matematika
matematika matematika
Vrtenine in kroglaDijak rešuje kompleksne problemev prostoru.ploskvijo. Računa kompleksne naloge z uporaboračunala. Pri izračunih dijak ocenjuje in kritično presojadobljene vrednosti ter je pozoren na merske enote.Dijak prepozna valj, stožec in kroglo kot vrtenine.Določi os vrtenja in analizira nastalo vrtenino glede naizbiro osi.Dijak uporablja ustrezne strategije in povezuje vsebineprostorske geometrije (npr. izdelava skice, uvid vsituacijo, analiza odnosov, vključevanje pojmov izravninske geometrije in geometrije teles).naloge s programi dinamične geometrije.Poiščejo modele teles iz življenja, okolja, stroke in vzvezi z njimi računajo različne količine.Dijaki tudi samostojno preiskujejo in raziskujejo. Pritem uporabljajo tudi programe dinamične geometrijeDijaki tudi samostojno preiskujejo in raziskujejo. Pritem uporabljajo tudi programe dinamične geometrije.2.6 Krivulje II. reda (izbirni tematski sklop)Povezani cilji iz SPI:Osnovni geometrijski pojmi: točka, premica, daljica, krožnica (kot geometrijsko mesto točk), simetrala,Zrcaljenje in simetrijeKoordinatni sistem, linearna in kvadratna funkcijaEnačbe in sistemi enačbOperativni cilji Opis ciljev Primeri dejavnosti za pouk in priporočilaDijak spozna krivulje, kinastanejo pri preseku stožca indvojnega stožca z ravninami.Dijak poveže krožnico inkoordinatni sitem.Dijak poveže elipso, hiperbolo,parabolo in koordinatni sitem.Dijak prepozna krivulje, ki nastanejo s presekomdvojnega stožca z ravninami: krožnica, elipsa,hiperbola, parabola, z znanjem, ki ga je pridobil pristrokovnih predmetih, npr. tehničnem risanju, meritvah.Dijak zapiše enačbo krožnice v središčni legi inpremaknjeni legi s središčem S(p,q).Analizira medsebojne lege krožnice in premice in dvehkrožnic ter računa razdalje in koordinate presečišč.Dijak uporablja enačbo elipse in hiperbole v središčnilegi ter parabole s temenom v koordinatnem izhodišču.Glede na potrebe stroke, uporablja tudi enačbe krivulj,v = p,qki so vzporedno premaknjene za vektor ( )Analizira medsebojne lege krivulj in premic vkoordinatnem sistemu. Pri tem uporablja ustrezneračunalniške programe.Učitelj pomaga povezati matematično predznanjedijakov z njihovim specifičnim strokovnimpredznanjem. Pri tem uporabi možnosti, ki jih omogočastroka, npr. primeri nalog, izdelkov, računalniškiprogrami in druga tehnologija.Dijaki samostojno preiskujejo in raziskujejo. Pri temuporabljajo grafična računala, programe za simbolnoračunanje, programe dinamične geometrije in programeiz stroke.Dijaki samostojno preiskujejo in raziskujejo. Pri temuporabljajo tudi ustrezne računalniške programe, npr.programe dinamične geometrije in programe iz stroke.18
2.7 Vektorji (izbirni tematski sklop)Operativni cilji Opis ciljev Primeri dejavnosti za pouk in priporočilaDijak pozna in uporablja grafično Dijak grafično ponazori vektor z usmerjeno daljico. Dijak primerja ponazoritev vektorjev v koordinatnemponazoritev vektorjev.Nariše vektor z danimi koordinatami a = ( a 1, a2)vsistemu s ponazoritvijo kompleksnih števil vkompleksni ravnini.koordinatnem sistemu. Točki v koordinatnem sistemudoloči koordinate krajevnega vektorja.Dijak sešteva in odšteva vektorje.Vektor pomnoži s skalarjem.Dijak grafično in računsko sešteva in odšteva vektorje.Grafično in računsko pomnoži vektor s skalarjem.Uporablja lastnosti vsote in produkta s skalarjem pripoenostavljanju izrazov.Učitelj pri ponazoritvi vektorjev uporablja različnotehnologijo (npr. programi dinamične geometrije).Dijak pozna in uporablja pojmelinearna kombinacija vektorjev,kolinearnost, komplanarnost,baza.Dijak izračuna skalarni