Misli, januar/februar 2005 - Glas Slovenije

PRINT POST APPROVED PP318852/00020JANUAR - FEBRUAR 2005LETO - YEAR 54ŠTEVILKA - NUMBER 1 - 2Misli Thoughtshttp://www.glasslovenije.com.aumisli | januar - februar 2005 1

2V IMENU OČETAIN SINA IN SVETEGA DUHA!V znamenju Svete Trojice in ob milostljivem vodstvuMarije Pomagaj začnimo tudi 54. leto naših Misli.To je edini pravi naslov v vseh mnogih ponudbahspremljanja našega življenjskega romanja.Spoštovani in dragi prijatelji Misli!Prisrčno pozdravljeni ob tem našem prvem srečanjuv letu 2005. Naj bo leto, ki smo ga po Božji dobrotipogumno začeli, srečno in zadovoljno v vsehrazsežnostih. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam pisaliza praznične dni, plačali naročnino in dodali dar vBernardov sklad. Prejeli smo neverjetno veliko poštnihin internetnih voščil in sporočil z vseh koncev sveta:od vas, dragi naročniki in sodelavci, od slovenskihin avstralskih škofov, od patra provinciala in bratovfrančiškanov iz Slovenije in Avstralije, iz Vatikana, odsester, ki so nekoč delovale med nami, od misijonarjev,iz diplomatskih predstavništev, iz državnega zboraRepublike Slovenije, ministrstev, uradov in policije,radia Ognjišče, z Japonske, iz Argentine, ZDA, Evrope,Rusije, Azije, Nove Zelandije, od vodstev slovenskihdruštev in klubov, od glasbenih skupin, ki so v lanskemletu in prejšnja leta nastopili med Slovenci v Avstralijiter od mnogih slovenskih popotnikov, ki so lani ali letanazaj preživeli nekaj dni v Baragovem domu.Svet postaja vse bolj »obhodljiv«. Če smo se leta nazajle vsakih nekaj let ali celo desetletij lahko odpravili»čez lužo«, so sedaj ti »skoki« vse pogostejši in tudineverjetno veliko rojakov iz Slovenije in iz zamejstvaprihaja sedaj na obisk v Avstralijo. Med njimi je karnekaj pustolovcev. Tako spoznamo v tej številki MisliBlaža Erznožnika iz Žirov, ki je z motorjem prevozil povsej Avstraliji nad 23.000 kilometrov. Na potovanju zavtomobilom okoli sveta sta Uroš in Kristina iz Novegamesta. Zadnja dva meseca potujeta po Avstraliji.K tej povezanosti sveta naj prispevajo tudi naše Misli,ki zapisujejo in v fotografiji predstavijo marsikajzanimivega, kar se dogaja in kar ustvarjamo Slovenciv Avstraliji.Tudi letos se bomo, če Bog da, srečevali skozi vseleto. Januar in februar, julij in avgust ter oktober –november bodo dvojne številke, vsi drugi meseci imajosvojo številko Misli.Hvala vam, dragi naročniki in sodelavci, za Vašozvestobo in Vašo dobroto.Bog živi!pater CirilMislijanuar - februar 2005V S E B I N AEvharistija – vir in vrh življenjain poslanstva Cerkve...........................................3Slovenski kulturni dan........................................6Izpod Triglava......................................................7Sveta Družina Adelaide.......................................9Božična razglednica iz Avstralije.....................10Sveti Rafael Sydney...........................................12Novosti v našem misijonskem središču pri sv.Rafaelu in na podružnicah................................16Thank you for the people in my Life...............17Sv. Ciril in Metod Melbourne...........................18Slovo od Mt. Elize..............................................23Pisma od vsepovsod...........................................24Izšla nova knjiga pri Mladinski knjigi.............25Križem avstralske Slovenije.............................2620. olimpiada gluhih – 20th Deaflympic GamesMelbourne, 5.-16. januar 2005.........................29Zlati jubilej slovenskega društva Planinka.....30Vaši darovi.........................................................32Na božični večer v Canberri.............................33Znamke...............................................................33Klub Panthers, St. Johns Park - Triglav..........34World Youth day 2005in Cologne - Germany.......................................36Trop brez zvoncev..............................................38Beyond Slovenia.................................................40Oglasi..................................................................41Naslovna stran Misli: FOTOGRAFIJA IZSLOVENIJE: Vreme se spreminja, radiugotavljamo. Tako pričakujejo pravo zimo ssnegom v Sloveniji šele v februarju. Toda poslovenskih planinah je belo že vso zimo intudi macesen je porumenel. Tako lepo je priDvojnem triglavskem jezeru.FOTOGRAFIJA IZ AVSTRALIJE: V Morwellu,mestu, ki leži 150 kilometrov jugovzhodnood Melbourna, živi nekaj naših rojakov, ki sezberejo k slovenski službi Božji vsak ddrugimesec na četrto nedeljo ob 6. uri zvečer v cerkviSrca Jezusovega. Na praznik Sv. Družine, 26.decembra 2004, so se jim pridružili še gostjeiz Slovenije. Somaševanje je vodil p. dr. MihaelVovk z Brezij. Po maši je bilo v mestnem parkuvrtnic prijetno praznično vzdušje ob dobrotahobloženih miz. Pridružil se nam je tudi domačižupnik g. Tom Cleary.misli | januar - februar 2005

EVHARISTIJA – VIR IN VRHŽIVLJENJA IN POSLANSTVA CERKVE»Prišli smo se mu poklonit« (Mt 2,2) je naslov poslanice sv. očeta Janeza Pavla II.za 20. svetovni dan mladih, ki bo letos v Kölnu, kjer hranijo svete ostanke Modrih, kiso se z Vzhoda prišli poklonit novorojenemu Božjemu Detetu Jezusu. Čeprav so božičniprazniki mimo, sem v bežnih srečanjih z vami, spoštovani rojaki v Avstraliji, prav vbožičnih praznikih slišal večkrat neizrečeno tožbo, da nimam nikogar, s katerim bi se mogelpogovoriti in mu zaupati svoje skrbi in notranjo osamljenost. Božič nam na začetku tegaleta ponovno sporoča, da je Bog Emanuel – Bog z nami. Resnica pa je, da velikokrattega ne čutimo niti mi sami niti drugi ob nas, ker v vsakdanjem življenju preprosto drvimodrug mimo drugega. Koroška pesnica Kristina Lavant je to bolečino izpovedala z besedami:Potrebujem človeka, preden morem srečati Boga!Lepo je zajeto to v pesmi:Otrok postani spetv adventnih dneh.Naj iskrice prižgejo se v očeh.Brezskrbno spettvoj smeh naj zazveni,v pričakovanju duša naj vzdrhti.Veselo naj zavriska ti srce,v molitvi naj se sklenejo roke,ker, glej, odprlo se je že neboin slavo Bogu angeli pojo.Pastirji svoje ognje so pustiliiskat se Božje Dete napotili.Tam v hlevcu pa je lučka zagorela,Marija je uspavanko zapela,saj v jaslicah na slamici ležiNebeško Dete tvojih mladih dni.Koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak blagoslavlja zNajsvetejšim bolnike na Brezjah.»Ne daj se premagati hudemu,temveč premaguj hudo z dobrim«(Rim 12,21) nas usmerja v tem letu papež Janez Pavel II. s svojo poslanico za 38. svetovnidan miru, ki smo ga obhajali na novo leto 2005, v kateri jasno spregovori o vesoljnosti zla,ki se kaže v eksplozijah nasilja po nekaterih delih sveta, pa tudi o vesoljnem moralnemzakonu, o vesoljnosti krščanskega upanja, dobrote in ljubezni, o solidarnosti in uporabidobrin. Čudovite so njegove besede: Kjer dobro premaga zlo, tam kraljuje ljubezen, in,kjer domuje ljubezen, tam vlada mir! V pravilih krščanskega življenja (Rim 12,9-21), odkoder je papež vzel geslo za svojo poslanico, je neizčrpen zaklad moči in milosti: »Ljubezennaj bo brez hinavščine, odklanjajte zlo, oklepajte pa se dobrega. Drug drugega ljubite zbratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju ... (Rim 12,9-10).In kje naj zajamemo dovolj moči? Odgovor je preprost: V LETU EVHARISTIJE.Leto evharistije se je začelo z 48. svetovnim evharističnim kongresom v Guadalajariv Mehiki (od 10. do 17. oktobra 2004). Geslo kongresa je bilo: Evharistija – luč inživljenje za novo tisočletje. Evharistično leto pa se bo zaključilo s škofovsko sinodo, kibo potekala v Rimu od 2. do 29. oktobra 2005 z geslom: Evharistija – vir in vrh življenjamisli | januar - februar 2005 3

in poslanstva Cerkve. Papež pričakuje od evharističnega leta nove impulze za življenjein delovanje Cerkve v svetu. Evharistija pomeni središče in vrhunec življenja Cerkve inkristjana in spada k pastoralnim projektom, s katerimi hočeta papež in Cerkev v začetkutretjega tisočletja znova naglasiti, kje so resnični temelji Cerkve in posameznega kristjana:»Cerkev živi iz evharistije. Ta resnica ne izraža le vsakdanje izkušnje vere, ampak je v njejzgoščeno jedro skrivnosti Cerkve. Na mnogotere načine Cerkev veselo doživlja, kako senenehno uresničuje obljuba: ‘Jaz sem z vami vse dni do konca sveta’ (Mt 28,20); vsveti evharistiji se, po spremenjenju kruha in vina v Gospodovo telo in kri, z edinstvenointenzivnostjo veseli te navzočnosti. Odkar je Cerkev, ljudstvo nove zaveze, na binkoštizačela svoje romanje naproti nebeški domovini, Božji zakrament nenehno zaznamujenjene dni in jih napolnjuje z neomajnim zaupanjem ...«In glej, ... avion je pristal v deželi, kjer živijo p. Valerijan, p. Filip, p. Janez, p. Cirilin misijonarka Marija. Še bi lahko nadaljeval, da smo se silno razveselili, ko smo namelbournskem letališču videli Marijo in p. Cirila, ki sta nas odpeljala v Kew (v zadnjištevilki MISLI na strani 11 je p. Ciril na široko opisal »modre z Zahoda – iz Slovenije«,ki so prišli na obisk v Avstralijo, da bi videli, kje živijo in delujejo tisti, ki zavzemajo delprostora v njihovem srcu). In ob božični devetdnevnici pri sv. Cirilu in Metodu, ko smoodpravili »modre z Zahoda« p. Janeza in njegove v Adelaido, se je začelo ogledovanje,za nas iz Slovenije veliko, v resnici pa ozko področje Avstralije: vinogradi na severnovzhodnihobronkih Melbourna – Yarra Ranges, park ob Yarri, srečanje z rojaki pri maši indružinskem kosilu v dvorani v Kew, obisk Ballarata, vrnitev pingvinov na Phillip Islandu,ogled Melbourna in priprava na polnočnico ... Sam sveti večer smo doživljali letosčisto drugače, saj večina je bila prvič pri polnočnici zunaj pri votlini. Na vsej poti pa jebil z nami tudi štiriletni Matic, sicer ne Jezušček, vendar dober in nedolžen otrok, ki nas jeves božični čas spominjal na Jezusove besede: Če ne postanete kakor otroci, ne pridete vnebeško kraljestvo!Božične praznike sem tukaj doživljal z velikim veseljem. Pred 19. leti, ko sem bil prvič pripolnočnici v Kew, ni bilo več ljudi, morda celo nekaj manj, le leta so minila. Z veseljem smopozdravljali rojake tudi ves božični dan. Na Štefanovo smo se srečali z rojaki v Morwellu inz njimi peživeli nekaj lepih ur pri maši in v parku, kjer smo občutili ob pogostitvi njihovoveselje in dobroto.Predno se je močnoulilo, nas je lahko šeCvetko Falež ujel s fotografskimaparatom navrhu hriba nad Canberro,ki smo jo občudovaliskupaj z Rodetovodružino. Z leve: Marijaz Rodetovo Katjo, bratLeon, ata Miha, prednjimi Matic Pev, Ksaver,Monika, Erik in AndrejRode, mama Francka,zadaj Marjeta Božič, zanjo Jože in Ivanka Pev,p. Miha, ob njem p. Filipin za njim brata Jože inp. Ciril Božič.4misli | januar - februar 2005

V torek, sredo in četrtek sta nas Marija in p. Ciril popeljala po Great Ocean Road, kjersmo si ogledali vse znamenitosti, celo iz helikopterja smo pogledali na Dvanajst apostolov,prenočili pa smo v Halls Gap. Končno se je izpolnila želja, da smo videli dovolj kengurujevv naravnem okolju.Silvestrovali smo v Kew. Ogledali smo si ognjemet v središču mesta kar iz parka v Kew. Nanovo leto pa smo bili z vsemi ljudmi dobre volje tako polni dobrih želja, da za kaj drugegani bilo prostora v srcu. Prvo nedeljo v januarju, na praznik Razglašenja Gospodovega, smopoleteli v Sydney, kjer smo ostali do petka. Nepozabni bodo ostali spomini na p. Valerijanain p. Filipa. Ob njima smo čutili resničnost božičnega oznanila: razodela se je ljudomilostin dobrotljivost našega Boga, ki nas uči ... 79. rojstni dan p. Valerijana smo slovesnoobhajali na predvečer pri gospodu Dušanu in gospe Saši Lajovic ter naslednji dan z mašoin kosilom v dvorani pri sv. Rafaelu. Neutrudna vodiča p. Ciril, čeprav je imel v sredopogreb v Melbournu, in Marija, kateri smo se prepustili kot majhni otroci svojim staršem,sta nas povedla z ladjo po zalivih in na stolp, kjer se nismo samo razgledovali, ampakobedovali in si še marsikaj ogledali, v parlamanet v Canberro, ki nam ga je razkazal gospodCvetko Falež in nas povabil na svoj gostoljuben dom, da smo se okrepili in lažje vrnili vSydney; srečali pa smo se tudi z Rodetovimi in gospod Andrej nam je prinesel pozdraveod odpravnika poslov, gospoda Bojana Bertonclja, pa še p. Cirila je odpeljal na letališče,da je bil doma za pogreb v sredo. Lepo vreme nas je spremljalo tudi po potepanju v BlueMountains – nekateri bi vzeli kar kakšno papigo v Slovenijo. Akvarij nam je približal vsajmalo življenja v morju okoli Avstralije ... Veselo smo bili presenečeni, ko nas je gospodPeter Krope povabil na večerjo v klub Panthers-Triglav. Središče Sydneya smo kar nekolikospoznali. In že smo se vrnili v Kew, kjer smo obhajali prvi petek in prvo soboto. Na nedeljoJezusovega krsta smo se še zadnjič pri sv. maši srečali z rojaki pri sv. Cirilu in Metodu, natoz rojaki v Geelongu in počitnikarji na Mt. Elizi. Pa še p. Janez s svojim bratom in sestro je bilmed nami. V torek, 11. januarja, ko naj bi bilo 37º C, pa smo poleteli domov v Slovenijo.Dragi dobri ljudje v Avstraliji! Po imenih naj omenim p. Cirila, p. Valerijana, p. Filipa,p. Janeza in misijonarko Marijo. Njim in dobrim ljudem: Bog povrni za vse! In vedite:Na našem oknu bo vedno gorela svečka, ki vam bo govorila: Dobrodošli v našem domuv Sloveniji! Upam, da smo tudimi, »modri z Zahoda«, odprlizaklade svojega srca in tudi vamvsem poklonili kakšen dar zabožične in novoletne praznike.Iz vsega srca pa vam ob začetkuletošnjega leta in ob svojemodhodu želimo:Dragi dobri ljudje, naj vasGospod Bog osreči, daboste imeli ob sebi vse letodobrega človeka, in naj vasspodbudi, da boste tudi samidobri ljudje, da se bo po vasrazodeval Emanuel – Bog znami!V imenu vseh obiskovalceviz Slovenijep. Mihael Vovk z Brezijmisli | januar - februar 2005 5

Slovenskikulturni danGovor sekretarja Veleposlaništva RS v Canberrig. Andreja G. Rodeta na praznovanjuPrešernovega dne v Kew, 6.2.2005.Spoštovane rojakinje, rojaki in vsi, ki ste povezanis slovensko besedo in kulturo.Dovolite mi, da vas v imenu VeleposlaništvaRepublike Slovenije in odpravnika poslov, g.Bojana Bertonclja, prav lepo pozdravim.Osmi februar je slovenski kulturni praznik,posvečen največjemu poetu našega naroda, dr.Francetu Prešernu.Kdo je Prešeren? Predvidevam, oziromapredstavljam si, da je bil Prešeren vesel,dobrosrčen in prijazen človek. In glede na to,da vemo, da je otrokom rad delil fige in da seje kdaj pa kdaj tudi rad predajal opojni pijači,se mu zgoraj navedene lastnosti kar prilegajo,če odmislimo srčne bolečine, ki mu jih je zadalamlada Julija.Zanimivo je, da smo se Slovenci odločili, da bomoraje kot rojstvo našega »junaka«, 3. december,obeležili njegovo smrt, 8. februarja?Vsekakor pa smo Slovenci na Prešerna ponosni,njemu nismo posvetili samo praznik, temveč smomu postavili spomenik, kip, pred frančiškanskocerkvijo v Ljubljani, na trgu, ki prav tako nosinjegovo ime in ki je bil, med drugim, tudi pričaspremembam, ki so omogočile slovensko pomladin leta 1991 uresničile osamosvojitev Slovenije.Franceta Prešerna imamo Slovenci tudi naslovenskem bankovcu, »prevzeli« smo nekajnjegovih kitic za državno himno, ki je vtisnjenatudi v naše potne liste ter iz njegovega priimkacelo naredili nov pridevnik, ki je seveda pozitivnenarave, saj pridevnik prešernost izraža živahnost,suverenost in veselje.Vsekakor si naš največji poet zasluži vse časti inspoštovanje, ki ga je deležen, saj je za Slovencepomemben ne zgolj s kulturnega, temveč tudi znacionalnega vidika. Slovenci radi poudarjamo, daidentiteta slovenskega naroda temelji predvsemna kulturi in jeziku. Za nas Slovence so bile knjigevedno izjemnega pomena. Odpirale so nam poti doznanja, ohranjale naš jezik in plemenitim idejam,6kot so tudi Prešernove, omogočale, da so postaledel duhovnega bogastva našega naroda.Skratka, Slovenci imamo svoj kulturni praznik,katerega v Melbournu vsako leto praznično indnevu primerno tudi obeležite.Za konec mi dovolite, da se čestitkam obkulturnem prazniku pridružim s Prešernovopesmijo z naslovom: Kam?KAM?Ko brez miru okrog divjam,prijatlji prašajo me, kam?Prašájte raj’ oblak nebá,prašájte raji val morjá,kadar mogočni gospodardrvi jih semtertje vihar.Oblak ne ve, in val ne kam,kam nese me obup, ne znam.Samo to znam, samo to vem,de pred obličje nje ne smem,in de ni mesta vrh zemljé,kjer bi pozabil to gorje!Prešernov spomenik v Kranju.misli | januar - februar 2005

