale Milini copatki, saj se je znami trudila lep čas, da smo se vse naučileplesti ta nepogrešljivi del garderobe zadojenčke.Prav ob prazniku mater smo šle vporodnišnico in letos za spremembo šlepo sobah, predstavile delo našega društvain s tem dokazale, da smo tudi me lahkokoristne, kaj koristne, znamo nasmejati šetako otožen obraz!V porodnišnici je veliko mamic, kijim je sreča dana, da lahko postane mati,srečale smo tudi mamico, za katero smobrez besed čutile, da je njeno srce ranjenoin je nesrečna. To je povedal njen prestrašenobraz, njen stisk roke in solzica, ki se ji jepočasi pomikala po licu iz iskrivih oči.Pa vendar, razveselile smo osebje,požrtvovalne sestre, mamice in na koncusmo bile same presrečne, saj smo polepšaledan tudi partnerjem, babicam in še komu.Obljubile smo si, da bomo s tem projektomz veseljem nadaljevale, izdelki so čudoviti,čudovite pa smo vendar tudi me, našadobra srca, ki so mnogokrat tudi ranjena.Pa me se ne damo – svojo pozitivnoenergijo bomo še naprej delile med tiste,ki je nimajo, in sprejemale od tistih, ki sopodobni nam, ZVONČNICAM.Se vidimo v porodnišnici čez leto dni,ob tradicionalnem projektu POZDRAVNOVIM ŽIVLJENJEM!Dragica MirnikOgledalO 05/70 60 13. maj 2009

KronikaPRVOMAJSKA BUDNICAPrvega maja nas je, kot že nekaj letnazaj, presenetila budnica. Koračnice indruge skladbe je igrala Godba na pihala izNove Cerkve. Obiskali so vse kraje v našiobčini. Ob 6. uri so pričeli v Novi Cerkvi,potem so šli v Socko in nastopili ob 6.20,v Lembergu ob 6.40, v Vojniku ob 7.00ter na Frankolovem ob 8.00. Ljudje sobili navdušeni nad njihovimi nastopi, pravzaradi budnice pa se je prvomajski zajtrkmarsikje prej začel. Svoj nastop je godbazaključila v Celju na celjskem bazenu, kjerso bili častni gostje.Prvi maj dobiva vse večji pomen, dopolnilipa so ga gasilci, ki so po vseh krajih, kotvsa leta doslej, postavili mlaje, v nočina prvega pa so ljudje marsikje zakurilikresove in se zabavali vse do jutranjih ur.Jure VovkTradicionalniTURNIR TROJKv VOJNIKUV nedeljo, 7. junija, ob 14.uri, vabi Košarkarski klub Vojnikljubitelje košarkarske igre tri na trina 17. tradicionalni turnir trojk.Turnir bo na zunanjem igrišču OŠVojnik, v primeru slabega vremenapa v šolski telovadnici.Prijave in informacijesprejemamo na elektronskinaslov: kkvojnik@siol.net alitelefona 031 564-115in 040 475-114.13. maj 2009 61 OgledalO 05/70

ŠportLIGA SMS VOJNIK 2009Vojnik, 18. 4. 