NADŠKOF URAN NOVO LETO ZAČEL PRIMARIJI POMAGAJ. V brezjanski baziliki je bilaprvi dan v letu 2005 slovesna sveta maša obosemintridesetem svetovnem dnevu miru in petiobletnici razglasitve svetišča za narodno svetiščeMarije Pomagaj. Mašo je ob somaševanjuduhovnikov daroval ljubljanski nadškof inmetropolit Alojz Uran. Nadškof se je v nagovorupo evangeliju spomnil lepih trenutkov preteklegaleta. Omenil je vstop v Evropsko zvezo, čas volitevin imenovanje novega nadškofa, spomnil pa se jetudi težkih trenutkov, ki jih je doživljalo človeštvo.Nadškof Uran se je ustavil tudi ob papeževinovoletni poslanici in zatrdil, da je velikokratneposreden boj s hudim neučinkovit. Dobrota,svetloba, luč pa so tista moč, ki lahko spreminjatudi najbolj temne trenutke našega življenja vsvetlobo in jim daje smisel. Nagovor je sklenil zmislijo na Marijo. Če bomo imeli njeno vero, bomoživeli v zaupanju, da bo Bog vse stvari obračal vdobro, je dejal nadškof.ŠKOFJE NA PRVI LETOŠNJI SEJI V KOPRU.Na god Sv. Frančiška Saleškega, 24. januarja,so se slovenski škofje sestali v Kopru na prvi sejiv tem letu. Med drugim so govorili o reševanjuodprtih vprašanj med Cerkvijo in državo. Posebnopozornost so namenili pastorali v bolnišnicah,v domovih za ostarele in v policiji. V vseh tehustanovah želijo urediti duhovno oskrbo na način,kakor že poteka v slovenski vojski. Govorili tudi opripravah na škofi jske pastoralne dneve, ki bodopotekali maja in junija letos. Primorski verniki sebodo zbrali 14. maja v Logu pri Vipavi, 4. junijapa bosta pastoralna dneva še za ljubljansko inmariborsko škofi jo in sicer v Stični in v Mariboru.Med pomembnejšimi romanji pa bosta slovenskohrvaškosrečanje na Brezjah 27. avgusta intradicionalno srečanje treh dežel, ki bo 3.septembra na Sveti Gori pri Gorici.Izpod TriglavaTone GorjupTRIKRALJEVSKA AKCIJA.Na praznik Gospodovega razglašenja se jekončala trikraljevska akcija. Gre za pobudo, kijo že enajsto leto zapored pripravlja Misijonskosredišče Slovenije. V njej je tokrat sodelovalo že160 slovenskih župnijah, potekala pa je od praznikasvetega Štefana naprej. Darovi, ki so jih pri temzbrali koledniki, so tokrat namenjeni otrokom v vrevnih predmestjih Kaira in Aleksandrije v Egiptu,kjer delujejo slovenske misijonarke.SLOVENIJA NA ČELU OVSE. Država Slovenijaje s 1. januarjem prevzela predsedovanjeOrganizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.Tako bo leto dni skrbela, da bo delo v tejnajvečji varnostni organizaciji na svetu, v kateriso poleg evropskih in nekaterih azijskih državtudi Združene države Amerike, teklo gladko.Obenem bo skušala doprinesti svoj del k njeniprenovi. Organizaciji predseduje slovenski zunanjiminister Dimitrij Rupel, pri tem pa mu pomagavečja skupina diplomatov, ki so nastanjeni daDunaju in v Ljubljani. Kot je napovedal Rupel, boSlovenija v času svojega predsedovanja skrbelaza nepristransko posredovanje, zbliževanjein oblikovanje soglasij o važnih vprašanjih. VOrganizaciji za varnost in sodelovanje v Evropije trenutno 55 držav, ki so si precej različne, zatovečkrat pride do notranjih nesoglasij.SLOVENIJA BO KOT PRVA OD NOVIH ČLANICPREDSEDOVALA EVROPSKI ZVEZI. Od 1. maja2004 je Slovenija polnopravna članica Evropskezveze v kateri je trenutno petindvajset držav. Stem je naša država sprejela določene obveznostiin tudi pravice. Tako v evropskem parlamentuže sedi sedem poslancev iz Slovenije, JanezPotočnik pa je eden izmed komisarjev oziromaministrov v Evropski komisiji. V prvi polovici 2008pa bo Slovenija kot prva izmed desetih novih članicpredsedovala Evropski zvezi. Slovenska vlada jemisli | januar - februar 2005 7

zato v začetku januarja ustanovila ožjo delovnoskupino za priprave na naše predsedovanjeevropski družini narodov. Skupino vodi premierJanez Janša, v njej pa so še zunanji minister DimitrijRupel, fi nančni minister Andrej Bajuk, minister zajavno upravo Grega Virant in državni sekretar zaevropske zadeve v kabinetu predsednika vlade tervodja vladne službe za evropske zadeve MarcelKoprol. Vlada je na isti seji sprejela še predlogzakona o potrditvi evropske ustavne pogodbein ga poslala v obravnavo v državi zbor. Če boustavno pogodbo podprlo vseh petindvajsetčlanic, potem bo Slovenija predsedovala Evropskizvezi skupaj z Nemčijo in Portugalsko. V letu 2007bo sodelovala pri njenem vodenju v prvi polovici2008 pa bo prevzela glavno vlogo.NARAVNA NESREČA V AZIJI ODMEVA TUDIV SLOVENIJI. Potres in uničujoči valovi, ki so26. decembra lani prizadeli dežele ob indijskemoceanu, so pretresli tudi oddaljeno Slovenijo.Posnetki, ki so obšli svet, so napovedovali hudeposledice. In res so podatki o številu smrtnih žrtevso iz dneva v dan naraščali. Presegli so desettisoč, zatem sto in presegli dvesto tisoč...Na obalah turističnih dežel tega dela sveta se jev času med božičem in novim letom zadrževaloveč kot 300 Slovencev. Zato so mnogi trepetalitudi zanje. Nekateri so doživeli in preživelinesrečo. Šele po desetih dnevih se je izkazalo,da so vsi preživeli. Že prvi dan po katastrofiso v Sloveniji začeli z zbiranjem pomoči zaprizadete v omenjenih azijskih deželah. Karitas,Rdeči križ, Unicef in tudi druge organizacije, kidelujejo v Sloveniji, so se vključile v zbiranjedenarja in drugih sredstev za žrtve potresa inpoplav. Slovenska Karitas je tako navezala stikes sestrami Dobrega Pastirja na Šrilanki. Pri tem jesodeloval inženir Milan Kovač, ki je vrsto let delalna tem otoku kot predstavnik Unesca. Na njegovopobudo je Karitas pomoč usmerila v pomočotrokom, in porušenim šolam na otoku. Tudiduhovna podpora ni izostala. Že prvo nedeljo vtem letu smo pri mašah molili za prizadete, raznemolitvene pobude so se nadaljevale tudi pozneje.Sredi meseca januarja so iz Luke Koper odpeljaliproti Aziji prve zabojnike, v katerih je bilo orodje,oprema za šolske učilnice, zdravila, blago...Slovenska Karitas pa je začela tudi s programomposvojitve otrok na daljavo.V AUSCHWITZU SO UMIRALI TUDI SLOVENCI.Na kraju, kjer je nekoč stalo nacističnokoncentracijsko taborišče Auschwitz, je bila27. januarja osrednja slovesnost ob 60-letnicinjegove osvoboditve. Ob začetku slovesnosti jebilo slišati glas prihajajočega vlaka, ki je spomnilna prihod več kot milijon ujetnikov v taborišče.Slovesnosti so se ob gostem sneženju udeležilipredsedniki držav in vlad iz več kot štiridesetihdržav, nekdanji taboriščniki in ruski vojni veterani,ki so osvobodili taborišče. Iz Slovenije se jeslovesnosti udeležil predsednik Janez Drnovšekin delegacija nekdanjih taboriščnikov, v kateriso bili predsednica taboriščnega odbora SonjaVrščaj, Svetko Kobal, Ljudmila Figal, HelenaŽnidaršič in Marija Srpčič. Kot je znano, so nacistiv to taborišče po nepopolnih podatkih prepeljali2346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je tamumrlo 1351.ŠPORTNIKA LETA 2004. Atletinja JolandaČeplak in jadralec Vasilij Žbogar sta najboljšašportnika Slovenije v ženski in moški konkurenciv letu 2004. Naslov sta si prislužila predvsem zbronastima medaljama na letnih olimpijskih igrahv Atenah. Društvo športnih novinarjev Slovenijeje za najboljšo ekipo v kolektivnih igrah izbralorokometaše Celja Pivovarne Laško, veslača IztokČop in Luka Špik sta dobila nagrado za najboljšoekipo v individualnih športih, nagrado za fair playpa je prejel Miran Stanovnik, ki je ob tej priložnostidobil tudi evropsko nagrado za fair play.SVETOVNA PREMIERA OFFENBACHOVEOPERE. V Cankarjevem domu v Ljubljani so sredimeseca januarja prvič v celoti uprizorili operoRenske nimfe francoskega skladatelja judovskegarodu Jacquesa Offenbacha. Njegovi najboljznani deli sta Orfej v podzemlju in Hoffmannovepripovedke. Manj znana opera Renske nimfe pa jedolgo časa veljala za izgubljeno. To delo je bilo vkrajši obliki uprizorjeno leta 1864 v dunajski Dvornioperi, leta 2002 pa so jo v Franciji predstavili vkoncertni obliki. Tako je svetovno praizvedbo tegadela uresničila ljubljanska Opera v sodelovanjus Festivalom in avstrijskega St. Poeltna inCankarjevega doma. V prihodnjih mesecih bodoopero izvedli še na nekaterih odrih v Avstriji, Šviciin Italiji.MARJANE DERŽAJ NI VEČ. V Ljubljani je 18.januarja v devetinšestdesetem letu starosti umrla8misli | januar - februar 2005

legenda slovenske zabavne glasbe MarjanaDeržaj. V šestdesetih letih je zmagala na festivalihslovenske popevke v Opatiji in na Bledu spesmima Vozi me vlak v daljave in Poletna noč,ki ju je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem.Skladatelji zabavne glasbe so ji v naslednjih letihnamenili vrsto pesmi, ki jih je z velikim uspehompredstavila ljubiteljem popevk. Med njimi soZemlja pleše, Orion, Ne čakaj na maj, Vrni se kdajv Ljubljano... Rada je zapela tudi v duetu, medtemi skladbami sta najbolj znani Mi smo taki, kjerje pela z Bracom Korenom in Kako sva si različnav duetu s Stanetom Mancinijem. Marjana Deržaj jebila dolgo časa prva dama slovenske popevke.AdelaideBOŽIČNI ČAS se je s praznikom Gospodovegadarovanja ali svečnice iztekel. Jaslice, ki nasspominjajo na rojstvo Jezusa, zaradi vročineodstranimo navadno že po treh kraljih. Božičnosporočilo, da Bog ljubi človeka, pa naj nasspremlja skozi naše življenje. Praznovanje jepotekalo mirno. Pred polnočnico so Ančka Ahlin,Rosemary Poklar in Shantel Zupančič s prizorom“Božična zvezda” naredile uvod v polnočnico.Prizor je bil lep in lepo sprejet, saj so se potrudile,da je bil v obeh jezikih, da je lahko vsak razumel.Polnočnica je bila slovesna ob lepem sodelovanjubralcev in zborovskega ter ljudskega petja.Ljudsko petje je vedno znamenje, da je maša skrbvseh pri sodelovanju in oblikovanju bogoslužja. Nabožič je bil obisk skromen kot vsa leta, k dnevnimaši pridejo predvsem starejši, kiso odvisni od prevoznega sredstvadrugih.Zame je bil božič še toliko boljlep in doživet, saj sem ga po 32letih obhajal v družinskem kroguljubljenih: sestrice Jožice, nečakinjeAndreje, brata Marijana z Marijo.Hvaležen sem jim za obisk inprijetne dneve, ki so vse prehitrominili.Praznik naših misijonskihzavetnikov Svete Družine smoobhajali skromno. Ob božiču grekar nekaj družin na počitnice inp. Janez Tretjak OFMHOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION51 Young AvenueWEST HINDMARSH SA 5007Tel.: 08 8346 9674Fax.: 08 83462903Email: tretjakj@picknowl.com.auv naši mali skupnosti se to hitro pozna. Novoleto smo pričeli s sveto mašo za Božje varstvoin blagoslov naših družin in za mir v svetu. Naprvo nedeljo v januarju smo se posebej spomnilivseh žrtev, ki jih je prizadel potres. Pri maši jebila vsa nabirka namenjena prizadetim. Denar jebil poslan frančiškanom - prva nabirka $785 inše druga nabirka - vsega skupaj $960. Vodstvoavstralske frančiškanske province je ves denarposlalo direktno na prizadete župnije, kjer delujejofrančiškani. Vsem Bog povrni!Tretjo nedeljo v januarju se je od našeskupnosti poslovila Ančka Ahlin. Po uspešnemštudiju je dobila službo v Severnem Teritoriju inpoučuje otroke blizu Darwina. V naši skupnostije vedno rada pomagala, prevzela je skrb zaprvoobhajance in birmance, brala primaši in delila pri sveti maši obhajilo.Za vse iskreni Bog plačaj Ančka, najTe spremlja Božji blagoslov!Poleg vsega lepega je našo maloskupnost obiskala smrt.19. decembra je v Queen Elizabethbolnišnici umrl RUDOLF VITEZ.Rodil se je 27. marca 1920 vSenodolah na Krasu. V Avstralijoje prišel pred božičem 1949 vMelbourne, od tam je prišel vAdelaido, kjer se je zaposlil. Dne9. aprila 1959 se je poročil s Štefkomisli | januar - februar 2005 9

Gabršček. V zakonu sta se jima rodila dva otroka:Sonja in Robert. Rožni venec in maša zadušnicasta bila v naši cerkvi 22. decembra 2004, natosmo ga pospremili na pokopališče Cheltenham.7. januarja 2005 je v Royal Hospital v Adelaidi,okrepljen z zakramenti za umirajoče, ob svojihdomačih umrl VENCE KATERN. Vence se jerodil 21. januarja 1929 v Osilnici v Ribenški dolini.Zaradi povojnih razmer je pobegnil leta 1952v Avstralijo. Leta 1972 se je poročil z Vido roj.Šoštaršič. V zakonu se jima je rodil sin Robert,na katerega je bil oče Vence izredno ponosen.Vence je rad z družino zahajal k slovenski maši,sin Robert je pel pri mladinskem pevskem zboruAnton Martin Slomšek in kar nekaj let je bil tudiministrant. Njegov nepričakovan odhod je vseprizadel, pogrešamo ga, saj je bil vedno za dobrovoljo, posebno za šale. Rožni venec in mašazadušnica sta bila v naši cerkvi 14. januarja 2005.Da je bil Vence priljubljen, je pokazala polnacerkev. Po maši smo ga pospremili na pokopališčeEnfi eld, kjer čaka vstajenja.22. januarja 2005je okrepljen s sveto popotnico insvetim maziljenjem v krogu svojih najdražjih umrlBOŽIČNA RAZGLEDNICAIZ AVSTRALIJEKar nekaj let je preteklo, da smo seodločili, da gremo obiskat našega brataoziroma strica p. Janeza v Avstralijo. Takosmo dober teden pred božičem, Janezovbrat Marjan z Jano, sestra Jožica injaz prispeli v Adelaido (fotografijadesno). Sprejem je bil zelo topel, takoglede vremena, kot od Janeza in vsehostalih, ki se zbirajo v cerkvi sv. Družine.Ko sem prebirala članke o Avstraliji, jebilo mnogokrat zapisano, da je to deželas kratko zgodovino, pa me je potem, kosem brskala po zgodovini presenetilo, da sokontinent avstralski staroselci - Aborigeninaselili že pred več kot 40.000 leti, šebolj pa dejstvo, da so le ti dobili volilnopravico v svoji lastni državi šele leta 1961.V Migration Museum v Adelaidi, ki govorizgodbe tisočih ljudi, ki so zapustili vsein začeli novo življenje v Avstraliji, smozačutili zgodbe poguma, uspehov, strtihsrc. Zgodovinski pridih smo doživeli tudi,v Wakfi eld bolnišnici JOŽE (Pepi) CEGLAR. Jožese je rodil 12. decembra 1913 leta v vasi Obrov vSloveniji. Leta 1943 se je poročil z zaročenko Vidov Hrušici - 1945 se jima je rodil v Obrovu sin Boris.Težka povojna leta se je mlada Ceglarjeva družinanapotila iz italijanskega taborišča v Avstralijo. Leta1954 so z ladjo prispeli v Bonagillo, od tam pa vJužno Avstralijo, kjer se je rodila še hčerka. Rožnivenec in maša zadušnica sta bila 25. januarja2005 v naši cerkvi. Po maši smo pokojnega Jožetapospremili do Centenial Park krematorija. Zadnjidom zemeljskega počitka bo imel ob svojem bratuv Sloveniji.Vsem družinam: Vitezovim, Katernovim inCeglarjevim v imenu skupnosti izrekamo našeiskreno sožalje. Pokojne pa priporočamoBožjemu usmiljenju. Spomnimo se jih v molitvi.Naj počivajo v miru!Ker smo že na pragu postnega časa še sporočilo,da bo v naši cerkvi ob petkih in nedeljah ob 10.uri križev pot! Vabljeni k postni pobožnosti. Vpostnem času bo ob petkih po maši priložnost zaspoved.p. Janezko smo skupaj z Jožetom in Marijo Vuzemobiskali Hahndorf, ki so ga leta 1839 naseliliVzhodni Nemci.Kar nekaj desetletij nazaj nas je popeljal tudirudnik bakra v zgodovinskem mestu Burra.Koliko so ljudje trpeli, živeli so v luknjah,zaslužili so za borno preživetje, kako so seborili z revščino, ko je bila žival več vrednakot človek. In ko smo nedaleč stran obiskalidvorec Martindale, ki na drugi strani vesv razkošju izpričuje kako so v istem časunekateri uživali ugodje… In zgodovina se nažalost ponavlja!10misli | januar - februar 2005

Prepričali smo se, da je živalski in rastlinskisvet v Avstraliji zelo raznolik. Prepotovalismo na stotine kilometrov, obiskali različnekraje in na poti občudovali vso raznolikostnarave - od zelenih namakanih površin,nasadov limon, mandarin, oljk, prostranihpolj žita pa do puščobnih suhih travnatihplanjav. Občudovali smo črede ovac in čredekrav. Ko smo se peljali v Clare, kjer so prvovinsko trto posadili jezuiti leta 1848, smoobčudovali nasade vinogradov, ki ustvarjajočudovito pokrajino. O vsem tem se mije utrnila misel, kako se ljudje premalozavedamo, kakšno bogastvo je voda.Vso pestrost narave pa smo dva dniodkrivali na Kangaroo Islandu, kjer živi 30vrst živali, 250 vrst ptic in 850 rastlinskihvrst, avtohtonih na tem otoku. Občudovalismo evkaliptuse - visoka drevesa s svetlečodebleno skorjo, z razvejano krošnjo inz debelimi gumijastimi listi, ki dajejoAvstraliji poseben čar in pestrost živalstva,od kengurujev, emujev in koal, raznih vrstptic (rosell, galah, kookaburre). Peljali smose skozi Flinders Chase National park, ki jeeden od najobsežnejših zaščitenih parkovv Avstraliji. Sprehodili smo se po čudovitooblikovanih pečinah Remarkable Rocks, kijih je oblikoval veter in ocean tekom stoletij.Uživali smo ob igrivosti novozelandskihtjulnov, šli smo na Seal Bay, ki je domavstralskih morskih levov. Ogledali smo sičebelarsko farmo, kjer proizvedejo 10.000kg medu letno, destilacijo evkaliptusovegaolja, na ovčji farmi pa smo pokušali sir injogurt.Dnevi so hitro tekli in to je le delček tega,kar smo videli na enomesečnem potepanjupo Avstraliji - deželi, kjer božič in novo letopraznujejo pod poletnim soncem in kjernočno nebo razsvetljujejo zvezde Južnegakriža.Naša srca pa so bila posebno razsvetljenaza božič, ko smo se lahko po mnogih letihspet skupaj z Janezom poklonili Njemu, kije Stvarnik vsega vesoljstva in letošnji božičbi opisala kar z besedami Franca SaleškegaFinžgarja: “Sveta noč, blažena noč! In vmelodijo se je izlilo, kar je bilo v srcu…”V neki reviji sem pred odhodom prebrala,da so Avstralci zagotovo eni najprijaznejšihljudi na svetu. Jaz pa po vseh vtisih z obiskadodajam: Če pa so ti ljudje požlahtnjeni sslovensko krvjo, pa ni dvoma -prijaznost ingostoljubnost krasita njihova srca.Hvala vsem Slovencem iz Adeleide inMildure ter p. Cirilu in Mariji iz Melbourna,da ste nas tako velikodušno gostili.Janezu pa še posebej namenjam misel D.Ellingtona: “Življenje - to niso dnevi, kiso minili, ampak dnevi, ki smo si jihzapomnili.” Hvala vam za vse te dneve.Andreja Dermol, SlovenijaPater Janez med domačimi in njegovimi farani.Sveti Miklavž v Adelaidi.misli | januar - februar 2005 11

Sydneyp. Valerijan Jenko OFM, OAMp. Filip Rupnik OFMST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION313 Merrylands RoadMERRYLANDS NSW 2160Tel.: 02 9637 7147 in 02 9682 5478Mobile: 0419 236 783Fax: 02 9682 7692Email: valerian@pacific.net.auSPET STOJIMO NA PRAGU NOVEGA LETA, znovimi nalogami, izzivi in pričakovanji, kaj nambo novo leto prineslo. Še vedno smo pod močnimivtisi velikega potresa indivjanja valov tsunamija, kije rušilo mesta in vasi terpokopalo ogromno številoljudi, ki so izgubili življenje,drugi, preživeli, še žalujejo zasvojci, ki jih ni več. Med temiso starši, ki so izgubili otroke,ali otroci, ki so ostali sami.Ob tej nesreči, za katerotežko najdemo primero vzgodovini, se je zganil vessvet in priskočil na pomoč.Politične, nazorske in verskerazlike so odpadle, vsi želijopomagati, da se ti nesrečneži čimprej izmotajoiz brezupnega položaja. Tudi v Merrylandsu inFigtree smo napravili nabirko v ta namen in znesekposlali na Caritas Australia. Sicer pa so naši rojakiindividualno prispevali. Gospa Eleanora White vimenu dobrodelne organizacije »Help NationalCommittee« še zbira darove za ta namen.Hvaležni smo vsem rojakom, ki so namposlali božično-novoletne voščila in darove zavzdrževanje našega verskega in kulturnegasredišča. S tem pomagate, da zmoremo poravnatizavarovalnino, ki je več kot $13.000, pa tudi gorivoin registracijo vozil.Priprava na božič je bila že po ustaljenemprogramu:- devetdnevnica in bolj pogosta udeležba pri mašiv adventu tudi med tednom. Želel bi, da bi se večrojakov oprijelo zakramenta sprave.Saj ta zakrament v veliki meri pripomore, da soprazniki duhovno doživeti.Brez tega zakramenta ni krščanskega življenja.- polnočnica je bila tudi tokrat v dvorani. Prepevalje naš mešani zbor, kot tudi pri veliki maši nasam božič. Pater Filip je opravil tudi zgodnjopolnočnico v Figtree, zanovo leto pa je maševalna Zlati obali, drugi danna Planinki, zvečer pav Buderim, SunshineCoast. V Canberri je zmano somaševal paterLovro Tomažin, misijonariz Zambije, on je tudipridigal. Že na vigilijo jeimel zgodnjo polnočnicoza naše rojake prisestrah.Pater Valerijan, pater Lovro Tomažin.Na Miklavževo nedeljosmo imeli obisk 40članskega mešanega pevskega zbora Lubnik izŠkofje Loke. Najprej je prepeval na koru, po mašipa so pred oltarjem zapeli nekaj adventnih inPater Valerijan je proslavil 79. rojstni dan storto, ki mu jo je pripravila soseda iz otroškihlet, gospa Eleonora White (desno).12misli | januar - februar 2005

Marijinih pesmi. V dvorani nisoimeli koncerta zaradi nastopaotrok Slomškove šole in prihodasv. Miklavža, pač pa so medljudmi zapeli nekaj slovenskihpesmi.S pepelnico v sredo, 9.februarja, bomo začeli postničas, 40-dnevno pripravo naveliko noč. Poleg molitve inpokore nam Cerkev toplopriporoča pritrgovanje inuporabo šparovčka »ProjectCompassion«.KRSTI:LUCA IVAN COVICH, ElanoraHeights NSW. Oče JohnCovich, mati Margaret roj.Grželj. Botra sta bila DanicaGrželj in Sandra Covich.Slovenska cerkev sv. Rafaela,23. januar 2005.SV. ZAKON:Lolita Evelyn ŽIŽEK, hčerkaVilijema in Erike roj. Kučan,rojena v Sydneyu, krščena24.5.1970 v Merrylandsuin Roman REZNIČEK, sinJaroslava in Terezije roj.Pekarova, rojen v Žilina,Slovaška, krščen v istemkraju 7.4.1968. Priči sta biliAttila Tusak in Karin Žižek. Poročna maša pri sv.Rafaelu v Merrylandsu, 9. oktober 2004.Robert LORBER, sin Franca in pok. Matilde roj.Dobaj, rojen v Sydneyu, krščen 13.10.1979 vKristina Šuber s hčerkoStephany in Andrejem Šmonom.Merrylandsu in Ksenia KORSAKOVA,hčerka Anatolija in Natalije roj.Sinihina, roj. Blažensk v Rusiji,krščena, 27.6.2001, Kharabovsk.Priči sta bila Andre El-Baghd in MariaDubovitskaya.Poročna maša pri sv. Rafaelu vMerrylandsu, 11. decembra 2004.Uroš Mihael ERGAVER, sinDušana in Stanislave roj. Tinta,rojen v Šempetru pri Gorici, krščen2.9.1973, Gorenje Polje in ElizabethBOŽIČKO, hčerka Janeza in Lilijaneroj. Čeleketić, rojena v Paddingtonu,krščena 7.11.1971 v Merrylandsu.Priči sta bila Gianni Lavermicocca inStanislava Ergaver. Poročna mašapri sv. Rafaelu v Merrylandsu, 18. decembra 2004.Omenjenim novoporočencem iskrene čestitkez željo za obilico Božjega blagoslova na skupniživljenjski poti!Družina Žižek ob poroki hčerke Lolite.Mladoporočenca Elizabeta in UrošErgaver servirata kavo v Merrylandsu.misli | januar - februar 2005 13

Na Avstralija Day, 26.1.2005, je dopolnil 80let življenja naš dobrotnik in prijatelj DUŠANLAJOVIC.Praznovanje je bilo na predvečer, 25.1.2005, vConcord Golf Clubu. Zbralo se je okrog 80 gostov,ki so jubilantu čestitali k visokemu življenjskemujubileju in slišali njegovo življenjsko pot. Istočasnosmo obhajali 55. obletnico poroke Dušana in Saše.Sveti oče Janez Pavel II. jima je za to prilikoposlal papeški blagoslov, kar je na slovesnostipovedal p. Ciril, ki je prišel iz Melbourna.Dušanu želimo še mnogo zdravih in uspešnih let.In Saši prav tako!18. februarja 2005 bo 80 - letnico rojstvaobhajala Ljudmila (MILKA) STANIČ roj. Velišček(na fotografiji stoji druga z leve).Luč sveta je zagledala 18.2.1925 vZapotoku, Marijino Celje nad Kanalomv Soški dolini. V družini je bilo 9 otrok, 6fantov in tri dekleta. Milka je bila sedmapo vrsti. Mama je umrla še zelo mlada, 38let, ko je Milka imela le 4 leta. Od otrok staživa le še ona in brat Nardo, ki živi v Gorici(Italija). Milka je prišla v Avstralijo kotbegunka leta 1951. V taborišču v Bonegillise je zaposlila za dve leti. V Sydneyu seje leta 1953 poročila z Darkom Staničem.Rodila sta se jima dva sinova Daniel andSteven, hčerka Mariana pa je umrla šezelo mlada. Takrat se je pridružila farniskupnosti v župniji Granville. Napravila je tečajza katehistinjo (special religious education). Štirileta pozneje pa se je kot katehistinja pridružilatudi verskem središču v Merrylandsu in jevodila priprave na prejem zakramentov sprave,evharisitje in sv. birme. To je njeno življenjenapolnilo z radostjo in zadoščenjem. Milka kljubletom pomaga pri pripravi na zakramente, kotorganistinja pri ljudskem petju, organizatorkamešanega zbora in včasih priskoči na pomoč tudikot šivilja. Je tudi članica molitvene skupine indiakonije za bolnike.Milki smo res hvaležni za njeno neutrudnodelo v našem središču, ki ga vedno opravlja zanasmehom, dobro voljo in navdušenjem.Bog naj jo ohrani čilo in zdravo še mnogo let.POKOJNI:24. septembra 2004 je v kraju Ballina NSWumrl JANEZ PENCA. Rojen je bil 17.12.1927 vSmolenji vasi pri Novem mestu. V Avstralijo jeprišel leta 1959 in je največ časa živel v Canberriin delal kot električar. Zadnjih 16 let je preživelob morju v Ballini. Zapušča ženo Jožico, hčerkoVioletto, vnuke Tamsen in Andrew, brata Jožeta(edini še živeči izmed sedem bratov in ene sestre)in veliko prijateljev in znancev.27. novembra 2004 je v domu onemoglih vWaterfallu NSW umrl STANISLAV - SLAVKONOVAK. Rojen je bil 3.6.1933 v Dolnjem Zemonu(Il. Bistrica) kot sin Jožeta in Marije. V Avstralijoje prišel leta 1958. Leto poprej se je v Vatikanuporočil z Marico roj. Šircelj. Po poklicu je bil mizar.14Žena mu je umrla 15.8.2003. Slavko zapušča sinaDavida in hčerko Sonjo, ki je poročena z DavidomMramorjem. Pogrebna maša je bila 30. novembra2004 v Merrylandsu, pokopan je bil v grob polegžene na slovenskem pokopališču v Rookwoodu.30. novembra 2004 je na svojem domu v BlairAthol umrl JOHN ŠKRABAN. Rojen je bil17.12.1945 v Murski Soboti kot sin Janeza in Aneroj. Bežek. V Avstralijo je prišel leta 1960 na ladjiFlaminia. Najprej so se ustavili v Bonegilli, nato vCoomi, kjer je oče Janez imel mesnico. Leta 1966so prišli v Sydney in živeli v Merickville. Pozneje jeoče odprl mesnico v Carramar. John je bil poročenz Ano roj. Leščanec. Poleg nje zapušča sina Edija,32, hčerko Rosemarie, 31, poročena z DarkomKlemeničem in imata hčerko Kristal, 7 let in sinamisli | januar - februar 2005

Gorana ter Johnny, 29 let. Zapušča tudi sestroJeny. Pogrebna maša je bila 6. 12. v Merrylandsu,pokopan pa je bil v družinski grob na slovenskempokopališču v Rookwoodu.30. novembra 2004 je v Merrylandsu umrl VIKTORGIDER. Rojen je bil 24.4.1933 pri Sv. Juriju(Rogaševci). Pogrebna maša je bila 8. decembra2004, sledila je upepelitev, posmrtni ostanki so biliposlani bratu v Slovenijo.V četrtek, 16.12.2004, je v Sydneyu umrlaTATJANA LAJOVIC roj. VIDMAR. Rojena je bilav Ljubljani, 19.1.1922. Leta 1941 se je poročilaz Milivojem Lajovicem. Leta 1945 je mož odšelv Italijo, Tatjana in sin Tomaž sta prišla za njim.Nekaj časa so živeli v Padovi. 1951 leta so prišliv Avstralijo. Leta 1975 je mož Milivoj postal prvisenator, ki ni bil anglo-saksonskega porekla,kar je Tatjana sprejela s velikim ponosom. Leta1985 se je Milivoj upokojil in mirno sta živelana svojem domu v Enfi eldu. Poleg moža in sinaTomaža zapušča tri vnuke. Pogrebna maša jebila v Merrylandsu, v sredo, 22.12.2004, sledila jeupepelitev v Northern Suburbs krematoriju.V sredo, 15.12.2004, je v Glebe v Sydneyu umrlFRANK POVŽUN v starosti 63 let. Rojen je bil28.6.1942 v taborišču v Nemčiji. Po poklicu jebil zidar. Pogrebne molitve so bile, 23.12.2004v cerkvi sv. Frančiška Saleškega, Surry Hills.Pokopan je bil na St. Peter Chanel Lawn GN. 253,Rookwood.V četrtek, 6.1.2005, je na svojem domu vRoselands v Sydneyu umrl GUALTIERO WALTERSAVLIG. Rojen je bil 1.2.1930 v vasi Koromačnov Istri. Bil je sin Ljubomira in Ane roj. Bilušič. VAvstralijo je prišel 1959 leta. Naslednje leto se jeporočil z Olgo Hrovatin, ki je po rodu iz Stržiščapri Kranju, živela pa je na Primorskem. Walter jebil zaposlen kot mehanik pri Qantasu. Poleg ženezapušča tudi sina Edwarda in sestro Marijo, ki živiv Kaliforniji, US. Pogrebna maša je bila v soboto,8.1.2005, v cerkvi Regine Coeli, Beverly Hills.Sledila je upepelitev v Rookwoodu.V nedeljo, 9. januarja 2005, je v Port Kemblabolnišnici umrla ANTONIJA LAMOVŠEK roj.BARBIČ. Rojena je bila 20.4.1946 v Krškem kothčerka Alojzija in Frančiške. V Avstralijo je prišla1968 leta. Poročila se je z Jožetom, ki je po rodu izŠentruperta na Dolenjskem. Poleg njega zapuščasina Zdravka in hčerko Eriko ter vnuka Jasona, vdomovini pa tri brate in sestro. Pogrebna maša jebila v Figtree, 13. januarja 2005, pokopana pa jebila na Kembla Grange pokopališču.V soboto, 22. januarja 2005, je na svojem domuv Cambridge Parku NSW umrl STANKO ROJ.Rojen je bil 17.10.1938 v kraju Ceršak, krščen vžupniji Šentilj. Doma se je izučil za železostrugarjain je delal na železnici. V Avstralijo je prišel leta1968, kjer je delal kot »concreter«, delavec pribetoniranju. Stanko je že nekaj let bolehal in imeloperacijo zaradi raka. Bil je član Slovenskegadruštva v Sydneyu, balinarjev in lovcev. Pogrebnamaša je bila 31.1.2005 v Merrylandsu, pokopanpa je bil na Pinegrove pokopališču.V nedeljo, 23. januarja 2005, je v bolnišnici vCanberri umrl FRANC JURIŠEVIČ. Rojen je bil19.1.1941 v Gradišču kot sin Andreja in Rozine roj.Šturm. Doma se je izuči za mesarja. V Avstralijoje prišel 23.12.1969. Leta 1970 se je v Canberriporočil z Vilmo Juriševič. Skupaj sta imela podjetjeza čiščenje. Poleg žene Vilme zapušča hčerkoSuzano in Klavdijo ter vnukinjo Page, 11 let, sestriMarijo Rudman v Canberri in Danico v Sloveniji,brata Stojana na Nizozemskem, brat Angel pa jeumrl v Canberri pred nekaj leti. Pogrebna mašaje bila v Canberri 28.1.2005 v cerkvi sv. JanezaVianeya v Waramangi. Pokopan je bil na Wodenpokopališču.V sredo, 26. januarja 2005, je na svojem domu vFairfi eld Heights NSW umrl FRANC GOMBOC.Rojen je bil 30.9.1932 v kraju Spodnji Slaveči. Bilje sin Antona in Marije roj. Frumen, šesti od osmihotrok. Leta 1956 se je v Astenu v Avstriji poročil zMarijo roj. Stržinar, ki je po rodu iz Gorenje vasi vPoljanski dolini. V Avstralijo sta prišla 1957 leta.Najprej sta živela v Vilawood hostelu, potem stase preselila v Fairfi eld. Franc je najprej delalv opekarni v Chullori, zadnjih 28 let pa v BorgWarner. Leta 1997 se je upokojil; zbolel je zarakom na prostati. Poleg žene zapušča tudi sinaJasona, hčerko Eriko Družinec in 5 vnukov, vKanadi brata Ernesta, v domovini pa brata Jožetain Ludvika ter sestre Agico, Regino in Sidiko.Pogrebna maša je bila v Merrylandsu 31.1.2005,pokopan pa je bil na Leppington pokopališču.Naj vsi naši pokojni počivajo v miru, sorodnikompa izrekam sožalje.p. Valerijanmisli | januar - februar 2005 15

Novosti v našem misijonskem središčupri sv. Rafaelu in na podružnicahNa pastoralne obiske bližnjih (Figtree-Wollongong,Newcastle, Canberra) in oddaljenih postojankah (Zlataobala in Kraljičina dežela) sva se p. Valerijan in p. Filippodala v prazničnih dneh in kmalu po božiču.Kar nekaj kilometrov sem se vozil v letalu (nad 3.200)in nekaj sto km z dobrotniki v avtomobilu. Željaoddaljenih od verskega središča je namreč bila, da biprišel mašnik za Zlato obaloin Planinko v Yeppoon priRockhamptonu vsaj na obisk.Zato sem se odpeljal iz Sydneyasredi tedna v Yeppoon, kdružini Gosak (na fotografijidesno Alojzija Gosak shčerko Milenko Knowles sp. Filipom) in po nekaj dnehsem bil spet v Brisbanu pribolnikih, na Silvestrovo pa naMt. Mee. V soboto, 1. januarja2005, sem se z vlakom odpeljalv Surfers Paradise, kjer semzvečer maševal kar lepi skupini za ta kraj. Naslednjidan pa sem se odpeljal v Cornubijo, kjer je bila sv.maša v dvorani Planinke in še isti večer v Buderim naSončni obali.Vse kaže, da se jih je letos več zbralo pri bogoslužju,kot prejšnja leta (o zadnji dveh srečanjih govori članekMirka Cudermana posebej).Nekaj dni pozneje je sledilo še eno daljšepotovanje: pomoč p. Cirilu v času počitnic.Zato sem bil v Kew-Melbournu doberteden. P. Valerijan pa je zadnjo nedeljov januarju 30.1.2005) ‘pomagal’ pri zlatiproslavi slovenskega kluba PLANINKA priBrisbanu.Slovenci veliko potujejo/potujemo. Zatosmo imeli v poletnih mesecih (v Evropi birekli: v zimskem času) veliko gostov. Tuditisti, ki komaj vedo, da je živel sv. Frančišek,‘vedo’, da ‘’smo le tujci in popotniki na temsvetu’’.Že v septembru so prišla za nekaj dni k namtri dekleta iz šentviške Škofijske gimnazije,ki so bila na izpopolnjevanju angleščine vMelbournu, s tremi dijakinjami, ki so v letu2003 izpopolnjevala slovenščino na isti šoli. Še istimesec so jim sledila dekleta z Jezerskega in Izlak, vdecembru spet tri iz Grosupljega oziroma Melbourna.Prijetno presenečenje pa so prinesli naši obiskovalci,ki so s p. Cirilom in misijonarko Marijo prišli izMelbourna v Sydney. Med njimi sta bila p. Mihain moj brat Leon z Brezij. O njihovem življenju medizseljenci piše p. Miha vuvodniku. Nekaj dni smosi ogledovali lepote mestain Plavih gora in se kmalupo slavju 79. letnice p.Valerijana poslovili. In prednami se je ‘pojavil’ skorajosemdesetletnik, voditeljVerskega in kulturnegamisijonskega središča sv.Rafaela v Merrylandsu, kiše vedno navdušeno dela,čeprav pravi, da želi bremevodstva preložiti na mlajšaramena. Sledili so še Gorenakovi in znanstvenica dr.Bezenšek z Gorjupom, ki raziskuje vzroke preselitvena Peto celino in vživljanje priseljencev v Avstralijo.Kot predzadnji v tem obdobju se je z velikim motorjemYAMAHA FZ6 FAZER (2004) pojavil Blaž Erznožnikiz Žirov (fotografija spodaj). Njegova pot je bila: z16misli | januar - februar 2005

motorjem po Avstraliji in vmes še obisk sorodnikovin znancev. Naj bo tu nekaj misli in fotografij iznjegovega popotnega nahrbtnika. Pravi, da je odločitevza tako potovanje padla pred pol leta. S potovanjempo Avstraliji je začel v Sydneyu 19. novembra 2004 insi ogledal glavna mesta Avstralije. Obiskal je SnowyMountains, Melbourne, Phillip Island s pingvini, seudeležil nekaj krogov moto dirke za Moto GP PhillipIsland. Med drugimi doživetji je bila skrb, kakonadaljevati pot brez goriva v motorju. Razveselil se jepomoči voznikov... Pri križarjenju po Avstraliji je biloposebno doživetje: vročina na severnem delu ZahodneAvstralije, kjer se je ustavil le na črpalki in prevozil venem dnevu 1090 kilometrov, saj je bilo tri dni zapored50 stopinj Celzija vročine; obisk strupene kače v šotorumed spanjem v divjini..., pa prečkanje poplavljene cestev severnem Queenslandu z motorjem, ko ga je moral šenekdo držati, da ju ni odneslo, ... Dvanajst dnevno delona ladji na Mission Beach in vožnja na koralni grebenter dva potapljaška tečaja, ko je na koncu že asistiralinstruktorju Deanu pri potapljanju… Kdor bo imelsrečo, da bo dobil v roke Žirovski občasnik, bo zvedelnekaj tega in še več o 23.000 prevoženih kilometrih namotorju po Avstraliji. Tudi o obiskih rojakov Žirovcevv Merrylandsu in v Leppingtonu, kjer se je rad ustavil.Thank you for the people in my lifePod gornjim naslovom je izšel drugi delživljenjske izpovedi gospe Erne Mežnar.V spremni besedi pove, da je zgodba nadaljevanjeprejšnjega potopisa.V svoji zrelosti govori o novih srečanjih, o novihljudeh, izkustvih in o trajnih sanjah.Ponižna, v miru z Bogom in ljudmi, z Božjopomočjo črpa iz samih korenin vere. Počudežnem ozdravljenju – hvaležno – z lučjobogate vere v sebi nam pokaže vrata, ki vodijo vnebesa. Z izpolnjevanjem Božje volje se razgaliv vseh barvah in cvetnih odtenkih notranje lepotečloveka. Na rokah čiste ljubezni nas zaziblje vnaročje plemenite dobrote. Po delovanju Sv. Duhaima resnično jasen pogled in jasno razpoloženjepripadnosti Kristusu; saj iz njenega velikega srcaizseva sonce resnice, vdanosti, preprostosti, kakortudi moč in vztrajnost v molitvi, da se res vsem, kiso z njo v stiku, vzradosti srce, jih duhovno dvignein okrepča z zgledom za lepše soočenje z norimvsakdanom.Potovanje je zaključil v Sydneyu 29. januarja 2005.Ker pa so obiski kar na tekočem traku, se je zadnje dniustavil pri nas predstavnik Slovenske matice iz Trsta innapovedal koncert v Sydneyu in drugod v velikonočnihdneh in nekaj krat v naslednjih tednih… Kot zadnjapred zaključkom tega članka je prišla Lidija s Preskepri Medvodah, ki si želi v nekaj mesecih ogledati lepotePete celine. Po Avstraliji že zdaj potujeta Kristina inUroš Ravbar iz Novega mesta, prva Slovenca, kipotujeta okoli sveta z avtomobilom. Več o njunempotovanju bomo zvedeli gotovo v prihodnjih Mislih.Naša igralska skupina načrtuje, da bomo ‘poskrbeli’ za‘’Dve nevesti’’; bo pa preteklo še nekaj časa, predenbosta ‘dozoreli’ za oder. Moški pevski zbor Rožmarinpod južnim soncem se z rednimi pevskimi vajamipripravlja na slavja doma in na društvih (Prešernovaproslava ob kulturnem prazniku).V načrtu so nova potovanja. Po veliki noči bosta na vrstiKraljičina dežela - QLD in Perth v Zahodni Avstraliji.Bratje p. Valerijan, p. Janez in p. Ciril ter misijonarkaMarija pa nameravajo v tem letu na zasluženi dopustv domovino. Pa naj še kdo oporeka sv. Frančišku, kinas želi prepričati, da ‘’smo tujci in popotniki na temsvetu’’?nabral in zapisal brat FilipV Veselovem, na svečnico 2005Ko orje Božjo ledino, v tihem šepetu, s pisanobesedo nudi resnično toploto in harmonijo, prilepivas nase, ožari srce, pogreje zmedeno dušo teržlahni duha iz uspavane skromnosti.Da, taka je naša Erna Mežnar. Oškropljena zroso Božjega blagoslova, njena izpoved nevsiljivozagori v lepoti, odmeva kakor večerno zvonjenjein v srce natrosi mir Boga Očeta, ki daje smiselbivanja na tem svetu.Vam, ki ste si oskrbeli prvi del, veste, da se vam jebogato obrestovalo. Vsem drugim pa, ki se delajogluhoneme, jo toplo priporočam. Siguren sem, davam bo odprla duhovne oči in ušesa, razbistrilaum in vas notranje ogrela s plamenom nevidneBožje prisotnosti.Kar vas je Božjih, pohitite in si nabavite oba dela.Res jo priporočam – Bog in Amen.Naslov: Erna Mežnar,3 Kemp Street, Gawler East SA 5118Prisrčne in tople pozdrave vsem, ki se truditez našimi Mislimi!Ivan Legiša, Adelaide SAmisli | januar - februar 2005 17