2009REZULTATI 4. KOLATRANSPORT ROGEL : ŠD FRANKOLOVO 5 : 6NIRVANA KM INSTALACIJE : NK TROBENTICA 6 : 7TERRA CAFE ALIGATORJI : ŠRD FREDDY 9 : 3BAD BOYS VOJNIK : ROZNTALL 3 : 14VOJNIK PIZZERIA LIMBO : NATIS 7 : 4KMN BORCI : MALI PARIS 0 : 6VRSTNI RED PO 4. KOLU1. TERRA CAFE ALIGATORJI 4 4 0 0 31 : 13 12 + 18 3 02. MALI PARIS 4 3 0 1 28 : 9 9 + 19 2 03. NK TROBENTICA 4 3 0 1 24 : 16 9 + 8 2 14. ŠD FRANKOLOVO 4 3 0 1 23 : 21 9 + 2 3 25. ROZNTALL 4 2 0 2 26 : 14 6 + 12 0 06. NATIS 4 2 0 2 26 : 15 6 + 11 3 07. VOJNIK PIZZERIA LIMBO 4 2 0 2 24 : 18 6 + 6 0 08. NIRVANA KM INSTALACIJE 4 2 0 2 22 : 21 6 + 1 4 29. TRANSPORT ROGEL 4 2 0 2 14 : 18 6 - 4 4 010. ŠRD FREDDY 4 1 0 3 21 : 29 3 - 8 4 011. KMN BORCI 4 0 0 4 6 : 26 0 - 20 1 012. BAD BOYS VOJNIK 4 0 0 4 8 : 53 0 - 45 4 0Najboljši strelci:9 – Brečko (Terra Cafe Aligatorji),8 – Pukel (Vojnik Pizzeria Limbo), Banjac (ŠRD Freddy),Skornšek (ŠD Frankolovo).Glavni pokrovitelj lige SMS je SMS BAR Arclin 21, Petra Senker, s. p.VETERANSKA LIGA MC VOJNIK 2009Vojnik, 14. 4. 2009REZULTATI 2. KOLAŠMARTNO : SANTANA 10 : 1STRANICE : TORCIDA VETERANI 4 : 8FEGY VOJNIK VETERANI : NIRVANA 5 : 3VRSTNI RED PO 2. KOLU1. ŠMARTNO 2 2 0 0 20 : 4 6 + 16 0 02. FEGY VOJNIK VETERANI 2 2 0 0 12 : 7 6 + 5 0 13. TORCIDA VETERANI 2 1 0 1 12 : 11 3 + 1 1 04. STRANICE 2 1 0 1 12 : 12 3 0 0 05. NIRVANA 2 0 0 2 6 : 15 0 - 9 1 06. SANTANA 2 0 0 2 5 : 18 0 - 13 0 0Najboljši strelci:6 – Arnšek (Šmartno),5 – Podgoršek Ma., Videnšek (Šmartno).Glavni pokrovitelj veteranske lige MC je Bistro, Pizzeria inAvtopralnica MC, Celjska c. 3, Vojnik, Janez Majcen, s. p.GASILSKA MAŠA V VOJNIKUV nedeljo, 3. 5. 2009, je bila darovana v čast svetemuFlorjanu, zavetniku gasilcev in domačega ognjišča, sveta maša vcerkvi Svetega Florijana v Vojniku. Zbralo se je 98 uniformiranihgasilcev, od tega 30 gasilk iz Prostovoljnih gasilskih društevGasilske zveze Vojnik – Dobrna, pobratenega društva Dragomljavas ter sosednjih Ljubečna in Škofja vas. Število gasilcev je biloše večje, če upoštevamo, da jih kar nekaj ni bilo v uniformah.Mašo je vodil domači župnik Anton Perger, ki je na nedeljo Jezusa,dobrega pastirja, ki je namenjena duhovnim poklicem, poudaril,da so tudi gasilci kot dobri pastir, saj nikoli ne vprašajo, kdo jetisti, ki mu je potrebno pomagati, in tudi ne vprašajo za plačilo,ampak pomagajo vsakemu, ki se znajde v požaru, naravni ali druginesreči, saj ljubezen do bližnjega ne pozna meja. Spomnili so sevseh pokojnih gasilcev. Sveto mašo so soustvarjali tudi gasilci inCerkveni mešani pevski zbor Sv. Jerneja iz Vojnika. Po končanimaši so se pred cerkvijo pogostili z dobrotami, ki so jih pripravilegasilke, gasilci in cerkveni ključarji.Milena JurgecOgledalO 05/70 62 13. maj 2009

PrireditveOBČINA VOJNIK - PRIREDITVEMAJSobota, 16. majNedelja, 17. majob 17.00Nedelja, 24. majSobota, 30. majPohod na Polhograjsko grmado (898 m); organizira: Planinsko društvo Vojnik(Mirko Blazinšek, 041-685-635).LETNI KONCERT VOKALNE SKUPINE »IN SPIRITU«v Kulturnem domu v Vojniku.MAJSKI KROG – KOLESARSKA PRIREDITEV z zaključkom v Celju;organizator: Občina Vojnik. V primeru slabega vremena se prireditev prestavi naNEDELJO, 31. MAJA 2009.Pohod na Dobrač – Avstrija, Ziljske Alpe; organizira: Planinsko društvo