18MelbourneVSE BLAGOSLOVE ob novem letu 2005,Vam, dragi bralci in soustvarjalci sedanjegaslovenskega trenutka v Avstraliji. Velikosmo doživeli v decembru že ob pripravina božič ter ob praznovanju Jezusovegarojstva in nato ob začetku novega leta 2005.Na prvo nedeljo v decembru nas je pred koncemmaše že v cerkvi nagovoril Miklavž s svojimspremstvom, ki je nas je nato povabil v dvorano,kjer je otrokom razdelil darove. PredsednikuPastoralnega sveta Andreju Fistriču, ženi Anitiin družini ter drugim mladim sodelavcem sezahvaljujemo, da so pripravili tako enkraten sprejemMiklavža (na fotografiji spodaj v cerkvi v Kew).Adventno romanje v soboto, 11. decembra 2004,z dvema polnima avtobusoma (87 romarjev),je bilo v prelepem dnevu bogato duhovno inprijateljsko doživetje. Po željah mnogih smo setokrat odpravili v novo smer. Prijazno smo bilisprejeti v cerkvi sv. Brendana v Sheppartonu, kjersmo darovali sveto mašo in zapeli litanije MatereBožje z odpevi. Po kosilu v parku smo se odpeljaliv Yarrawongo na domačijo k Mariji in FrenkuVodušek. Okrog hiše, ki je prav ob meji medViktorijo in New South Walesom, imajo nasajenihp. Ciril A. Božič, OFMMarija Anžič, laična misijonarkaSs.CYRIL&METHODIUS SLOVENIAN MISSIONBaraga House, 19 A’Beckett StreetPO BOX 197, KEW VIC 3101Tel.: (03) 9853 7787, (03) 9853 8118Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176E-mail: ciril@infoxchange.net.auDOM POČITKA - MOTHER ROMANA HOME37.000 oljčnih dreves, zato smo si lahko nabavilitudi dobro domače olivno olje. Za neizmernogostoljubje se Mariji, Frenku in sinu vsi romarjiprisrčno zahvaljujemo. V bližnji vinarni smo šeposkusili dobro kapljico ter si oskrbeli nekajzaloge. Hvala Fani Šajn za zbiranje romarjev.Duhovno in telesno okrepljeni smo se ob pesmivrnili v Melbourne. Kot zanimivost naj povem, dasmo bili preko radijske povezave romarji prvegaavtobusa v povezanosti z drugim avtobusomin smo se lahko pogovarjali in peli skupaj.Druga nedelja v decembru je bila spet slovesna.Na obisku smo imeli odličen zbor Lubnik izŠkofje Loke, ki je s svojim dovršenim petjemzares olepšal naš advent. Po maši so peli še vdvorani. Nastopili so v St. Albansu in na Planici.Prijetno presenečenje so s svojo pesmijo pripravilitudi državnemu sekretarju dr. Vinku Gorenakuin njegovim ter dan prej našim sorodnikom obprihodu v Kew. Zboru Lubnik, pevovodju AndrejuŽagarju, predsednici Majdi Bogataj, glasbenikomter vsej skupini se zahvaljujemo za vse lepedneve, ki smo jih preživeli skupaj in za daroveobčuteno in umetniško zapetih pesmi. Zbor Lubnikje izredno kakovostna, disciplinirana, prijazna inhvaležna skupina ljudi, ki zna in zmore prinestivedrino in veselje slovenske narodne in umetniškepesmi na vsakem kraju in ob vsakem času. Sepozna, da imajo v Škofji Loki tudi dobrega županag. Igorja Drakslerja, ki jih je spremljal na vsej poti.Z njimi je bila tudi direktorica Gorenjskega glasagospa Marija Volčjak, da bo šel dober glas prekoGorenjskega glasa in seveda Misli še dlje kot vdeveto vas! Slovenska skupnost v Melbournuohranja nanje nadvse hvaležen in lep spomin.Generalno čiščenje pod vodstvom TonetaMikuša je v soboto, 18. decembra, pripravilo vsepotrebno za praznike. Simon Grilj je v lurški votlinipostavil jaslice, Fani Šajn in Zora Kirn v cerkvi,polno prostovoljcev je kosilo, okopavalo vrt,misli | januar - februar 2005

pometalo, pomivalo, čistilo. Jože Rozman, RožicaPirc ter Janez Rotar so poskrbeli za BBQ kosilo,članice društva sv. Eme pa so pripravljale vse, karje bilo potrebno za nedeljsko družinsko kosilo.Tretjo nedeljo v decembru, bila je to 4. adventnanedelja, je bil med nami že p. dr. Mihael S.Vovk ter frater Leon z Brezij, mašo pa je vodildolgoletni misijonar v Zambiji p. Lovro Tomažin,ki je bil na obisku pri svoji nečakinji Moniki Rodein njeni družini v Canberri. Po maši je bilo vdvorani družinsko kosilo. Dvorana je bila polnozasedena z vsemi dodatnimi sedeži. Članicedruštva sv. Eme s sodelavci in sodelavkamiso spet skuhale odlično kosilo ter izžrebalenekaj dobitkov. V januarju kosila ni, bo pa spettretjo nedeljo v februarju in nato skozi vse letovsako tretjo nedeljo v mesecu po deseti maši.Na božični dan 2004 so poslušalci radiaOgnjišče iz Ljubljane med drugimi poročili slišalitudi poročilo o praznovanju v Melbournu. Našamisijonarka Marija Anžič je takole poročala:»V prijaznem poletnem večeru se je sredi svetenoči zbralo k polnočnici v drugem največjemavstralskem mestu Melbournu nad petsto rojakov.Čas od 11. ure zvečer do polnoči so napolnilimladi, ki so v besedi in pesmi posredovali skrivnostsvete noči in evharistije. Točno ob polnoči smov procesiji prinesli v jaslice kip NovorojenegaDeteta ob pesmi Sveta noč, blažena noč, ob sijuže skoraj polne lune, kajti polnočnico smo obhajalina cerkvenem dvorišču pred lurško votlino, vkateri so postavljene jaslice. Slovesnost je obsomaševanju domačega patra Cirila vodil p. Dr.Mihael Vovk z Brezij. Mednami je bil tudi brat Leon zBrezij in še več sorodnikovin prijateljev iz Slovenije,ki so na obisku ali pa kotturisti potujejo po Avstraliji.Tako je med nami tudinovi državni sekretar naministrstvu za notranjezadeve RS, docent dr.Vinko Gorenak z ženomag. Ireno in prijatelji.Uvertura v praznovanje rojstva Odrešenika jebilo najprej adventno romanje, kjer nas je biloza dva avtobusa. Bližnja priprava pa gotovobožična devetdnevnica. Vsak večer smo sezbrali v naši cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda,za sklep pa v slovenskem domu ostarelih.Božični dan je zasijal v siju in moči poletnega soncaz zorno mašo ob 8. uri zjutraj ter dnevno mašozopet zunaj na prostem ob 10. uri. Mešani pevskizbor je lepšal polnočno in dopoldansko bogoslužjez lepimi slovenskimi božičnimi pesmi. Po izmenjaviprazničnih voščil in okrepčilu v dvorani so ljudjeodšli na svoje domove ali domove svojih otrokali prijateljev na obhajanje družinskega kosila,ki vsako leto močneje povezuje družinske člane,ki sicer živijo raztreseni po avstralskih daljavah.Pater Ciril je kot policijski kaplan v popoldnevuobiskal ter obdaroval zaupane mu policiste inpreživel z njimi na policijski postaji del popoldneva.Pri nas bo že kmalu nedelja, praznik SveteDružine in prvega mučenca sv. Štefana terslovenski praznik dan samostojnosti. Dve svetimaši bosta v Melbournu, večerna pa v 150kilometrov oddaljenem mestu Morwell, kjer sevsak drugi mesec rojaki zberejo k slovenskemubogoslužju. Vsem, ki poslušate tudi to poročilo izAvstralije, voščim blagoslovljene božične praznike,ponosa ob dnevu samostojnosti ljube namSlovenije in srečno v novem letu 2005. Bog živi!«Marija Anžič iz MelbournaHVALA Mariji za to izčrpno poročilo. Na tretjonedeljo v decembru, bila je to četrta adventnanedelja, 19. decembra 2004, smo Mariji nazdraviliZadnja skupina mladih nazadnjem počitnikovanju vMt. Elizi, januarja 2005.misli | januar - februar 2005 19

za njenih trideset let, ki jih je dopolnila prav tistidan, ter se ji zahvalili za vse njeno skrbno delona vseh področjih dela slovenskega misijona inurejevanja Misli. Veseli smo bili, da so bili mednami njena starša, mama Francka in oče MihaAnžič, sestra Ivanka Pev z možem Jožetom insinom Maticem, brat patra Cirila - Jože Božičz ženo Marjeto, z Brezij pa p. dr. Mihael S.Vovk in frater Leon Rupnik, brat p. Filipa. Predodhodom v domovino, 11. januarja 2005, smopreživeli še dan in pol skupaj s p. Janezom izAdelaide, njegovo sestro Jožico Dermolj in njenohčerko Andrejo ter bratom Marjanom Tretjakomin njegovo ženo Marijo. Lepo je bilo praznovativse te praznične dneve med slovenskimobčestvom in še s svojimi domačimi in prijatelji.Hvala vsem, ki ste za praznike prišli k bogoslužju,pri njem sodelovali in darovali za delovanjenašega skupnega središča. Do konca januarjaje bilo v 354 kuverticah $8.851 darov. Izzavarovalnice so že klicali, da pričakujejo prvozavarovalno vsoto $5,552.19, druga bo še večjain nas čaka v juniju 2005. Hvala tudi za mnogavoščila in darove, ki ste jih namenili patru in Mariji.MT. ELIZA 2005 pomeni tudi zadnje taborjenje natem lepem delu Melbourna. Več o tem je napisalaAnica Smrdel v posebnem poročilu. Zemljišče inposlopje Greyfriars je dobilo novega lastnika, ki bože v letošnjem marcu pričel z rušenjem sedanjihobjektov in z graditvijo novega družinskegadoma. Cerkev – kapela bo menda ostala. Letos jepočitnikovalo med 30 in 40 udeležencev. Vreme jebilo izredno naklonjeno, kot že dolga leta ne. Pravotoplo poletje. Za dobro hrano sta se v kuhinji trudiliAna Špacapan in njena hčerka Majda Hartmann.Obema iskrena zahvala za vse trude. Boguhvala tudi za to poglavje dejavnosti slovenskegamisijona skozi vseh 31 let – od leta 1974 do 2005!Pater Filip, ki je bil med nami na taborjenju več let,je letos preživel v Melbournu teden dni pozneje.V Baragovi knjižnici še vedno dobite pratikoMohorjeve družbe iz Celovca in Celja ($12),Mohorjeve knjige, glasbo na kasetah inCD-jih, video kasete, DVD in dobre knjige.STATISTIKA LETA 2004: Krščenih je bilo 16dečkov in 2 deklici – skupaj 18, poročilo se je 8parov, slovenskih pogrebov iz Kew je bilo 8 (5moških ter 3 ženske in še 2 avstralska pogreba, kersta oba pokojna živela v domu matere Romane),drugod po Viktoriji še 18 moških ter 20 žensk(skupaj je bilo vseh pogrebov 46 – od tega moških23, žensk 23), obiskov bolnikov ter ostarelih je bilonad 300, obhajil smo v letu 2004 razdelili 18.470.BOGU HVALA ZA VSE MILOSTI ZADNJEM LETU.PRIČELO SE JE ŽE TUDI NOVO ŠOLSKO LETO.Vabimo in vzpodbujamo k učenju slovenskegajezika. Otroci imajo možnost v Slomškovi šoli, kibo imela v glavnem pouk prvo in tretjo nedeljo vmesecu od 11. do 13. ure. Iste dneve in isti časje namenjen tudi odraslim na tečaju slovenskegajezika.LETOŠNJA VELIKA NOČ bo zelo zgodaj,27. marca 2005, zato je tudi začetek postnegačasa samo teden dni po svečnici. Pepelničnasreda, 9. februarja, nas je uvedla v spokornipostni čas, ki nam omogoča rast v človečnosti,ki naj jo zaznamujejo dobrota, ponižnost, čistostsrca in duha, pobožnost, spokornost. Molitev,post in čut za pomoči potrebne naj se prebudijov nas še močneje. V postnem času bomo imeliPočitnikovanje vMt Elizi 2005 jebilo za to mizopoleg dobrehrane in pijačetudi obujanje stoin sto spominov,povezanih s temkrajem vse odprvega taborjenjaleta 1974 pa doletošnjega leta.20misli | januar - februar 2005

pobožnost križevega pota ob nedeljah primašah, ob torkih pri srečanju molitvene skupineter ob petkih ob 7.30 zvečer. Ob petkih skušajmodnevu dati spokorni značaj posta, kolikor jemogoče. Naša dobrota pa se lahko pokaže tudiv postni akciji Project Compassion, ki jo vsakpostni čas pripravi avstralski Karitas. Letošnjatema je: »The chalenge is poverty, the timeis NOW« - »Izziv je revščina, čas je SEDAJ«.NOVE VOLITVE za člane Pastoralnega svetabomo imeli po veliki noči. Prvo in drugo nedeljov februarju bomo prebirali pastirsko pismoslovenskih škofov za postni čas 2005, v kateremnam škofje spregovorijo o laikih v Cerkvi indružbi. Tako bomo lahko vsi še bolj spoznalivlogo laikov v Cerkvi. Tudi v Sloveniji bodo tamesec volili nove župnijske pastoralne sveteza naslednjih pet let, kolikor je mandatna doba.ROJAKI NA TASMANIJI, na prvo nedeljo vmarcu, 6. marca 2005, bo slovenska svetamaša 4. postne nedelje, ob 6. uri zvečer vHobartu in sicer v hrvaški cerkvi Matere Božjepri g. Berislavu Hunskem, na George Street vGrantonu. Rojaki, ki živite v Hobartu, obvestitese med seboj in lepo povabljeni k tej redkipriložnosti. Na obisku Tasmanije bo ta časmanjša skupina rojakov iz Melbourna, ki botudi pri sveti maši. Vabljeni!O D Š L I S O:SABINE LONČAREVIĆ roj. DOMAJNKO (rojena31.10.1971 v Solingenu v Nemčiji) je zaprla očiza ta svet v večeru 22.11.2004 v Alfred Hospital vMelbournu, kot smo že poročali v prejšnjih Mislih.V Avstralijo je prišla novembra 1973 – 2. rojstnidan je praznovala na ladji Elis. Mlada 33-letnamamica, ki je bila tudi po operaciji kostnega mozgapolna življenja in načrtov, je podlegla infekcijipo operaciji. Člani družine, sorodniki in velikamnožica prijateljev in znancev je napolnila našocerkev in okolico v soboto, 27. novembra 2004. Pomolitvi rožnega venca smo darovali sv. mašo. Sp. Cirilom je somaševal še Sabinin domači župnikžupnije St. Thomas Greensborough g. KevinMcIntosh, kjer sta njena otroka v šoli. K pogrebnimaši je prišel tudi srbski pravoslavni duhovnik očeMiroslav, ki je Sabine in Zrenka 19.11.1974 poročil.Sabine je leto dni delala tudi v našem domumatere Romane. Pokopana je bila 27.11.2004 naArthurs Creek pokopališču. Sabine je zapustilamoža Zrenka in tri čudovite otroke Sarah (7 let),Luke (5 let), in Emma (2 leti), mamo Ivanko inočeta Ivana, sestro Nadjo z možem Danielom (zanjunega otroka, ki ga pričakujeta, je Sabina nabolniški postelji pletla pulover; brata Michaela, tetoAngelco Veedetz z možem Jožetom, tete in strice,bratrance in sestrične – 38 jih je in so bili zelopovezani ter starše in sorodnike po Zrenkovi strani.JULES JOHN MELLON je umrl v našem domumatere Romane 25.11.2004, dan pred 74. rojstnimdnem. Rojen je bil 26.11.1930 na Seyshellih. VAvstralijo je prišel leta 1984. V Keniji je živel od leta1947 do 1967. Tega leta se je poročil z RosannoDelpeche in nato sta iz Kenije odšla v Anglijo, kjerse je rodila hčerka Juliette. Osem let je bival vnašem domu in skrbel za vrt, pobiral pošto. Čutilse je odgovornega za dom, kot je povedala obslovesu upravnica doma Sandra Krnel in ga sedajzelo pogrešajo. Rad je zapel s svojim lepim inmočnim glasom, tudi Ave Maria. Pogrebno mašosmo imeli v naši cerkvi 1. decembra ter nato slovopred kremacijo v Wilson Chapel v Springvalu.BARBARA VELETOVSKI roj. GJERKEŠ jeumrla v Melbournu 18.12.2004. Rojena je bila28.11.1921 v vasi Nedelica. Poročila se je med2. svetovno vojno na Hrvaškem z LeopoldomVeletovski, po rodu iz Češke, je pa živel vSlavoniji. Leta 1987 je prišla k sinu Frenku vMelbourne z vso družino, s hčerkami Regino,Marijo in Katico ter sinom Antonom. Na spominskopodobico so ob pogrebu zapisali: »Njena smrt jepustila v naših srcih globoko rano, toda njenoživljenje in njen nasvet nam dajeta moč, daživimo, kot je živela ona – v ljubezni in v veri.«Poleg sovjih otrok in njihovih družin v Melbournuzapušča še sestro Ano in brata Franca in ŠtefekaGjerkeš v Turnišču ter brata Alojza v Ljubljani.EUGENIA METLIKOVEC je tudi sklenila potsvojega življenja v domu matere Romane v Kew24.12.2004 ob 9.05 zjutraj ob navzočnosti hčerkeEveline in njenih otrok. Rojena je bila 26.01.1924blizu Sežane. Več let je živela v Sydneyu. Ko pase je hčerka preselila v Melbourne, je prišla za njo.Zadnja leta življenja je preživljala v našem domu.Vsak petek se je razveselila svetega obhajila.Zapušča hčerko Eveline z možem Wesom intremi otroci ter sina Erica z ženo Christino intremi otroci, v Kanadi pa še dve sestri in enegabrata ter dve sestri in dva brata v Sloveniji.misli | januar - februar 2005 21