Vojnik(Mirko Blazinšek, 041-685-635).JUNIJČetrtek, 25. junijSobota, 27. junijSobota, 27. junijSLOMŠKOVA ROMARSKA POT; Organizatorji: Občine Vojnik, Šentjur in SlovenskeKonjice ter DRUŠTVO SLOMŠKOVA ROMARSKA POT, z programom in mašo obzaključku pohoda v Občini Šentjur.9. SREČANJE GRADIŠČANOV SLOVENIJE na prireditvenem prostoru, Gradiščepri Vojniku 8; s kulturnim programom in z ansamblom MODRIJANI ter s povezovalcemDarkom Žvižejem; prireditelj: Turistično društvo Vojnik skupaj z Gradiščani pri Vojniku.DELAVNICA NA TEMO: »Spoznajmo utrinke čebelarstva – od čebele do medu«.Delavnica bo potekala na OŠ Vojnik in pri društvenem čebelnjaku v Vojniku; organizatorja:Čebelarsko društvo Vojnik in OŠ Vojnik(Peter Babnik, 041-211-295).OBVEŠČAMO VAS, DA JE ZARADI ODSOTNOSTI PETRE PEHAR ŽGAJNER PREVZELA PRIREDITVE INES NOVAK,KI JE DOSEGLJIVA NA ELEKTRONSKEM NASLOVU gospodarstvo@vojnik.si OZIROMA NA GSM: 041-652-418.13. maj 2009 63 OgledalO 05/70

PrireditveKRAJEVNA SKUPNOST VOJNIK: PRIREDITVE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU 2009Petek, 5. junijob 11.00JAVNA PROSLAVA V SKLOPU KRAJEVNEGA PRAZNIKA pri obeležju»OLJČJEK« v Arclinu; prireditelja: ZB za vrednote NOB Vojnik – Dobrna in Krajevnaskupnost Vojnik.Nedelja, 7. junijob 16.00SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV NAD 80 LET; organizira: Društvo upokojencevVojnik (Informacije v času uradnih ur DU Vojnik, 03/5772-616).Torek, 9. junijob 9.00Sreda, 10. junijob 9.00Petek, 12. junijob 15.30Sobota, 13. junijob 14.00Nedelja, 14. junijob 12.00ob 17.00Nedelja, 14. junijMEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE kegljaške sekcije v ruskem kegljanju v prostorihDU Vojnik. Organizira: Društvo upokojencev Vojnik. Zmagovalci prejmejo pokal.MEDDRUŠTVENO STRELSKO TEKMOVANJE strelske sekcije DU Vojnik vprostorih Društva upokojencev Vojnik. Zmagovalci prejmejo pokale.Organizira: Društvo upokojencev Vojnik.POZDRAV POLETJU – zabavna prireditev s predstavo za otroke ter animacijskimprogramom Vrtca Mavrica Vojnik pod šotorom na igrišču za rokomet v Vojniku.Prireditelj: Vrtec Mavrica Vojnik.4. POKALNO TEKMOVANJE ZA GASILSKE VETERANE – POKAL GZSLOVENIJE na igrišču v Vojniku; organizira: Prostovoljno gasilsko društvo Vojnik, obkrajevnem prazniku KS Vojnik (Zdenko Vrenko, 041-471-730).III. TRADICIONALNI POHOD PO SPOMINSKEM OBELEŽJU KO VOJNIK vdopoldanskem času. Po pohodu v popoldanskem času pa bo JAVNA PROSLAVA priglavnem spomeniku v Vojniku.III. tradicionalni »piknik ob kotlu in partizanski pesmi« na igrišču pod šotorom v Vojniku.Pohod na Sveto Uršulo nad Dramljami ob prazniku KS Vojnik; Odhod izpred ZDVojnik; organizira: Planinsko društvo Vojnik (Mirko Blazinšek, 041 685 635).Petek, 19. junijob 19.00ob 20.00Sobota, 20. junijSLAVNOSTNA SEJA SVETA KS VOJNIK v prostorih Občine Vojnik.KONCERT NA STOPNIŠČU pred cerkvijo Sv. Jerneja v Vojniku s podelitvijo krajevnihpriznanj.Pohod na Svinčno planino – Avstrija; organizira: Planinsko društvo Vojnik(Mirko Blazinšek, 041 685-635).Nedelja, 21. junijod 14.00ZABAVNA PRIREDITEV KATRCA na igrišču za rokomet v Vojniku. Ob krajevnemprazniku KS Vojnik (Informacije NT&RC).OgledalO 05/70 64 13. maj 2009