Pogrebno mašo smo imeli na zadnji dan leta2004 ter nato pogreb na Springvale pokopališču.JOŽEF VIČIČ je sklenil zemeljsko življenje nazadnji dan leta, 31.12.2004 v The NorthernHospital Epping v Melbournu. Rojen je bil mamiMariji r. Stopar in očetu Martinu Vičiču v VelikiBukovici pri Ilirski Bistrici 05.04.1931. V Avstralijoje prispel 10.01.1955 z ladjo Castel Felice. Poročilse je 17.12.1955 z Kristino roj. Miklavec. Poročilju je p. Bernard Ambrožič v Ascot Vale. V zakonusta se jima rodili hčerki Jenny in Margaret. Jennyje poročena z možem Gregom McNamara – imatasinova Luka in Rodneya ter hčerko Liso. Margaretje poročena z možem Robertom Brigss, imatahčerko Emily. Jože je delal v Belvedere Furniturev Oakleigh 20 let, potem pa v Reservoir. Zadnjihšest let je bil bolan, rak na prostati. Jože je imelrad ljudi, bil je član Jadrana, ljubil je tudi slovenskocerkev, kjer je, dokler je mogel, rad pomagal priraznih delih. Da je bil res priljubljen, je pokazalaudeležba ljudi pri molitvi večer pred pogrebom inudeležba na pogrebu 5. januarja 2005. Molitvein pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi,pogreb pa na Keilor pokopališču. Poleg družinezapušča še tri brate v Sloveniji: Lojzeta na domuv Veliki Bukovici, Ivana in Staneta v Il. Bistrici,sestro Milo v Vel. Bukovici, sestro Slavo v ZDA.ANGELA MOHORKO roj. NOVAK, rojena19.03.1945 v Križevcih pri Murskem Središču,je umrla 15.01.2005 v St. Vincent’s Hospital vMelbournu. V Avstalijo je prišla leta 1967. V našicerkvi se je poročila leta 1970 z Ivanom Mohorkomiz Žetal pri Ptuju. Imata sina Marjana, ki je poročenz ženo Mocito. Več let je delala v Cottages v Kewter nato kot bolniška sestra v domu ostarelihnasproti naše cerkve vse do leta 1997. Polegdružine zapušča še sestri Milico Štefelič inLilijano Ilič v Melbournu in tri brate v Melbournu:Hinkota, Toneta in Jožeta ter brata Ivana naHrvaškem. Molitve zanjo so bile v naši cerkvi20.1., v petek, 21. januarja pa ob 10. uri pogrebnasv. maša in nato pogreb na Keilor pokopališču.ANTON CVETKO je omagal zadet od kapi28.01.2005 v Royal Melbourne Hospital. Rojenje bil 05.10.1943 na Ptuju kot prvorojeni od petihotrok v družini. V Avstralijo je prišel kot otrokskupaj z vso družino leta 1956 z ladjo CastelFelice. Toni je postal ministrant pri p. Baziliju. Koje odrastel, je postal šofer tovornjaka in poznejetudi kupil svoj tovornjak. Pri 47 letih je moralto svoje delo, ki ga je imel rad, pustiti zaradipoškodb, ki jih je dobil pri padcu na delu. Leta1966 se je poročil z Veronico roj. Erjavec. Leta1967 se jima je rodila hčerka Sonia, leta 1970Tania. V tem času je tudi aktivno deloval kot članSlovenskega društva Melbourne, še posebej vlovski in ribiški družini. Leta 1991 je imel kap, todaživljenje mu je bilo podarjeno še za nadaljnjih 13let. V tem času je doživel rojstvo vnukov Joshua,Madison, Chloe in Nikolasa. Poleg veselja dovnukov, je imel še posebno veselje do ptic, dokanarčkov. Pri maziljenju je 24. januarja še odprloči in se pri zavesti tako rekoč poslovil od svojihnajbližjih: žene Veronice in hčerk Sonje in Tanjeter njihov družin. Zapušča še sestri Heleno Sosič vMelbournu in Marto Sharp v Queenslandu ter brataAleksa v Mackayu, sestra Ivanka por. Urbas pa ježe pokojna. Molitve zanj smo imeli v naši cerkvi1. februarja, na svečnico pa ob 11. uri pogrebnosveto mašo ter nato pogreb na Keilor pokopališču.Gospod, daj našim rajnim večni pokoj,sorodnikom pokojnih pa naše iskreno sožalje.ZAHVALAOb izgubi drage žene ANGELE MOHORKObi se rad kot njen mož osebno zahvalil vsem, kiste jo spremljali na zadnji poti, darovali cvetje,s katerim ste okrasili njen grob. Prisrčna hvalapevkam, ki ste zapele prelepe pesmi, ki jih jeAngela vedno rada poslušala. Vsem iskrena hvala!Mož Ivan, sin Marjan z ženo Mocito, sestri MilicainLilijana, bratje Hinko, Tone, Jože in Ivan.MARIO JURČIČBuilder - Lic. No. 15968Member Master Builders `AssociationABN 28 589 647 832Homes - Extensions - Bathroom renovationsunder pinning - Specialising in all concretework - Repairing concrete cancer - Concretepools & spas - Landscaping and paversQUALITY SERVICE - FREE QUOTESZa slovenske upokojence v Sydneyu in okolici 10 % popustPO BOX 384 Phone: 02 9984 1869Frenchs Forest 1640 Mobitel: 0425 293 64722misli | januar - februar 2005

Vsako slovo je težko, pa naj si bo še tako majhno. Letosv januarju 2005 so se zaključile dolgoletne slovenskedružinske počitnice ob morju v prijaznem letoviščuv Mt. Elizi. Bogu hvala, da v vseh teh letih ni bilonobene nesreče ali utopitve. Misli mi romajo nazaj vtista leta, ko sta bila med nami še pokojni p. Bazilij in p.Stanko Zemljak. Vsa zahvala gre njima, ki sta našla toletovišče in vpeljala tritedensko kolonijo v najlepšemčasu počitnic. Tudi ljudje drugih narodnosti so prihajaliv ta dom, toda pred nami aliza nami. Nam vsem so datumiletovanja koristili v januarju,kajti kasneje se je že pričelonovo šolsko leto. Da pa senaša skupnost vidno manjša,je sigurno pokazala udeležitevpoči-tnikovanja. Zadnji dveleti smo preživeli skupajsamo po teden dni. To skrbin pa skrb nakupa kuhinjskihpotrebščin in hrane so imelipatri, ki so vodili počitnice.To so bili še: p. BernardGoličnik, p. Niko Žvokelj,p. Tone Gorjup, p. MetodOgorevc, p. Filip in sedaj naš p. Ciril in misijonarkaMarija Anžič. Najdlje pa je preživel med nami p.Bazilij. Veliko je bilo dela, skrbi, odgovornosti intudi veselja. Tam, kjer je dosti ljudi, so tudi težave.Mame se bodo spominjale, ko bodo brale te vrstice,med drugimi sem tudi jaz pomagala v kuhinji, da jebilo prijetno, ko so bili otroci majhni in solahko uživali počitniško razposajenost invzdušje na morju v Mt. Elizi. Ti otroci sosedaj že po večini poročeni in imajo svojeotroke. Sedaj prihajajo s svojimi starimimamami. Prav prijetno jih je bilo videti,ko so prinašali darove na oltar, kar po trijeskupaj. Ko je imel p. Ciril zadnjo zahvalnomašo v kapeli sv. Frančiška, je bila pridiga,ki si jo je vredno zapomniti: Vse, karje slabega v življenju, naj se zapiše vpesek, kar pa je dobrega, naj se vkleše vkamen, da za vedno ostane. Hvala, pater!Meni osebno so bile letošnje počitnicelepe. V nedeljo, 11. januarja 2005, smo jihpričeli in naslednjo nedeljo, 19. januarja,Slovo od Mt. ElizeAna Špacapan in njena hčerkaMajda z ljubko hčerkico Melany.končali. Vreme nam je bilo naklonjeno, očitno namje Bog odprl največje okno za zadnje leto, ki smoga preživljali skupaj, da so nas sončni žarki prijetnogreli ves teden. Steza, po kateri smo hodili včasih, seje vsa zarastla. Ni bilo mogoče več hoditi po hribunavzdol do morja, temveč je bilo potrebno po cestiin seveda s spremstvom. Gospodinja nam je bila zelonaklonjena, saj je bila skupaj žalostna tudi ona, ker sebo morala v dveh mesecih izseliti. Posestvo je kupilnovi gospodar, kjer bo zgradilna mestu sedanjih zgradbnovo družinsko hišo. Odstarega bo ostala samo kapela,kjer smo se zbirali vsaki dank sveti daritvi ali pobožnostirožnega venca v času našegabivanja tam. Kar nas jebilo starejših smo se dobrorazumeli. Zelo očitno pa se jepokazala generacijska razlikaz mladimi. Mladina si napočitnicah želi igre, druženjaz vrstniki in pa uživanjevsega, kar prinašajo morje,zrak in narava. Mi starejšipa smo zadovoljni, če se lahko mirno v jedilniciali v prijazni senčici pogovarjamo in obujamospomine preteklih let. Predvsem pa si želimo počitka.V petek proti večeru, ko je sonce pričelo zgubljati svojemočne žarke, je postalo živahno v veliki dnevni sobi.Zbrali smo se še enkrat, da se poveselimo. Gospodinjamisli | januar - februar 2005 23

in kuharice so obložile mizo. Tudi domača vina sobila za pokušino. Otroci so posedli v krogu in odpiralisvoje vrečke sladkarij. Baloni so pokali in zaslišalase je harmonika. Nekateri so pozno legli k počitku.Mislim, da ste se vsi, ki ste bili na počitnicah letosv Mt. Elizi, uživali hrano iz kuhinje, v kateri sta sevrteli mama Ana Špacapan in njena hčerka Majda zljubko hčerkico Melany. Nič nam ni bilo treba delativ kuhinji, samo posodo smo pomagale pomiti. Menije bilo v veselje tako razumevanje, hitra postrežba,čistoča in veliko hrane. Vsi smo vas imeli radi,bodimo še naprej prijatelji. Bog lonaj za vaše delo.Škoda le, da nismo posneli zahvalne pesmi HvalaVečnemu Bogu, ki smo jo zapeli po zadnjem kosiluv soboto. Teden se je iztekel, kot že toliko. Še enkratpogled na morje iz jedilnice, vrta... Nekaj posnetkov zaspomin, objemi... Slišalo se je: »Škoda, nikoli več tukaj.«Avtomobili so odpeljali po prašni cesti. Pravijo, dačlovek ponese vse spomine s seboj. Tudi sama semsi jih nabrala v 25 letih, kar sem hodila v Mt. Elizo združino, zadnja leta pa sama. Skrbno jih bom čuvalaob srcu.Hvala Verskemu centru sv. bratov Cirila inMetoda in vsem, ki ste se udeleževali teh počitnicpreko trideset let. Vsem, ki ste delali v kuhinjiv vročini in malo spali. Vse bom imela v lepemspominu. Pa še vi, dragi bralci Misli, napišite svojadoživetja o tem četrt stoletja počitnic v Mt. Elizi.Hvaležna Anica Smrdel z družino, Bulleen VICPisma od vse povsodDragi prijatelji,Že dobra dva meseca sta minila od mojega obiska vAvstraliji novembra lansko leto. Ker sem takrat skupajz delegacijo predstavljal nekaj slovenskih podjetij inposlovnih priložnosti, vam sedaj pošiljam še katalogv elektronski obliki, upam, da vam bo prišel pravter da boste v njem našli kakšen zanimiv kontakt alipriložnost. Prav tako dodajam tudi poročilo, ki semga moral napisati za ministrstvo in Razvojno-poslovnisvet, v katerem so zapisane tudi določene ugotovitve.Hkrati bi to priložnost tudi izkoristil, da si ogledate inobiščete našo prenovljeno spletno stran, ki je na naslovu:www.svrp-pp.gov.si in mi pošljete vaše predlogein komentarje, kajti stran želimo narediti čimboljinteraktivno, funkcionalno in zanimivo za obiskovalce.Prav tako boste na njej našli opis predstavitveprojekta v Avstraliji, ki vsebuje tudi poročilo, katalogin fotografije, na katerih boste spoznali marsikoga24poznanega. Opis boste našli tako, da v ISKALNIKU,ki je na desni strani, odtipkate Predstavitev projektav Avstraliji in se vam bo stran odprla ali pa grestepogledat pod Poslovna srečanja/Že izvedenaposlovna srečanja-Predstavitev projekta v Avstraliji(Videli boste v desnem okencu PREBERITE SI).Prav tako boste videli tudi novico, da pripravljamo6. in 7. junija 2005 veliko poslovno srečanje v grandhotelu Emona v Portorožu, ki ga organiziramo skupajs podjetjem Gazela d.o.o. in bi vas ob tej priložnostipovabil na to poslovno srečanje. Zelo vesel vas bomtako jaz, kakor tudi ostali sodelavci na projektu. To bibila tudi lepa priložnost, da se zopet srečamo.Lep pozdrav in upam, da se kmalu slišimo.Matej BalažicVodja pisarne za poslovne storitveDragi brat p. Ciril in misijonarka Marija!Poskušal sem že dobiti z vami vezo, pa mi ni uspelo.Morda bo tokrat.V soboto sem vas pozdravil na oddaji “Most”.Želim Vama, vsem sodelavkam in sodelavcem patudi vsem rojakom obilo blagoslova v 2005. letuGospodovem!Nepozabni so dnevi, ki smo jih preživeli skupaj.Nepozabna tudi velikodušnost in gostoljubnost, kateresem bil deležen. Upam, da se bom morda lahko kdajmalo oddolžil, če bi kdo potoval na naš konec. VBruslju se bo vedno našel kakšen prostor, saj je našcenter namenjen tudi temu. Kakor pri vas, naj bi tuditukaj bil dom za rojake s celega sveta.Moje pastoralno delo se odvija v glavnem na tri nedeljev mesecu, ko imam maše na šestih mestih. Vmes pasem v glavnem rokodelec. Trenutno imam v deluobnovo, preureditev in ureditev dveh sob in kuhinje vSlovenskem pastoralnem centru v Bruslju.Tukaj nimam pri roki toliko pridnih mož in žena, kakorje to pri vas. V glavnem delam sam, le tu in tam miuspe za kakšno uro dobiti koga za pomoč. - Pogostopomislim, kako fajn bi bilo, če bi bil moj brat Franci kjebliže, da bi me vsaj česa novega naučil, kar še ne vem.On bi gotovo mnoge reči naredil v enem dnevu, kar sejaz ¨kunštvam¨ nekaj dni.Pri nas je v tem času mraz. Mrzlo je tudi v našihstavbah, saj je nemogoče vse to ogrevati. Uporabljamv glavnem “tehniko notranjega ogrevanja” - kozarčekdomačega vina, čaj s kapljico dodanega “karakterja”,pa tudi domače klobase, slanino, šunko. Vse to sipripravimo doma. (Seveda nimamo domačih kolin,ampak vse potrebno nabavimo v skladišču klavnice).misli | januar - februar 2005

Marija, vesel bom, če mi vsaj potrdiš, da je pošta prišla.O vašem neutrudnem delu veliko slišim na internetnemradiu Ognjišče.Prisrčen pozdrav od Lojzeta Rajka iz Bruslja!Izšla nova knjiga pri Mladinski knjigiRaztresen Marjan in Zorko Danijela, Najlepša mestaSlovenije. Odkrijte lepote slovenskih krajev. Ljubljana,Mladinska knjiga, 2004. 307 str. Slovenija sodi mednajlepše dežele na svetu. Če nismo vedeli, da so tudislovenska mesta zelo lepa, bomo to lahko spoznali obizidu najnovejše knjige, ki je izšla pri Mladinski knjigi.Kot da slovenska mesta ne bi imela nič skupnega, razenlepote, v knjigi ni ne uvoda ne predgovora, pač pa jenenavadno in zelo slikovito kazalo, opremljeno s poeno fotografijo reprezentativnega objekta v vsakemmestu. Pri opisu posameznih mest se avtorja lotitakratke zgodovine, opišeta najpomembnejše zgradbein dogodke ter predstavita mesto danes »kot na dlani«,tudi z mestnimi načrti, ki jih je pripravil Geodetskizavod Slovenije. Izbrane fotografije nam nadomeščajoobisk posameznih krajev ali pa vabijo, naj si jihogledamo tudi v živo. To so: Ajdovščina, Bled, Brežice,Celje, Črnomelj, Idrija, Kamnik, Koper, Kranj, Laško,Lendava, Ljubljana, Maribor, Metlika, Murska Sobota,Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Postojna, Ptuj,Radovljica, Ribnica, Rogaška Slatina, Sevnica, SlovenjGradec, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič, Velenjein Vrhnika.Ciril Velkovrh, LjubljanaDragi p. Ciril,od časa do časa brskam po datumih godov in rojstnihdni sobratov in to bolj iz radovednosti, a včasih mepa tudi ta radovednost nagne k pisanju. No, Ti si medtistimi izjemami. Mislim, da v deželi Južnega križa boljpraznujejo zemeljsko rojstvo kot pa “nebeško”, tako daboste gotovo zalili Tvojo enainpetdeseto obletnicoob najboljših željah in morebitnimi darili. Željam seseveda pridružujem, darove bom pa poslal kar Onemu,ki ve naj bolje z njimi razpolagati. Bog Te živi namnoga leta!!!Kako je tukaj v zelenem peklu, že beseda sama poveveliko. Morda se to sliši poetično, a je veliko resnicev tej definiciji. Morda so temu kriva tudi moja leta,kajti stalna vročina in velika vlažnost me ne pustitabrezbrižnega. Sicer glede zdravja - hvala Bogu - se zaenkrat ne morem pritoževati.Naša župnija Kourou je precej velika (več kot 20.000)vernikov, a razmeroma na majhnem prostoru - približno40 kilometrov na okoli. Obstaja ena sama cesta vzdolžmorja, ostalo je “prehodno” samo s čolni. Hvala Bogu,da imamo kar lepo armado pastoralnih delavcev zakatehezo, liturgične sodelavce - pri petju, branju,ministre evharistije (pomagajo pri obhajilu, ki je vednopod obema podobama,) obiskovanje bolnikov, strežbarevežem .....Odkar sem v Gvajani še nisem prejel Tvojih misli vMislih. Ne vem, če bi pošta tako dolgo hodila,kar več mesecev, saj sem že v Gvajani že več kot polleta... Lepo mi pozdravi sobrate, znance in seveda vse,ki ne pozabijo na misijonarje. Bog plačaj!p. HugoDragi naš misijonar p. Hugo,Seveda smo veliko mislili nate in Ti tudi poslali darove,ki naj bi Ti pomagali pri nakupu avtomobila. Zgledatorej, da tudi čeka nisi prejel. Potrebno bo torejraziskati, kaj se je zgodilo s poslanim. Takoj se bomolotili tega in poskušali vzpostaviti vez s Tabo prekointerneta ali telefaksa. Hvala za dobra voščila. Upam,da boš prejel te Misli. Boš prebral, kako zelo lepo jebilo, ko sta bila med nami p. Mihael in brat Leon zBrezij. Mislim pa, da je že tudi čas, da se Ti, dragimisijonar pater Hugo, vsaj za nekaj tednov ustavišpri bratih, rojakih in prijateljih v deželi Južnega križa.Hvala, da si se oglasil, ostajamo v navezi. Prisrčenpozdrav in Bog Te živi!p. Cirilmisli | januar - februar 2005 25

Križemavstralske SlovenijeIzjava za javnost ob 80. rojstnem dnevuDušana Lajovica, prvega podpredsednikasvetovnega slovenskega kongresaDUŠAN LAJOVIC se je rodil 26. januarja 1925 vLjubljani, kjer je dokončal osnovno šolo. Gimnazijoje obiskoval v Ljubljani in na otoku Braču, nato pase je posvetil študiju mehanskega inženiringana univerzi v Padovi. Leta 1950 je skupaj z ženoSašo odpotoval v Avstralijo, v Sydney, kjer jekmalu po prihodu začel delovati v korist slovenskeskupnosti. V letu 1952 je tako organiziral prvosrečanje slovenske skupnosti v Sydneyu. Leta1954 je v Avstraliji patentiral svoj prvi izum– šivalni stroj na hidravlični pogon. To mu jeprineslo dovolj kapitala, da je lahko odprl svojotovarno za izdelavo tub. Leta 1964 je odprltovarno na Filipinih, leta 1967 v Venezueli,leta 1970 v Indoneziji, leta 1972 pa v Melbournuin dve tovarni v Novi Zelandiji. V letu 1968mu je bil podeljena ugledna nagrada - Izvoznicertifi kat, ki ga podeljuje avstralski inštitut ExportInstitute of Sales and Marketing Executivesza izjemne dosežke na področju izvoza. Leta1995 je proizvodnjo razširil tudi na Evropo.Vse od prihoda v Avstralijo, in kasneje v NovoZelandijo, je gospod Lajovic deloval v dobrotamkajšnje slovenske skupnosti.V obdobju osamosvajanja Slovenije je vplivalDušan Lajovic dopolnil 80 letna različne gospodarstvenike in političnepredstavnike v Avstraliji in Novi Zelandiji, da sose zavzeli za priznanje Slovenije. V začetkih njenedemokratizacije je s fi nančnimi sredstvi inmoralno podporo izjemno veliko prispeval kmednarodni uveljavitvi in priznanju slovenskedržave. Leta 1992 je bil imenovan za častnegakonzula, šest let kasneje pa za častnegageneralnega konzula Republike Slovenije v NoviZelandiji. Kot častni konzul se je zavzemalza navezavo tesnejših gospodarskih inpolitičnih stikov med temi državami in Slovenijo.Dušan Lajovic je član American National Clubv Sydneyu, član Businessmen Club of Lowerv Novi Zelandiji in soustanovitelj AustralianInstitute of Directors. V Sloveniji je leta1991 postal predsednik Mednarodne zvezeslovenskih razvojnih partnerjev (InternationalAssociation of Slovenian Development Partners).Od same ustanovitve dalje je predsednikSlovene National Association v Avstraliji, polegtega pa je bil leta 2003 izvoljen za prvegapodpredsednika Svetovnega slovenskegakongresa, ki povezuje Slovence po vsem svetu.Svetovni slovenski kongres in Slovenskakonferenca Svetovnega slovenskega kongresasta 22. decembra 2004 predsedniku države, dr.Janezu Drnovšku, poslala vlogo, da se s z zlatimčastnim znakom svobode RS odlikuje gospodaDušana Lajovica, prvega podpredsednika Svetovnega slovenskega kongresa, zaradi njegovega izjemnega prispevka pri povezovanju in ohranjanjuslovenske skupnosti v Avstraliji in Novi Zelandiji,pri osamosvojitvi Slovenije, mednarodnem priznanjuter gospodarskih navezavah Slovenije ssvetom ter za 12-letno neplačano opravljanjefunkcije častnega konzula RS.dr. Boris Pleskovič,predsednikSvetovni slovenski kongresSaša in Dušan Lajovic in njuni na praznovanju.26misli | januar - februar 2005