PrireditveKRAJEVNA SKUPNOST NOVA CERKEV: PRIREDITVE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU 2009Nedelja, 17. majob 16.005. JUBILEJNI KONCERT »HARMONIKA NA VASI« V VEČNAMENSKI DVORANI POŠNOVA CERKEV Nastopali bodo ansambli: Franca Miheliča, Modrijani, Bitenc, Akord, Iskrice,Stane Petrič in Svetlin. Koncert bo povezoval Tone Vrabl; prireditelj: Zasebna glasbena šoladiatonične harmonike Roka Švaba (Rok Švab, 031-225-863).V mesecu junijuTURNIR V MALEM NOGOMETU na igrišču v Socki; organizira: Športno društvo Socka (MatejBosak, 041 479-220, in Boštjan Gorečan, 041 763-501).Nedelja, 7. junijPOHOD IN GORSKI TEK NA KISLICO; Odprtje koče na Strnadovem travniku; organizira:Športno društvo Socka (Matej Bosak, 041 479-220, in Boštjan Gorečan, 041 763-501).Nedelja, 21. junijob 8.00BLAGOSLOV KOLES IN VOŽNJA PO POTEH KS; Zborno mesto pri Gasilskem domu NovaCerkev; startnina 5 evrov; organizator: Športno-kolesarsko društvo Nova Cerkev (Janko Jesenek,031-825-434, in Boštjan Štante, 031-611-923).Nedelja, 21. junijob 15.00MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE V SMUČARSKIH SKOKIH V VIZORAH na skakalniciKA-13 za pokal KS; organizira: Smučarsko društvo Vizore(Skutnik Felix, 031 676-888).V mesecu julijuTURNIR V TENISU na igrišču Koprivnik v Socki; organizira: Športno društvo Socka(Jure Korošec, 041 886-189).Sobota, 4. julijob 9.00Sobota, 11. julijob 9.00ob 9.30od 10.00 daljeob 16.00ob 19.00SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV Z MAŠO in S KULTURNIM PROGRAMOM priGasilskem domu Nova Cerkev; prireditelja: Župnijska Karitas in KS Nova Cerkev; sodelujejo:Moški pevski zbor iz Nove Cerkve, učenci POŠ Nova Cerkev in Socka ter drugi.SLOVNOSTNA SEJA SVETA KS in podelitev priznanj.PROSLAVA V SPOMIN NA PADLE BORCE pri spominskem obeležju v Novi Cerkvi; prirejata:ZB za vrednote NOB Nova Cerkev in KS; sodelujejo: Moški pevski zbor in Godba na pihala izNove Cerkve, učenci POŠ Nova Cerkev in Socka.PRIČETEK GASILSKE PRIREDITVE V NOVI CERKVI S TRADICIONALNO PEKO »VOLANA ŽARU« in z revijo narodno zabavnih ansamblov ter humoristom Klobasekovim Pepijem.HITROSTNO GASILSKO TEKMOVANJE.GASILSKA NOČ z ansamblom »SPEV« in gostjo večera »TANJO ŽAGAR«.Sobota, 18. julijob 17.00ob 20.00PRIČETEK GASILSKE PRIREDITVE V LEMBERGU S HITROSTNIM GASILSKIMTEKMOVANJEM.GASILSKA VESELICA z ansamblom »TONETA RUSA«.13. maj 2009 65 OgledalO 05/70

PrireditveKRAJEVNA SKUPNOST FRANKOLOVO: PRIREDITVE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU 2009Sobota, 16. majob 18.00Sobota, 23. majob 18.30ob 19.30Sobota, 23. majob 9.00Sobota, 30. majob 10.00Nedelja, 31. majob 8.00Sobota, 6. junijob 17.00Četrtek, 11. junijob 18.00ob 19.00Sobota, 20. junijob 17.00ob 20.00Četrtek, 25. junijob 19.30Sobota, 29. avgustob 19.00PREHODNI POKAL ZA KS FRANKOLOVO V NAMIZNEM TENISU v OŠFrankolovo; organizira: Športno društvo Frankolovo (Marjan Čretnik, 031-880-559).SLAVNOSTNA SEJA SVETA KS V OŠ FRANKOLOVO.LETNI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PROSVETNEGA DRUŠTVAANTON BEZENŠEK FRANKOLOVO Z GOSTI »VOKALNO SKUPINOPEGAZOVE MUZE iz Rogaške Slatine«, s PODELITVIJO KRAJEVNIH PRIZNANJv večnamenski dvorani OŠ Frankolovo; prireditelja: Prosvetno društvo Antona BezenškaFrankolovo in Krajevna skupnost Frankolovo(Dušan Horvat, 041 624-492).NOGOMETNI TURNIR za osnovnošolce na igrišču v parku v okviru akcije »VETER VLASEH«; organizira: Športno društvo Frankolovo. V primeru slabega vremena se turnirprestavi na SOBOTO, 30. MAJA 2009 (Marko Kodela, 041-440-203).ČLANSKI NOGOMETNI TURNIR ZA PREHODNI POKAL FRANKOLOVEGAna igrišču v parku v okviru akcije »VETER V LASEH«; organizira: Športno društvoFrankolovo. V primeru slabega vremena se turnir prestavi na SOBOTO, 6. JUNIJA 2009(Marko Kodela, 041-440-203).SPLOMLADANSKI KRAMARSKI SEJEM IN TEKMOVANJE HARMONIKARJEVZA POHORSKO COKLO v graščinskem parku na Frankolovem; organizira: DruštvoTALON Frankolovo (Greta Jošt, 041-836-795).ŠPORTNO ZABAVNA PRIREDITEV S TURNIRJEM V STRELJANJU Z ZRAČNOPUŠKO na igrišču v Črešnjicah; organizira: Društvo KUŠT Črešnjice(Matej Štante, 031 339-765).Sv. maša v cerkvi na Frankolovem.SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV S KRATKIM KULTURNIM PROGRAMOMTER DRUŽABNO SREČANJE S POGOSTITVIJO; organizirajo: Krajevna skupnostFrankolovo, Komisija za socialna vprašanja in Karitas Frankolovo (Ines Novak, 041-652-418, ali Dušan Horvat, 041-624-492).GASILSKO TEKMOVANJE za prehodni pokal KS Frankolovo.GASILSKA VESELICA – PGD FRANKOLOVO pred gasilskim domom na Frankolovemz ansamblom »FANTJE IZ POD ROGLE«; organizira: Prostovoljno gasilsko društvoFrankolovo (Drago Brecl, 041 763-411).KVARTET PROSVETNEGA DRUŠTVA ANTONA BEZENŠKA FRANKOLOVOprireja LETNI KONCERT Z GOSTI »akademskima pevcema VALERIJO in ALJAŽEMFARASIN v spremljavi pianista Lucijana Cepina« v cerkvi Sv. Trojice na Gojki (SandiPodjavoršek, 040 658-110, ali Dušan Horvat, 041-624-492).MLADINSKO DRUŠTVO FRANKOLOVO organizira 6. ROCK ŽUR v parku naFrankolovem. Nastopili bodo: glavna skupina RES NULLIUS in predskupine: In a Maze,Kronika, Neovera in Purotal (Primož Pinter, 041 620-830).OgledalO 05/70 66 13. maj 2009

Jutranji shod balonarjevPriprave na vzlet...Ko smo v košari...Festivala se nas je udeležilo veliko število balonarjevŠtart...Med pticami...Balonarski krstNovopečene baronice in baroni