Slavljenec DUŠAN LAJOVIC je ob praznovanju 80.rojstnega dne prejel poseben blagoslov od svetegaočeta papeža Janeza Pavla II., ki mu bo izročenmed sveto mašo v Merrylandsu. Besedilo blagoslovapravi:“Sveti oče Janez Pavel II. podeljuje svoj apostolskiblagoslov Dušanu Lajovicu ob praznovanju 80.rojstnega dne in ob 55. obletnici poroke Saše inDušana Lajovic iz Sydneya v zahvalo za vse njunoveč kot petdesetletno delo za dobrobit slovenskegaobčestva v Sydneyu in v Avstraliji ter za vse, kar stastorila za razcvet obeh Vajinih domovin – Slovenijein Avstralije.Blagoslov Vsemogočnega naj Vama na priprošnjoMarije Pomagaj naklanja vse milosti življenja, takotudi družini sina Mitje in hčerke Alenke ter vsemVajinim prijateljem.”Gospodu Dušanu čestitamo za lep življenjski jubilej,prav tako tudi gospe Saši in Dušanu za zlatih 50 + 5let zakona. Naj oba še dolgo ohranja Stvarnik sveta!SREČKO in NIKOLAJA BARAGA sta 27. novembra2004 obhajala zlato poroko. Poročena sta bila vSan Miguel, Cerro Azul, Missiones, na meji medArgentino in Brazilijo. Srečko je doma iz Staregatrga pri Ložu, Nikolaja roj. Omahen pa iz Metlike.Hčerka Barbara poročena s Petrom Zorko in njuniotroci Alex in Martin živijo v Melbournu (NoblePark). Čestitamo zlatoporočencema, da bi ju šedolgo grela vez ljubezni!Svečana podelitev nagrad Republike Slovenije na področju šolstva, ki je bila 5. oktobra 2004 v Narodnemmuzeju v Ljubljani, je med drugimi izbranimi okrasila tudi mag. ALEKSANDRO ČEFERIN iz Melbourna zaposebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v vzgoji in izobraževanju napodročju dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v tujini. Kot avtorica in soavtorica je pripravilaveč učnih programov. Leta 1976 je pod okriljem Victorian School of Languages ustanovila Združenjeslovenskih učiteljev v Avstraliji, leta 1998 pa Inštitut za slovenske študije Viktorije. V okviru slednjegaje s sodelavci postavila bogato spletno stičišče Thezaurus.com, ki ponuja različne oblike seznanjenja sslovenskim jezikom, literaturo in kulturo, in sicer na način, primeren za občinstvo najrazličnejših ozadij ingeneracij. Gospe magistri Aleksandri Čeferin čestitamo za veliko delo na teh še kako pomembnih področjihvzgoje in izobraževanja in prizadevanj za slovensko sled v Avstraliji.Nagrade je podelil minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Vsi nagrajenci so bili predstavljeni na velikemekranu in minister jim je izročil težko stekleno skulpturo (3.5 kg), certifikat in rože. Mladinski zbor je pelGallusove in prekmurske pesmi. Na fotografiji je mag. Saša Čeferin v družbi prijateljev in sorodnikov priproslavljanju nagrade. Fotografirala je njena hčerka Jana, ki je bila skupaj z njo nekaj tednov v Sloveniji.misli | januar - februar 2005 27

Priznanje države Viktorije za izredno delo napodročju multikulture – Victoria’s Award forExcellence in Multicultural Affairs - je na slovesnostiv Government House v Melbournu 8. decembra2004 prejel GUSTI VINKO, ki že od leta 1960 živiv St. Albansu skupaj z ženo Angelo. Gusti je bilmed ustanovitelji slovenskega kluba St. Albans, kiomogoča slovenskim rojakom v okolici zbiranje,kulturne prireditve, plese, šolo, obiske bolnih inostarelih. Priznanje Award for Meritorious Servicein the Community sta na slovesnosti izročilapremier Steve Bracks MP in guverner John Landy.Gustiju Vinku čestitamo za to priznanje in njegovodelo, ki ga opravlja z veseljem in navdušenjem.Na fotografiji se Vinko Gusti rokuje s premieromStevom Bracksom, za njim je žena Angela.Za dolgoletno poučevanje tervzgojno in kulturno delo v slovenskiskupnosti v Avstraliji ob 30-letnicislovenske šole Slovenskegadruštva Planica je RepublikaSlovenija, Ministrstvo za zunanjezadeve, Urad Republike Slovenijeza Slovence v zamejstvu in posvetu podelilo Priznanje in zahvaloLUCIJI SRNEC. Priznanje in zahvaloji je izročil sekretar veleposlaništvaRS v Canberri g. Andrej GregorRode v Kew, 19. decembra 2004.Gospe Luciji čestitamo ob temzasluženem priznanju, saj ševedno z žarom in veseljem poučujeslovenščino in soustvarja sedanjislovenski kulturni utrip v Avstraliji.DRAGO F. ZOREC je uspešendirektor svojega podjetja D&DGlobal Group s sedežem vRichmondu, blizu središčaMelbourna. V lanskem letu je prejeltri Benjamine (Bennys), najvišjesvetovna priznanja na področjutiskarstva. Prvega Benjamina jeprejel že leta 2003, lani pa še tripriznanja. Gospod Zorec vodiizredno moderno tiskarno in mu zadoseženo delo iskreno čestitamo.Slovenska sposobnost in kakovostje dobila spet svetovno priznanje.ELIZABETH in JOŽE TOMAŽIČ sta prinedeljski maši 6. februarja 2005 v Kewobnovila zakonsko ljubezen, ki sta si joobljubila pred 30. leti, 8. februarja 1975, visti cerkvi, ko ju je poročil p. Bazilij. Čestitkenjima in družini!28misli | januar - februar 2005

Olimpiada gluhih je bila letos prvič v Avstraliji.Sodelovalo je 94 držav, ki jih je zastopalo 3.500športnikov. Med temi državami je bila zastopanatudi Slovenija. Slovenci so tekmovali v atletiki,plavanju, kolesarjenju, keglanju – Tenpin Bowlingin košarki. Vsi so se dobro uvrstili.Košarkarji, lanskoletni evropski prvaki, so se boriliza medaljo. Premagali so Novo Zelandijo, Avstralijo,Kitajsko, Rusijo in Japonsko. V polfinalu so premagaliLitvanijo in se uvrstili v finale. Na tekmi Slovenija –Avstralijia je bila dvorana polna. Avstralskih navijačevje bilo več kot tisoč, slovenskih pa dvajset. Ker smobili skupaj (v združenju je moč), smo tako navijali inmahali z zastavami, kot da smo velesila. Tekmovalcinas seveda niso slišali, ampak čutili, da imajo podporov dvorani. Avstralci na domačem terenu so bili sevedazanje trd oreh. Toda naši fantje so se borili in zmagali.V finalu so imeli za nasprotnika ekipo iz Združenihdržav Amerike. Ko smo se peljali z avtomobilom izGeelonga na to tekmo, smo ugibali, ali bodo dobilizlato medaljo. Če bodo zmagali, bo ob podelitvimedalj zadonela slovenska himna. Zato smo Gustelj,Lojzka, Jože in jaz začelipeti Zdravljico, da bi bili vformi, če bi bilo potrebnopeti v dvorani. Na tej finalnitekmi je bila dvorana polnavseh narodnosti navijačev.Tako so imeli Slovenci inAmeričani dovolj podporegledalcev.Tokrat je bilo velikoSlovencev in slovenskihSlovenska košarkarskaekipa gluhih je osvojilasrebrno medaljo.20. olimpiada gluhih – 20th Deaflympic GamesMelbourne, 5. – 16. januar 2005zastav. Kričali smo, ploskali in cepetali z nogami, daso igralci občutili tresljaje. Tekma je bila zanimiva innapeta. V začetku so Slovenci celo vodili za piko alidve, na momente so bili enaki. Žoga je okrogla in žal negre vedno tako, kot bi hoteli. Z Američani so izgubili intako dobili srebrno medaljo. Bili smo ponosni na našefante in se veselih obrazov zazri v slovensko zastavo,ko so jo dvignili.Njihov trener g. Peter Brumen je na slovenskemprogramu radia SBS v pogovoru s Karolino Antauerdejal: »Veste, tale Brumen je en čuden ptič!« In res je,saj je bil največkrat fotografiran trener.Ko smo po tekmi čestitali fantom in opazovali tomnožico gluhih športnikov, smo videli, kako so ti ljudje,kljub svoji prizadetosti veseli, prijazni, ustrežljivi dodrugih in požrtvovalni, včasih pa tudi malo »jeznoriti«.Marsikaj bi se lahko naučili od njih mi, ki slišimo in selahko normalno pogovarjamo.Upamo, da bodo na naslednjem svetovnem prvenstvuna Kitajskem tudi dobili katero od medalj. Želimo jimveliko sreče pri treningih in tekmovanjih.Lidija Čušin, Geelong VICV četrtek, 6. januarja 2005, je odpravnik poslovRepublike Slovenije v Avstraliji, g. BojanBertoncelj, obiskal slovensko reprezentanco, ki seudeležuje 20. olimpiade gluhih v Melbournu. Vprvem tekmovalnem dnevu je obiskal tudi slovenskoekipo v košarki in na atletskem tekmovanju.Odpravnik poslov g. Bertoncelj je slovenskimšportnikom in vodstvu reprezentance iz Športne zvezegluhih Slovenije zaželel na olimpiadi, ki poteka do16. januarja 2005, veliko športnega uspeha kot tudinovih stikov in srečanj s slovensko skupnostjov Melbournu v času njihovega bivanja intekmovanja.Nekaj članov slovenske reprezentance je bilov nedeljo, 16. januarja 2005, pri sveti maši vKew. Po maši smo imeli priložnost za pogovorin seveda za čestitke za srebrno medaljo.misli | januar - februar 2005 29

Zlati jubilej slovenskega društva PlaninkaV dvorani Planinke smo lani praznovali 50-letnicozdruževanja Slovencev na tem delu Avstralije. To jebila začetna doba, ko so se prvi rojaki začeli zbirati nadomovih in zabavnih večerih. Tako se je ustvarila prvaslovenska skupnost v Brisbanu. To je bil pomembenzačetek snovanja slovenske družbe.Sedaj pa smo v času praznovanja zlatega jubilejanašega društva Planinke. Za to priliko sem zbral izarhiva nekatere podatke pomembnih obdobij, skozikatera se je društvo v svoji zgodovini razvijalo, saj jelepo in prav, da poznamo svojo zgodovino ter ji damopravi pomen.Ustanovitelja društva Planinka sta Stanko Sivec inMirko Rakušček. Stanko Sivec sam lepo poroča onastanku društva v svojem prvem glasilu Venec inkasneje v Obzorju. Društvena pravila, ki jih je predstavilna sestanku 11. februarja 1955, so bila sprejeta in ta sodala društvu stabilnost, da se je ohranilo do danes. Stem se je začelo organizirano delovanje slovenskeskupnosti pod imenom Planinka. Močna želja rojakovpo domači družbi v svoji organizirani skupini je bilauspešna in je rodila obilo sadov.Komaj po 10. letu društvenega delovanja je bilo vblagajniški knjigi zabeleženih že sto zabavnih večerov,kar dokazuje požrtvovalnost odbornikov in potreboobčinstva po domači družbi, pesmi in besedi. Takratnizabavni večeri so se vršili v dosti težjih razmerah kotdanes. Prva dvorana v BAFS mestu George St. je bilav nadstropju, kjer je bilo potrebno vso pijačo, hrano invse nositi visoko po ozkih stopnicah. Želja po lastnemprostoru je rasla iz dneva v dan.Razen BAFS dvorane smo se srečevali v tujihdvoranah in parkih. Kdo se še spominja RSL dvoranev Norman Park, Railway institute SGIOdvorane vmestu, Litvanskega doma v South Brisbanu, dvorane vWoolongabi, Boundry str. West End, Holly Spirit NewFarm, Chedwick Hall Carina, Kurilpa hall, pikniki podMt Cootho, Moogerah Dam, Park Ridgu itd. DruštvoPlaninka je potrebovala svoje zemljišče, kjer se je lahkosvobodno razvijalo. Tako smo 14. oktobra 1977 kupilisvoje lastno zemljišče, katerega so rojaki sprejeli kotnaš hribček. Ker takrat ni bilo denarja za gradbeništvosmo navdušeno čistili, pobirali kamenje ter si zgradilibalinišče, mize in klopi.Ljubezen do domovine Slovenije, slovenskega jezika inpotreba do slovenske družbe je bila tista čarobna močin gonilna sila, ki je našo brisbansko skupnost vabila kdelu in k vztrajanju začetega dela.Ker je naša skupnost majhna po številu in seveda tudiv blagajniški knjigi smo v letih 1980 in naprej letnosodelovali v Avstralski odprti prireditvi - Spring Fair vBrisbanu, s prodajo potice, štrudelja, kranjskih klobasin čevapčičev, katere smo s pomočjo našega mesarjaposlovenili. Tako smo se sčasoma finančno opomogli,da smo začeli misliti na gradnjo lastne strehe.Pet let po nakupu “hribčka” smo se že lahko obrnilina arhitekta, g. Cvetka Mejača, da nam je zrisalnačrt zaželjene lastne strehe s stranišči. Že septembra1983 so se že začela dela na gradbišču. Vsi smo bilizaželjeni in neučakani svoje dvorane, zato smo karsami prikrojili načrtovano streho, ji dodali stene terjo s časom dokončali v dvorano, kuhinjo in ostaleprostore. Vsak odbor je dodal svoje doprinose končanezgradbe, ki je šele lani dobila od občine zadnji pečat.Dosti požrtvovalnih rojakov je vložilo ogromno truda,časa in lastnega denarja, da so se naše sanje po lastnidvorani uresničile.Vse kar smo si sami pridobili na hribčku je dovoljzgovoren dokaz brisbanskih rojakov o njihovi zvestobido rodne domovine Slovenije, slovenskega jezika indomače družbe.Društveni arhivi pričajo o številnih prireditvah,zabavnih večerih, šahovskih turnirjih, filmskihvečerov, balinarskih tekmovanj, oderskih prireditev,iger, koncertov raznih obletnic in seveda sprejemovrazličnih cerkvenih in političnih gostov in ansamblov izSlovenije. Ne bom omenjal vse zabeleženih prireditev,ker jih je res veliko. Vse prireditve in srečanja rojakovpa pričajo o ogromnem delu posameznih odborov inljubezni do slovenske družbe, ki je tista gonilna sila,ki je našo brisbansko skupnost priganjala k delu in kvstrajanju potrebnega dela za slovensko skupnost.Društvena glasila, predvsem Glas Planinke pa so nasobveščala in povezovala, danes pa so dragoceni virarhiviranja zgodovine brisbanske slovenske skupnosti.Ravno tako so in še vedno vršijo pomebno vlogoobveščanja in povezovanja med rojaki slovenskeradijske oddaje na postaji 4EB.Slovensko društvo Planinke je vseskozi svojegaobstoja skrbelo ne samo za potrebe svojih članov,temveč za celotno slovensko skupnost na tem delusveta. Društvo je bilo radodarno ob raznih prilikahpotresa v Skopju in nato v Posočju, kakor tudipri nabirki pomoči Sloveniji v času napada JLA,30misli | januar - februar 2005

kakor tudi beguncem v na Hrvaškem in Bosni. Odustanovitve naprej je društvo Planinka vedno na vsehprireditvah v različnih dvoranah razobešalo slovenskozastavo brez zvezde, kjub temu, da je bila v tistih časihta zastava sporna. Kolikor mi je znano je društvoPlaninka edino društvo v Avstralije, ki ni klonilo inrazobešalo trobojne bandere. Besede patra Bazilija,ki nas je učil in vspodbujal h pokončni drži v obrambiResnice smo vzeli resno in branili samostojnost našegadruštva. Društvo Planinka je polnomočno podprloosamosvojitev Slovenije in skupno s takratnim SNSQld je prvo v Avstraliji praznično in veselo proslavilorazglasitev samostojne države, kjer so so bili prisotnibrisbanski novinarji televizije in časopisov. Članidruštva Planinke so danes res lahko ponosni na svojedruštvo, da se je kljub problemih vzdržalo in danesslavnostno praznuje svoj jubilej. Ponavljam: vse kar jebilo storjenega pri Društvu je bilo iz ljubezni do rodnedomovine Slovenije, slovenskega jezika in potrebe doslovenske družbe.Dvorana društva Planinke, kakor tudi znamenje MarijePomagaj že skoraj 20 let služi bogoslužju, ki se vršitukaj ob vsakem obisku slovenskega duhovnika. Zatoje edino prav, da se tudi Bogu zahvalimo za varstvo invse dobro, kar smo prejeli v zadnjih 50 letih delovanjadruštva Planinke.Sabina skupaj z možem Zrenkom in Emo,v naročju drži sina Luka, pred njimi pa sedinajstarejša hčerka Sarah.Za vse delo in vse doprinose je naša Planinka dolžnazahvale mnogim požrtvovalnim sodelavcem za sedanjiuspeh in Jubilej. Imenoma nisem omenil nikogar, sajbi bila lista imen predolga. Lepo pa je, da ob tempraznovanju imenoma spomnimo vsaj zaslužnihpokojnih sodelavcev - odbornikov, katerih dela danesuživamo vsi.Pokojni: Ciril Vuga, Franc Grčman, Anton Kranjc,JanezPrimožič, Anton Vogrin, Miro Celin, Rudi Štavar,Slavko Pekolj, Henrik Vujica, Anton Konda, VinkoŠvab, Kristina Vujica, Francka Barbis, Martin Šilec,Franc Pečnik, Franc Vodopivc, Jože Vah, Silva Juras,Edi Andlovec, Marija Pendzialek, Silvo Pregelj, IvicaTabor in Anko Brožič.Planinki želimo še mnogo uspešnih let!Mirko Cuderman, Mt. Mee QLDIščem pevca ali pevko za narodno zabavnoglasbo, približno moje starosti - 12 let, zabodoči DUO. Zaželjeno je znanje enegainštrumenta - acoustic guitar ali keyboard,petja - slovensko, italijansko in nemško.Če koga zanima domača glasba naj mitelefonira na tel. številko: 03 9469 3178.Phillip Nadvesnik, VICZAHVALAOb težki in mnogo prerani izgubi naše drage žene,mamice, hčerke, sestre, vnukinje, nečakinje, sestrične,snade in svakinje SABINE LONČAREVIĆ roj.DOMAJNKO, se prav lepo in prisrčno zahvaljujemovsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki s našoSabino spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetjeali za sklad levkemije. Hvala vsem, ki ste nam stali obstrani in nam izrekli sožalne in spodbudne besede.Posebna zahvala našemu dobremu in skrbnemu p.Cirilu in misijonarki Mariji za vso pomoč in podporov najtežjih trenutkih, za obiske Sabine v bolnišnici,darovano sv. mašo ravno v času, ko se je Sabinaposlavljala od nas, za vse darovane sv. maše in šeposebej za tako lepo opravljeni pogrebni obred.Lepo se zahvaljujemo članicam društva sv. Eme za takolepo in skrbno pripravljeno sedmino in vsem našimdobrim in pridnim ženam, ki so napekle dobrih potic inpeciva. Hvala vsem za pomoč.Mož Zrenko, otroci Sarah, Luke in Ema, staršiIvan in Ivanka, brat Michael, sestra Nadia z možemDanielom ter vsi ostali sorodnikimisli | januar - februar 2005 31

Prosimo vsakega, ki bi kaj vedel o osebi z imenomANDREJ HORVAT, rojen 27.11.1954 v Mariboru, da namto sporoči na Veleposlaništvo. Oseba naj bi predvidomaživela v Brisbanu in se je mudila na prizadetemobmočju Tsunamija. Najlepša hvala za vašo pomoč.Andrej Gregor Rode,Veleposlaništvo Republike Slovenije, Canberra ACTIVAN SNOJ se že več let ni oglasil sorodnikom.Njegova sestrična v Črnučah pri Ljubljani bi bilahvaležna vsakomur, ki bi ji kaj sporočil o njemin ali še živi ali ne. Kdor bi karkoli vedel o njem,naj pokliče Suzo Vido na telefon 02 9734 0056.Marija Skarlovnik naproša, če je komurkoli kaj znano,kje se nahaja njen mož ANTON SKARLOVNIK, daji sporoči na telefonsko številko: 02 9626 0188. Marijaživi v domu za ostarele: Quakers Hill Nursing Home.Štefan Kolenc iz Zgornje Bistrice v prekmurju bi želelstopiti v stik z IVANOM HORVATOM (po domače Jarček)iz Doljne Bistrice v Prekmurju. Naslov in telefonskoštevilko dobite pri E. Pupaher. Pokličite na tel.: 02 93715638. Za informacijo se vnaprej zahvaljujem.E. Pupaher, Rose Bay NSWZA BERNARDOV SKLAD: $220:Milan in Philippa Beribak. $140: R. Žičkar. $90: Ivanin Lojzka Prugovecki. $70: Marta Samsa, Cilka Žagar,Leon Robar, Janez Robar, Niko Krajc. $60: Anica inRenato Smrdel. $50: Pavlina Pahor. $45: E. Rutar. $40:Anton Gržina, Jože in Marija Rede, Rezka Bratina, druž.Lovrec, Marica Camaris, Jože in Marija Vuzem. $30:Marija in Ivan Harej, Julijana Košir, F.M. Smerdely,Iva Benko, P. Fabian. $25: Elfrieda Grasy. $20:Pavla in Jože Vohar, Mara Škofic, Albin in Zora Gec,Angela Povh, Marta Kohek, Stojan Brne, Zinka Kaiser,Barbara Marinčič, Dušan Jenko, Marija Podgornik, F.Baša, F&M Uršič, Olga Todorovski, Ema Kowalski,Marija Miklavčič, Andrej in Pavla Grlj, Zorka Černjak,Jože Juraja, Janko Filipič, Marija Ternar, Anica Sivec,S. Tomšič, Olga Horvat, Marija Kromar, JulijanaKotarski, N.N, Lojze Korošec, Danila Štolfa, ElizabetaKenda, Franc Erpič, Albin Fabijan, Vinko Lunder, F&JBresnik, Ana Ogrizek, Drago in Helena Hilla, LojzeKastelic, druž. Baraga, Marta in Anton Kristan, N.N,Ivan Jenko, Milka Medica, Anton Novak, Jože Grilj,Vinko Erjavec, Toni Zrimšek, Ivan Mohorko, Ivanin Mimica Lapuh, Veronika Robar, Cecilija Pirnat,Marija Ubrazunas, Marija Gomboc, Marija Jamšek,P.Bernetič, Anton Jesenko, Justina Mrak, Bogomir inNežka Jesenko, Franc in Irena Magdič, Jože in ŠtefkaŠoba, Lucija Srnec. $15: Gracijela in Venceslav Remec.32$10: Cirila Neubaver, Marija Mertik, Antonija Vučko,Katica Hvalica, Nada Slavec, Majda Brožič, AlojzGašparič, Milena Birsa, Franc in Marija Car, IrenaRenko, Meta Lenarčič, Ivanka Bratoš, Jože Malnarič,Jelka Hojak, Olga Mezinec, Marian Saksida, FrancJanežič, Marija Gorjan, Richard Verbanc, Frank Zadel,Ana Nemec, Marina Rogl, Janez in Jožica Klemenčič,Ana Zemljak, Ana Šutej, Magajna, Vera in Tone Suša,L. Rafolt, S.O. Žičkar, Franc Polanec, Franc Zgoznik,Roman Uršič, Joseph Rezek, druž. Srebrnič, JosephineUrbančič, Jožefa in Tone Mikuš, Roza Franco, HinkoHafner, Dora Srebrof, Ferdo Godler, Tereza Žilavec,Anton Špiclin, Elizabeta Kociper, Ana Kolenko, MajdaSkubla, Milka Zidar, Jože Krušec, Jože Lapuh, MagdaBenc, Jana in Jože Čeh, Kristina Vičič, Melita Zupan,Marija Boelcky, Emil Kalčič, Ivanka Štemberger,Anton in Ana Poklar, Tone Tomšič, Franc Maver,Marija Burlovič, Ivan in Ladislava Hozjan, FrancMramor, Danica Slavec, Franc Podobnik, JanezGodina, Stanko Kragelj, Ivan Sajnko, Lojze Hušarek,Vinko Tomažin, F. Končina, Jože Plevnik, T.A.Možina,Danica Perko, Ivan Rudolf, Marija Ziberna, družinaČrnčec, Jakob Rejec. $8: Henry Šajn. $5: MimikaHorvat, Irma Ipavec, Pavel Trček, Bernard Brenčič,Albert Vene, Alexander Gubič, Frančiška Ludvik, EmaBole Kosmina, I. Bacchetti, Anica Buchgraber, ZofijaBrkovec, Terezija Jošar, Anton Gjerek, Ivan Trebše,Franc Vrtelj, A.P.Djikič, Anton in Julka Ule, DragoGrlj. Marija Piotrowski.ZA BOLNIŠNICO V NANGOMI: $40: FrancHartman, N.N. ZA LAČNE: $100: Anica in ToniKonda. $50: I.P.I., Marta in Anton Kristan. $20: Janain Jože Čeh, Marija Boelckey, Tone Brne – namestocvetja na grob Jožetu Vičiču. $16: Alojz Šuštar. $15:Heidi Zavrl. ZA MISIJONE: $300: Pevci cerkvenegapevskega zbora Kew. $200: Š.Š. $100: N.N. $20:Elizabeta Kociper, Cecilija Pirnat. $15: AlojzGašperič. $10: Franc in Marija Car, Albina Maurič. ZAp. STANKOTA ROZMANA: $400: Toni Konda (odprodaje medu). $40: Ema Bole Kosmina. ZA p. MIHADREVENŠKA: $50: F.&J. Bresnik. ZA p. PEPIJA:$50: Tone Brne. ZA SPOMENIK p. BAZILIJA:$10: Marta in Zlatko Skrbiš. ZA FRANČIŠKANSKEBOGOSLOVCE: $20:Cecilija Pirnat.ZA ŽRTVE TSUNAMIJA:$100: Marko Zitterschlager, Janez Kociper, AlojzFabijančič. $50: Milka Šerek. $20: Marija Valeti,Slavko Koprivnik, Anita Pleško. $10: Jože Grilj.HVALA ZA VSAK VAŠ DAR!misli | januar - februar 2005

Le malokdaj slišimo kaj novic iz slovenskeskupnosti v Canberri. In vendar je v tem našemglavnem mestu kar veliko število Slovencev, dovolj,da so v davni zgodovini imeli kar dva slovenskakluba hkrati, sedaj pa jih je tudi tam vedno manj.Slovenska služba Božja je tam redno vsako tretjonedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer. Tja se odpravieden od sydneyskih duhovnikov (p. Valerijan ali p.Filip izmenjaje), kjer se slovenski verniki zberejocerkvi sv. Petra in Pavla v Garranu.Tokrat smo se pripeljali s patrom Valerijanom vCanberro na božični dan popoldne. Maša je bilaob 6. uri popoldne in zbralo se je kar veliko številovernikov. Pri maši je prepeval tudi cerkvenipevski zbor, ki v večjem ali manjšem številudeluje že 40 let (fotografija spodaj). Člani zboraprihajajo iz zelo raztresenih krajev in nimajorednih vaj, največkrat prepevajo skupaj malo predin seveda med službo Božjo enkrat na mesec.Zbor vodi Marija Valenci, na orglah pa jih spremljanajvečkrat Brigita Bezjak, če pa je ona odsotna, senajde tudi nekaj drugih organistinj, ki jo zamenjajo.NA BOŽIČNI VEČER V CANBERRIS patrom Valerijanom je somaševal tudi paterLovro Tomažin, ki je prišel na obisk k svoji nečakinjiMoniki Rode. Pater Lovro je apostolski misijonar- jezuit, doma iz Krke na Dolenjskem, zadnjih37 let pa deluje kot misijonar v Zambiji, v Afriki.Skupaj z njim deluje v Zambiji devet slovenskihduhovnikov, osem jezuitov in en minorit.Pater Lovro je 13 let vodil duhovne vaje za laike,organiziral romanja v Marijino svetišče in sevedaopravljal običajno misijonsko delo med domačini.Po končani maši je v navadi, da nekatere slovenskedružine povabijo patra in njegove prevoznike navečerjo in na ta božični dan smo končali dan pridružini Koštrica, kjer sta mlada zakonca Koštricaskupaj s starši gospe Jožice, Štefko in JožetomSečkar, pripravili pravo božično pojedino, kakor ježe običaj v prekmurskih družinah. Moj mož Lojzeje našel tudi sorodno dušo v Jožetu Sečkarju,ki je navdušen ribič in mislili smo, da jih ne bomogoče razdvojiti, tako sta se zatopila v pogovoro načinih in metodah ribarjenja. Kar težko smose odtrgali od prijaznih ljudi in spet krenili nadolgo pot v Sydney. PaterValerijan je bil že poštenoutrujen, saj je maševal žepri polnočnici prejšnji večer,pri dveh mašah dopoldnev Sydneyu, potem pa šepopoldne v Canberri. Malopo polnoči smo se vrnilinazaj v Sydney, utrujeni,vendar zadovoljni, saj smopreživeli resnično prijetendan. Martha MagajnaPraznične slovenske znamkeHvala Mauri in IvanuVodopivecmisli | januar - februar 2005 33

Piše Martha MagajnaKLUB PANTHERS,ST. JOHNS PARK - TRIGLAVSLOVENIANOF THE YEAR AWARDPriznanje za najboljšega osnovnošolskegaučenca ali učenko iz slovenskeskupnosti je lansko leto prejelaCHERIE ŠAJN.Cherie je bila učenka v RossmorePrimary School, kjer se je odlikovalana vseh področjih šolskega življenja.Poleg zelo solidnih šolskih dosežkovse je odlikovala tudi v športu inje bila “Sport Captain” za celotnošolo, s posebnimi dosežki v odbojkiin “softball”, v katerem je doseglaraven državne reprezentance zanjeno starost. Tudi izven šole in v krogih prijateljevin znancev je Cherie poznana in priljubljena posvoji prijaznosti in dobroti in vedno je pripravljenapomagati povsod, kjer je njena pomoč potrebna.Ponosni smo, da imamo take člane mlade slovenskegeneracije in ji kličemo; Le tako naprej, Cherie! (Nafotografiji zgoraj sta Cherie Šajn in predsednikkluba Panthers - Triglav g. Peter Krope).KAJ JE NOVEGA V KLUBU?Mesec december je za vsakega precej naporen in pravtako je bilo tudi v našem klubu. Že kar prvo nedeljov decembru so otroci Slomškovešole iz Merrylandsa prišli nakosilo, nakar so jim učiteljicerazdelile spričevala, poznejepa jih je obdaril še Miklavž(fotografija desno), vmes pa sose na dvorišču igrali z živalmi iz“Petting Zoo”, zajčki, kozicami,gosmi in drugimi. Istočasno sonas obiskali tudi pevci pevskegazbora Lubnik iz Škofje Loke,ki so nam zapeli lepo številoumetnih in narodih pesmi. Češtejemo zraven še muzikante, kiso jih pevci pripeljali s seboj, jebila ta nedelja res izreden danza Slovence. Izredno uspela jebila tudi ideja postreči z božičnopojedino na sam dan božiča. Izmnožice ljudi, ki so prišli nakosilo, je bilo videti, da je zeloprivlačna ideja preživeti praznik,ne da bi bilo treba pripravljati,kuhati in čistiti. Izbira hrane, odmorskih specialitet, mesa, solat,slaščic in sadja je bila izredna inklub je bil nabito poln.Zadnji dan leta ali Silvestrovo smo proslavilipo stari slovenski tradiciji z glasbo, nazdravljanjem,čestitkami in poljubi opolnoči. Za ples je igral ¨Country¨ansambel Buckshot, ki je igral zelo lepo, čeprav malopreglasno, kakor veèina današnjih muzikantov. Nažalost ni več dovolj slovenskih glasbenikov, da bi lahkozadovoljili povpraševanja. Če pomislimo, da je bilovčasih kar po štiri ali pet slovenskih glasbenih skupinna izbiro, sedaj pa imamo spet samo eno, tako kot predpetdesetimi leti in še celo vodja skupine je še vedno isti,kot je igral v prvi godbi - Vlado Kunstelj.Januar je čas počitnic,želja in načrtov. Tokrat jeidilični čas sprostitve popolnomaspremenila novica o tragičnemizbruhu naravnih sil v JužniAziji. Velike tragedije pogostopovežejo ljudi med seboj, vsismo se osredotočili na to, kakobi lahko vsak po svojih močehpomagali nesrečnim ljudem,kolikor jih je še sploh ostaloživih. Tudi v našem klubu34misli | januar - februar 2005

smo se pridružili nabiralni akciji. Združenje klubovPanthers je prispevalo za pomoč žrtvam $50.000, mipa smo vsak posamezno prispevali na vseh različnihkrajih, kjer so zbirali denar. Na prvo nedeljo v letuje naša članica Kerry Johnson organizirala molitvenouro v klubu Panthers-Triglav za žrtve potresa. Pri tejmolitveni uri je sodeloval tudi pater Valerijan, z njim paje bila prisotna tudi gospa Eleonora White, voditeljicadobrodelne organizacije ¨Help¨, ki se je lotila zbiranjaprispevkov med Slovenci. Čeprav je bila molitvena uraorganizirana bolj na hitro in je prišlo bolj malo ljudi, jihje bilo vseeno dovolj, da je gospa White nabrala več kot800 dolarjev prispevkov.BalinarjiV decembru smo imeli redno medklubsko balinarskotekmovanje za pokal Ivana Cankarja. Zmagovalnaekipa je bila tokrat mešana ekipa, sestavljena izbalinarjev Triglava in SD Sydney (na fotografiji spodaj).Zmagovalci so bili: Lojze Magajna, Slavko Prinčič SD,Dora Hrvatin in Izidor Karbič, vsi trije Triglav. Čestitamo!V mesecu januarju poteka večje balinarskotekmovanje za pokal dneva Avstralije. BalinarjiTriglava so obljubili, da bodo ves dohodek tegatekmovanja namenili za pomoč žrtvam potresa v Aziji.Na koncert “Lubnika “ je prišel tudi novi predsednikSDS, Ivan Koželj. Na fotografiji s predsednikom klubaPanthers - Triglav, Petrom Kropejem in enim od pevcev.Program za februar 2005:Nedelja, 13. februar: Balinarsko tekmovanje,sponzorji:Lidija Jeraj, Jože Gabrijel in DoraHrvatin.Nedelja, 20. februar: Redni mesečni ples zansamblom »The Masters«.Nedelja, 27. februar: Balinarsko tekmovanje.Sponzorji: Eleonora White in Nadja Legovič.Marec 2005Nedelja, 6. marca: Balinarsko tekmovanje.Sponzorji: Ivica in Peter Krope ter MariaGomboc.Nedelja, 13. marca: AVTOBUSNI IZLET VBOBBIN HEAD.Nedelja, 20. marca: Redni mesečni ples zansamblom »The Masters«.Župan Hrušice in Malih Loč g. Miro Boštjančič, ki je bil na obisku v Avstraliji skupaj s Hrušiškimifanti, se nam je oglasil z voščili za praznike in z veselo novico, da so v Hrušici 28. novembra 2004blagoslovili nove orgle. Njihov župnik g. Tone Ličan in župan g. Anton Šenkinc se zahvaljujetavsem rojakom, zlasti domačinom iz Hrušice, ki živijo sedaj v Avstraliji in so prispevali svoj dar zanove orgle. Bogu in dobrotnikom hvala!V uredništvu Misli smo vedno zelo veseli vsake besede, ki nam jo nameni jezuitski pater VladimirKos, ki kot profesor deluje že mnoga desetletja v Tokiu na Japonskem. V letošnjem voščilu senam zahvaljuje za celoletno zvesto pošiljanje Misli in prosi Gospoda, da blagoslovi tudi leto2005, posebno z novimi, prikupnimi mislimi in novimi bralci. - Hvala, dragi in spoštovani paterVladimir Kos, ki v deželi vzhajajočega sonca oznanjate Večno Sonce odrešenja in življenja.misli | januar - februar 2005 35

WORLD YOUTH DAY 2005IN COLOGNE – GERMANY“I wish formally to announce that the nextWorld Youth Day (WYD) will take place in 2005,in Cologne, Germany. In the great Cathedral inCologne are honoured the relics of the Magi,the Wise Men from the East who followed thestar which led them to Christ. As pilgrims, yourspiritual journey to Cologne starts today. Christawaits you there for the 20 th WYD!” Pope JohnPaul II., WYD, Toronto July 2002Our Holy Father selected the theme “We havecome to worship him” (Mt 2:2) for this year’sWYD. This theme is an invitation to young peopleof the world to imitate the Magi, by setting out ona journey to fi nd Christ and to bring our gifts. Youmay know the story of the Magi (sometimes knownas the Three Wise Men) who followed the star toBethlehem and brought gifts of gold, frankincenseand myrrh to the Christ child. Like the Magi, thePope invites us to bring our gifts as young people.Our gold can be the gold of our lives, which is ourfreedom. Our incense can be our prayer that weoffer to him and our myrrh can be our love givenin thanks to God for loving us all the way to theCross.The Pope acknowledges the challenges youngpeople face today and warns against the dangersthat are prevalent in today’s society. We can toooften be deceived by false illusions, passing fadsand fall prey to idolatry, the seduction of wealth andreligious practices that are incompatible with theChristian faith. We as Christians must not acceptbut also embrace and proclaim that Jesus is theonly one worthy of our worship. WYD provides us,the youth of the world (and others who are youngat heart) with an opportunity to confirm and renewour faith and share it with others.It was an absolute blessing to have been able toattend the past two WYD’s in Rome and Toronto.Being part of the WYD celebrations brings homethe fact that we are part of a large universalcommunity and that this church is indeed aliveand prospering. WYD is a vibrant internationalfestival that is attended by hundreds of thousandsto millions of youth from all around the world.Activities during the week include Christianperformances, entertainment, exhibits, discussiongroups, cafés, prayer meetings and events run byyoung people from many countries. There arealso large scale events such as the Stations of theCross which typically takes place through the mainstreets of the host city. It brings young people ofall nations together, allowing them to express andshare their traditions, cultures, languages andexperiences.The highlight of the festival is the weekendwhere all pilgrims walk to an open space thatis large enough to be the home for all for 24hours. Upon arrival, there are concerts and otherentertainment until the Pope arrives and we thencelebrate mass and listen to our Holy Father. Hisleadership and wisdom provides inspiration to usparticularly as we are living in world that is everincreasingly promoting living life without God.At WYD in Toronto our Holy Father told us that“the greatest deception, and the deepest sourceof unhappiness, is the illusion of fi nding life byexcluding God”. Further that “we are not the sumof our weaknesses and failures; we are the sumof the Father’s love for us and our real capacity tobecome the image of his Son”.Following the evening’s celebrations, we sleepunder the stars and when the sun rises we share inmorning prayer, breakfast and the fi nale – a PapalMass to conclude WYD. The Holy Father alsoannounces the next host city. Please be awarethat Sydney has submitted proposal to Vaticanto host WYD 2007. It is our hope for Australia tohost WYD especially as Oceania has not yet hadthis privilege. This would present an opportunityfor Australian Catholics to bear witness to ourfellow Australians and host guests from all aroundthe world including the Pope, who has not visitedAustralia since 1996. This would present anopportunity for Australians to begin to build a newcivilisation of Christian love and justice. Pleasekeep this initiative in your prayers.WYD shows the young face of a living church.Young people want to play an active role in shapingsociety now and in the future, and they want36misli | januar - februar 2005

answers to their questions. Those who participatein WYD are demonstrating a central truth: if youfi nd Christ, you change the world. WYD generatescuriosity in a church that, motivated by fellowshipand dialogue, looks to the future.To our Australian Slovenian youth: please considerjoining me to Cologne. For more informationplease refer to the Australian WYD web site:www.worldyouthday.com.auHope to see you there!Julie Brcar, NSWPo slovensko slovesna je bila porokaCHRISTINE CESTNIK in MARIA FERRA izMelbourna v soboto, 8. januarja 2005, vcerkvi sv. Nikolaja v Sevnici in nato civilnaporoka na gradu v Sevnici. Priči sta bila WendyCestnik in George Michaloudis ter še DaynaMacKenzie in Wade Saliba.Poročno sveto mašo v slovenščini in angleščini jedaroval župnik Alfons Žibert, župnik v Boštanju,ob somaševanju župnika iz Brežic g. Milana Kšela.Družina Galič je prepevala v cerkvi in na gradu.V Melbournu pa je bil domač sprejemmladoporočencev z večerjo v klubu Planica vsoboto, 29. januarja 2005.Čestitke Christini in Mariu!Danes vampredstavljamouspešno dekle,BRIGITO BEZJAK.Rojena je bila vCanberri 11. junija1975 kot hčerkaZvonka in Majde. Obastarša sta po roduiz okolice Maribora.Brigita ima še starejšosestro Elizabeth, kije poročena, imadva otroka in živi vCanberri ter mlajšegabrata Johnyja, ki ješe samski. BrigitaBrigita Bezjakje končala osnovno šolo v župniji sv. Brigite vDickson ACT, nato se je vpisala na srednjo šoloMerici College, Braddon ACT in po šestih letihopravila zrelostni izpit. Nato se je vpisala naUniverzo v Canberri (ANU) in 4 leta študiralaglasbo: klavir, teorijo s poudarkom za čelo –godalo. Nato se je leta 1999 vpisala na univerzoSydney in je 4 leta obiskovala predavanja vCumberland Campus za govorno terapijo. Tošolo je uspešno končala leta 2003 in prejeladiplomo. Še isto leto je dobila redno zaposlitev vChildren Hospital v Randwicku, enkrat na tedenpa opravlja delo tudi v Ryde Community HealthCenter.Še pred univerzitetnim študijem je Brigita dveleti vadila in nastopala pri folklorni plesni skupini»Prvi Rej« pod vodstvom Ljube Vrtovec-Pribac.Nastopali so v raznih krajih po Avstraliji. Bili sotudi na plesni turneji po Sloveniji in povsod želiveliko priznanje. Brigita se poleg poklicnegadela še vedno ukvarja tudi z glasbo in plesom.Je članica simfoničnega orkestra v Balmain,nastopa pa tudi v godalnem kvartetu, kjer igračelo. Poleg tega pa rada spremlja in peljeenega od patrov v Canberro enkrat na mesec,kjer je maša za rojake in tam igra na orgle. Koje zadržana, jo nadomesti Jožmarie Breznik izQueanbeana. Kadar ji čas dopušča, sodeluje tudipri mladinskem zboru v Merrylandsu.Brigiti želimo še mnogo uspehov pri njenempoklicnem delu govorne terapevtke, kot tudi priglasbenem udejstvovanju. p. Valerijanmisli | januar - februar 2005 37

Janez Jalen(4)Tropbrez zvoncevOgenj je pojemal in Peter je zamižal: “Mama!Najbrž jo je Bog zato vzel k sebi, ker bi ji ne mogeljaz sedaj s čim postreči.” Vzel je iz žepa rožni venec,se pokrižal in začel moliti: “Verujem v Boga Očeta,vsemogočnega Stvarnika nebes in zemlje.”Rožnemu vencu je Peter dodal še dokaj očenašev.“Hu, hu, hu, huhuhuu,” je zajukala sova v leščevjuna Kraju. Peter je ni več slišal. Pravkar je bil zaspal.Nad Podrto goro, Rodico in Črno prstjo se jepričelo svitati. V skalovju, Petru za hrbtom, je zahrkalabelka. Iz goščevja je prigostolel stržek. Mrak se jehitro umikal jutranji svetlobi. V brstečem macesnuje zacvilil komatar in hreščeče skliceval tovariše. Vesnestrpen je Peter hitro še enkrat pregledal puško, če jenared, in jo pripravil za strel. Tanko je prisluhnil. Slišalje biti lastno žilo v vratu. Hipoma se je zdrznil. Glasenfrfot je završal skozi somrak. Na pobočje pred njim jepriletel škarjevec, usločil se je in stegnil vrat ter gledalin poslušal, če je vse varno. Peter je kar drgetal, ruševecje pa rahlo zapihal: “Ču huj.” Stal je pa še vedno mirnokakor ulit. Čez kratek čas je začuhal močneje inzamahnil s perutnicami. Peter je vedel, da se ne sme nitiganiti. Petelin je poskočil in pričel izzivati. Zaropotalje s perutmi, se odgnal od tal, se preletel in potresajočezapihal. Naokrog je ostalo vse tiho. Ruševec se je čutilvarnega. Našopiril je perje, razprostrl rep, napihnilvrat in zagrulil: “Rukutu kukutu kur.” In je pihal ingrulil, poskakoval in plesal, se ropotaje spreletal, sepriklanjal, s povešenimi perutmi vozil kočijo in sepomikal čimdalje više po pobočju navzgor. Na strel sepa Petru ni hotel približati, kakor bi vedel, kje ga čakasmrt.Peter se je spet zdrznil. Prav prek njega je hrumečeprifrfotal drug petelin in se spustil blizu izzivača naslemenu na tla. Zaprašila sta se drug v drugega, odleteloje nekaj perja in pritepenec je odfrfotal naprej, drugamiskat sreče za svojo mlado zaljubljenost. K zmagovalcupa je priklokalo dvoje kokošk. Med petjem in plesomse je ruševec pobrigal za zarod.Vrhovi zasneženih gora so pordeli. Obsijalo jih ježe sonce. Petelin je zletel na skrivenčen macesen. Če biimel količkaj kritja, bi ga Peter skušal zalesti. Tako parajši še poskusil ni, da bi petelina ne oplašil za drugojutro; je predobro vedel, da ima škarjevec na vsakemperesu oko.Planino na Kraju je obsijalo sonce. Ruševec se jeodpeljal tik nad stanovi in hlevi v nasprotni breg napašo.Peter je vstal, se izmotal iz ruševja in pretegnil otrpleude: “Bog ve, kolikokrat v življenju bom gledal srečood daleč, kakor današnje prelepo jutro vriskajočegaškarjevca, ki ga niti s strelom nisem mogel doseči?”Zamišljen je odšel nazaj na planino.Čez dan je Peter slišal peti samo žago in plankačo.Hitel je in se do dobrega upehal. Še skuhati si je komajutegnil. Delo je dovršil. Legel je z nočjo vred in kojzaspal.Krvavordeča zarja se je bila zvečer razpotegnilaskoraj čez vse obzorje. Napovedovala je burjo. Zjutrajso bile gore ostro zarisane v temnomodro nebo. Ssoncem vred je potegnil prek Komne strupeno mrzelveter. Kakor s tankimi ledenimi iglami je zbadal Petrav obraz. Kar dobro se mu je zdelo, da je dospel že naKraj. Spustil se je po strmini navzdol proti Ukancu.Na pobočju je imela burja dokaj manj moči. Peter si jepoiskal med skalami zavetje, da počije in se razgleda.Pod njimi je grmela Savica, Jezero je bilo srebrnovzvalovljeno. Za Svetim Duhom je burja priklanjalasmreke. Podoba cerkve svetega Janeza se je vsarazlomljena zibala v vodi.Ob grebenih doline Sedmerih jezer se je z vetrompripeljal orel. Nagnil se je po strani in zavil v skalnosteno Peršivce. Kje je obsedel, Peter ni več videl.Najbrž se je umaknil burji v kakšno duplino.Peter je odvezal vrečo in vzel iz nje ustreljenegaruševca. Ravnal je previdno, da bi mu ne razkuštral38misli | januar - februar 2005

krivcev. Vesel ga je bil kakor otrok miklavževine.Kar nagledati se ga ni mogel. Včeraj mu je škarjeveckazal fige, danes ga je pa na klokanje kokoši zvabilpred puško.Veter je spet glasneje zabučal. V Komarči jeodjeknil strel. Zamolklo se je razlegel odmev. Peterje hitro spravil petelina nazaj v vrečo, kakor bi se bal,da ga kdo zaloti pri prepovedanem opravku. Skušalje uganiti, kdo bi bil streljal. Če je prav razločil, jebila krogla, ne zrno: “Tako nespameten pa vsaj nikdoni, da bi sedaj zalezoval gamse in srnjake, ko jih jesama kost in koža. Po letošnji trdi zimi. Morebiti je paizmed lovcev kdo skušal zbiti orla. Najbrž.”Peter je vstal in se spustil po stezi navzdol. Nazaostalem plazu mu je zdrsnilo, da se je skoraj otočil.Sneg je v burji ledeno trdo zamrznil.V Ukancu je Petra ustavil Tkalec, Boštjan. Drobilje hosto: “Kaj si ti streljal, Peter?” ga je vprašal.“Ne. Slišal sem pa pok.”Tkalec mu je pa pokazal s prstom: “Kako pa, daimaš okrvav ljeno vrečo?”Peter je že hotel priznati, da nosi ruševca, pa jepreudaril: “Čim jih manj ve, bolj prav bo.” Izgovor jeimel tudi koj pri roki: “Lahko da. Sinoči sem se malourezal, ko sem klal treske, da sem podkuril.” Stegnil jedlan. Na mečici je bila res prerezana koža.“Sem mislil,” je zategnil Boštjan in pomežiknil.Peter je videl, da mu ne verjame. Popravljati pabesede ni maral. Poslovil se je in odšel spet po stezi zajezerom proti domu.Pod noč je ves preplašen prisopihal v vas Tkalecin razglasil, da leži pod plazom v Komarči zapriseženlovec Matevž Bitenc ustreljen.Žalostne puškeBurja je sprevrgla vreme. Goré je zagrnila megla.Dolgo se ni hotelo zdaniti. Ob času, ko bi imelo vzitisonce, je začel pršeti dež.Zjutraj so se ptiči še oglasili, pa so kaj kmaluutihnili. Le v vrhu Čotove tepke pri stogovih jesamotna vrana stegovala vrat, se prikla njala na desnoin levo in razklano krakala nad zelenečimi oziminami.Pust in žalosten je bil dan; kakor naročen za pogreb.Odzvonilo je jutranje angelovo češčenje. PredBitencem pod Studorom so se začeli ustavljati razpetidežniki. Nabirali so se v čimdalje večji črni val.Nekaj modrih se je pozibavalo vmes. Rdečega ni bilonobenega. Bi žalil spomin rajnega Matevža.Lovci so prihajali brez dežnikov. Ustopali so sepod napušč, da bi jih dež ne močil po nepotrebnem.Čimdalje več jih je bilo. Iz Zgornje doline so prišlido zadnjega vsi. Iz Bistrice je manjkal en sam. OdMrzlega studenca in z Rudnega polja so prihitelitrije. Celo Martin ček z Jelovice je poslal svojegazastopnika. Očividno je žalostna in nepredvidena smrtpriljubljenega Matevža Bitenca pretresla vso bohinjskolovsko tovarišijo. Pa mlada žena in štirje nedorasliotroci so se jim smilili.Lovci niso bili vsi enako oblečeni, pač pa je oblekavseh vlekla na sivo in bila večinoma zeleno obšita.Na bolj ali manj obnošenih klobukih se je pozibavalonekaterim ruševčevo pero, drugim gamsov čop. Dokajvidno so se razločevali lovci od temno oblečenih drugihpogrebcev. Videti so bili kakor razmočena, na redkoobrasla siva skala, ki jo je bila nesreča privalila tikduri. Škantarjevemu Tomažu in še nekaterim drugim sovisele puške prek rame, vse orošene, kakor bi jokale.Lovci so govorili med sabo samo najpotrebnejše. Šetiste redke besede so izgovarjali resno in mračno.Dež je skoraj prenehal. Nekateri so že zapiralidežnike. Na Ravni so se pa oglasili zvonovi svetegaMartina. Škantarjev Tomaž, ki je bil prevzel skrb, da bopogreb tak, kakor ga zasluži vesten lovec, je pomignilz glavo in na rahlo zamahnil z roko. Štirje visokoraslilovci so stopili iz gruče. Rinili so skozi množicopogrebcev proti mrtvaškemu odru, da položé mrliča vkrsto in ga prenesejo na nosilnice pred durmi.V hiši se je odtrgal presunljiv vek: “Matevž, Matevž,o Matevž!” je klicala Katra mrtvega moža: “Kam najgrem z otroki?” je glasno zaskrbelo ženo. “Ata, aata,naš aaata!” so vpadli tanki glasovi otrok. Nekaj ženskje z nesrečno družino vred na glas zajokalo. Moški sose začeli usekovati. Lovci pod napuščem so si z robcipopravljali brke. Tomaža in še nekaj drugih pa ni bilosram očitno obrisati solze.Razlegli so se udarci kladiva in pretresali prav dokosti.se nadaljujeFOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI: Stane Klemenc:naslovnica zgoraj. Marija Anžič: naslovnicaspodaj,3,14,16,18,19,20,23,28,41. Cvetko Falež: 4.p. Ciril: 5,9. Arhiv Misli: 6,7,28. Marija Vuzem:9,11. Marijana Zupančič: 10. Martha Magajna:12,13,33,34,35. Andrejka Andrejaš: 13. Pater Filip:16. Anica Smrdel: 23. Bill: 26. Arhiv Srečka Barage:27. Jana Čeferin: 27. Arhiv Lucije Srnec: 28. ArhivGustija Vinka: 28. Lidija Čušin: 29. Arhiv ZrenkaLončarevića: 31. Arhiv Brigite Bezjak: 37. ArhivChristine Cesnik: 37. Florijan Auser: 40.misli | januar - februar 2005 39

40misli | januar - februar 2005

Dom počitka matere Romane - slovenski dom za ostareleMother Romana HomeSlovenian Hostel for the Aged11-15 A’ Beckett streetKEW VIC 3101Phone: 03 9853 1054Fax: 03 9855 0811Dom počitka matere Romane je ustanova slovenskega misijona v Melbournu, ki nudi bivanje v domačemokolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Prijazna in topla soba, domača hrana, vesela družba, popolnazdravniška nega in celotna oskrba je samo del tega, kar boste našli v domu počitka ob cerkvi v Kew.Pogoj za sprejem v Dom je »Aged Care Assessment Document«, katerega vam pomaga preskrbetivaš zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od avstralske starostne pokojnine. Pogoj za sprejem ni naosnovi posameznikovega premoženja, temveč na podlagi zdravstvenega stanja in potrebne nege.Ste mogoče sami že razmišljali, kakšno bi bilo življenje v Domu, poznate koga, ki bi potreboval uslugeslovenskega doma počitka, ali pa želite kaj več vedeti? Potem je res najbolje, da čimprej pokličete upravnicogospo Sandro Krnel po telefonu in se dogovorite za primeren čas ogleda Doma. Ker je zadnje čase med Slovenciprecej več zanimanja in večje povpraševanje za vstop v Dom, vam bo gospa Sandra rade volje povedala,kako dolgo bo treba počakati na prvo prosto mesto. Dobili boste tudi prave odgovore na vsa druga vprašanja.VELEPOSLANIŠTVOREPUBLIKE SLOVENIJETelefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827e-mail: vca@mzz-dkp.gov.siwww.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/Odpravnik poslov: Bojan BertonceljTretji sekretar: Andrej G. RodeVeleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30Konzularne ure so od 10.00 do 12.00Embassy of Republic of SloveniaPO BOX 284, Civic SquareCANBERRA ACT 2608GENERALNI KONZULAT RS SYDNEYGeneralni častni konzul: Alfred BrežnikTelefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889PO BOX 188, COOGEE NSW 2034GENERALNI KONZULAT RSNOVA ZELANDIJATelefon: 04 567 0027 Fax: 04 567 0024PO BOX 30247, LOWER HUT NZDISTINCTION PRINTING PTY. LTD.LastnikaSimon Kovačič in James RizzoTiskarna zabrošure, knjige in barvna dela164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056Telephone: 03 9387 8488 Fax: 03 9380 2141Miditek Music ProductionRecording & TuitionLenti Lenko OAMTeacher Of Piano,Organ and Keyboard.Studio Specialising in composing, arranging,Mixing & Recordingtel.: 03 9701 0159 mobile: 0438 256 257www.miditek.com.aumisli | januar - februar 2005 41

Australian Mallee ArtVelika izbira kvalitetnih avstralskih pominkovAvtentična Aborigenska umetnostRočna dela in darilaShipping service – Interstate and overseasShop 3092, Level 3 Westfield ShoppingtownSouthland CHELTENHAM VIC 3192Phone: +61 3 9584 4466Mobile: 0419 037 054Email: info@malleeart.comWeb: www.malleeart.comGOJAK MEATS&SMALL GOODS220 Burwood RoadBurwood NSW 2134Tel. (02) 9747 4028Rojakom v Sydneyu se toplo priporočam.GLAS SLOVENIJE»THE VOICE OF SLOVENIA«PO BOX 191, SYLVANIA NSW 2224Telefon: 02 9522 9911 Fax: 02 9522 9922STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEVDomača stran na internetu:www.glasslovenije.com.auAnthony Tomažin J.P.LI.C.M.Royal GuardianMORTAGE CORPORATION PTY. LTD.MORTAGE ORIGINATORS ~ DIRECT LENDERSAt Royal Guardian we have one aim, toget you the best loan and enable you tosecure your purchase.tel.: 02 133 4554 Railway Parade, Burwood, NSW 2134www.royalguardian.com.auSlovencem v Melbournu se priporočakamnoseško podjetjeLUCIANO VERGA & SONSALDO AND JOE MEMORIALS P/L10 Bancell StreetCampbellfield VIC 3061Work: tel. 9359 1179Home: tel. 9470 4046ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO!TOBIN BROTHERS FUNERALSLEADERS IN SERVICE AND CARE100% AUSTRALIA OWNEDVIKTORIJSKIM SLOVENCEMNA USLUGO V ČASU ŽALOVANJAFor all enquiries please contact our Call Centre9500 0900www.tobinbrothers.com.auAre your dentures more comfortable ina glass...? If so, for a free consultationcontact:STAN KRNELdental technicianspecialising in dentures and mouthguards391 Canterbury Road Vermonttel. 9873 0888Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...?Če ne, z zaupanjem pokličite za prvobrezplačno posvetovanje.STANKO KRNELzobni tehnikspecialist za umetno zobovje in zaščitne protezeSuite 7/14 Market street Box Hilltel. 9898 629342misli | januar - februar 2005

UČIMO SE SLOVENSKO Draga Gelt, Magda Piškotek, Marija Penca -LET’S LEARN SLOVENIAN I, II, III($20 - za posamezni del). ZNAŠ SLOVENSKO – DO YOU KNOW SLOVENIAN – Teèaj slovenskega jezikaza odrasle – Slovenian language course for adults IN OSNOVNA SLOVNIÈNA PRAVILA IN VAJE – DragaGelt, $20. SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL - UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA - Milena Gobetz in BredaLonèar, I. del $20, II. del $30.SLOVENIAN LANGUAGE IN AUSTRALIA-25 years of Slovenian language in VIC - Saša Ceferin, $25.VENETI – FIRST BUILDERS OF EUROPEAN COMMUNITY – angleški prevod, trde platnice – 534 strani,150 ilustracij, $45. SLOVENCI, KDO SMO – Ivan Tomažič, $30.ETRUŠČANI IN VENETI – drugi venetski zbornik – Ivan Tomažič, $25.SLOVENSKE KORENINE - Ivan Tomažič $10-mehke platnice; $15-trde platniceZBORNIK PRVE MEDNARODNE KONFERENCE - Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva -PROCEEDINGS OF THE FIRST INTERNATIONAL TOPICAL CONFERENCE - $30.TRETJI VENETSKI ZBORNIK – V Evropi 2000 – Ivan Tomažič, $25.RAZSTAVA VENETI NA SLOVENSKEM – Ptuj 2001, 46 strani, v slovenščini z angleškim prevodom, $8.100 RECEPTOV SESTRE NIKOLINE 1.,2.,3.,4.,5.,6. knjiga, $15.POTOK TREH IZVIROV – črtice, pesmi in aforizmi – Ivan Lapuh, $15.BOŽIČNE PESMI V PROZI - Roberto Innocent, $30.PAX ET BONUM – MIR IN DOBRO – Draga Gelt, Veronika Ferfolja, $30.SVETO PISMO NOVE ZAVEZE – trde platnice $45, mehke platnice $30.THE SNOWY MOUNTAINS - Ivan Kobal, trde platnice - $20, mehke platnice - $10.PIPA, KLOBUK IN DOBER NOS – Leopold Suhodolèan, $1.SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE – SLOVENE LEGENDS – Dušica Kunaver, $30.POTOVANJE SKOZI ČAS - Jožica Marn Gerden, $20.TIHI GLAS IZ GLOBOČINE SRCA - Jožica Polak, $15.MOLITVENIK ZA BOLNIKE - OSTANI Z NAMI - $10.SLOVENSKE KORENINE - I.Tomažič, trde platnice $15, mehke $10.GEORGE KOZIAK - Slovenian Janizary byJoseph Jurčič, historical novel from 15.century, $15.SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR, $30ANGLEŠKI SLOVENSKI SLOVAR, $30POBEGLI ROBOT – Vida Pečjak, $3.CELOVŠKE, CELJSKE IN GORIŠKEMOHORJEVE KNJIGE, $90.NA USODNEM RAZPOTJU - M. Peršič, $25.PREMIKI – Janez Janša, $35.IZ BARAGOVE KNJIŽNICENOVE ZGOŠČENKE (CD) CENA $22MARIBORSKI OKTET - Jubilejni koncertKOMORNI ZBOR AVE - Eno Dete je rojenoANTON MARTIN SLOMŠEK - DrobtiniceSESTRE KLARISE - Marija, Mati mojaFRANC JAVORNIK - Portret prvaka ljubljanske opereKVINTET SONČEK - Večerni zvonBRATJE PIRNAT‘IGNITE’ 29. SLOVENSKI MLADINSKI KONCERT, $25Misli Thoughts - Božje in človeške Misli Thoughts - Božje in človeškeReligious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za verskoin kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljen (Established) leta 1952 | Publishedby Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji| Urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič, O.F.M., Baraga House, 19A’Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor) in računalniški prelom: MarijaAnžič | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176| E-mail: misli@infoxchange.net.au | Naročnina za leto 2005 je 30 avstralskih dolarjev, zunajAvstralije letalsko 70 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajovsa slovenska verska središča v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisane objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani(Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): DistinctionPrinting Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141.Misli na internetu: |Vnos: Draga Gelt | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI.ISSN 1443-8364Misli Thoughts - Božje in človeške Misli Thoughts - Božje in človeškemisli | januar - februar 2005 43

DONVALE TRAVELSLOVENIA TRAVEL1952 - 2005THE GREGORICH FAMILY HAS SERVED THE SLOVENIANCOMMUNITY IN AUSTRALIA FOR 53 YEARS.For all your travel requirements: Hotels; Car Hire or Leasing;Cruises; Air travel; Group bookings worldwide; Travel Insurance.Please contact us for dates and economicalrates. Make an early reservationto avoid disappointment.SLOVENIJA VAS PRIČAKUJEPRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIHPOTOVANJ ZA OBISK SLOVENIJE V LETU 2005Zelo dobre ekonomske prilikeza obisk lepe Slovenijein vseh strani sveta….Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila,da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!Ne pozabite, da je že od letaERIC IVAN GREGORICH1952 ime GREGORICH dobro Slovenija Travel/Donvale Travelpoznano in na uslugo vsem, ki1042-1044 Doncaster Roadse odpravljajo na potovanje! EAST DONCASTER VIC 3109PRIDEMO TUDI NA DOM! Telefon: 03 9842 5666Fax: 03 9842 594344misli | januar - februar 2005