produktvektorjev.Dijak pozna in uporablja pojem linearna kombinacijavektorjev. Pozna in uporablja pojma kolinearnost inkomplanarnost. Grafično in računsko izrazi dani vektorkot linearno kombinacijo dveh nekolinearnih vektorjev(razstavljanje vektorjev).Dijak izračuna skalarni produkt vektorjev. Pozna inuporablja lastnosti skalarnega produkta. Izračunadolžino vektorja. Izračuna kot med vektorjema.Ugotovi, ali sta vektorja vzporedna oziroma pravokotna.Dijak rešuje naloge na elementarnem nivoju.Učitelj poveže z razstavljanjem sil pri fiziki.Učitelj naj poudari medpredmetne povezave (medfizikalnimi količinami so na primer vektorji hitrost,pospešek, sila) in pomen vektorjev v stroki.19
- Page 1: POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (
- Page 4 and 5: III. USMERJEVALNI CILJI, KLJUČNE K
- Page 6 and 7: Razvijanje in evalviranje ključnih
- Page 8 and 9: Ključne kompetence Razvijanje komp
- Page 11 and 12: 1. tema: ŠTEVILA1.1 Osnovna znanja
- Page 13 and 14: 2. tema: GEOMETRIJA2.1 Osnovni geom
- Page 15 and 16: 2.3 Geometrijski likiPovezani cilji
- Page 17: Dijak računa polmera trikotnikuvč
- Page 21 and 22: Dijak prepozna lastnosti realnihfun
- Page 23 and 24: Dijak prepozna in reši sistemlinea
- Page 25 and 26: 3.4 Kvadratna funkcija in kvadratna
- Page 27 and 28: Dijak modelira realistične pojave
- Page 29 and 30: Dijak modelira realistične pojave
- Page 31 and 32: Dijak modelira realistične pojave
- Page 33 and 34: Dijak modelira realistične pojave
- Page 35 and 36: Dijak pozna definicijo odvodafunkci
- Page 37 and 38: 4. tema: OSNOVE LOGIKE, OBDELAVA PO
- Page 39 and 40: V. MINIMALNI STANDARDI ZNANJAMinima
Vrtenine in kroglaDijak rešuje kompleksne problemev prostoru.ploskvijo. Računa kompleksne naloge z uporaboračunala. Pri izračunih dijak ocenjuje in kritično presojadobljene vrednosti ter je pozoren na merske enote.Dijak prepozna valj, stožec in kroglo kot vrtenine.Določi os vrtenja in analizira nastalo vrtenino glede naizbiro osi.Dijak uporablja ustrezne strategije in povezuje vsebineprostorske geometrije (npr. izdelava skice, uvid vsituacijo, analiza odnosov, vključevanje pojmov izravninske geometrije in geometrije teles).naloge s programi dinamične geometrije.Poiščejo modele teles iz življenja, okolja, stroke in vzvezi z njimi računajo različne količine.Dijaki tudi samostojno preiskujejo in raziskujejo. Pritem uporabljajo tudi programe dinamične geometrijeDijaki tudi samostojno preiskujejo in raziskujejo. Pritem uporabljajo tudi programe dinamične geometrije.2.6 Krivulje II. reda (izbirni tematski sklop)Povezani cilji iz SPI:Osnovni geometrijski pojmi: točka, premica, daljica, krožnica (kot geometrijsko mesto točk), simetrala,Zrcaljenje in simetrijeKoordinatni sistem, linearna in kvadratna funkcijaEnačbe in sistemi enačbOperativni cilji Opis ciljev Primeri dejavnosti za pouk in priporočilaDijak spozna krivulje, kinastanejo pri preseku stožca indvojnega stožca z ravninami.Dijak poveže krožnico inkoordinatni sitem.Dijak poveže elipso, hiperbolo,parabolo in koordinatni sitem.Dijak prepozna krivulje, ki nastanejo s presekomdvojnega stožca z ravninami: krožnica, elipsa,hiperbola, parabola, z znanjem, ki ga je pridobil pristrokovnih predmetih, npr. tehničnem risanju, meritvah.Dijak zapiše enačbo krožnice v središčni legi inpremaknjeni legi s središčem S(p,q).Analizira medsebojne lege krožnice in premice in dvehkrožnic ter računa razdalje in koordinate presečišč.Dijak uporablja enačbo elipse in hiperbole v središčnilegi ter parabole s temenom v koordinatnem izhodišču.Glede na potrebe stroke, uporablja tudi enačbe krivulj,v = p,qki so vzporedno premaknjene za vektor ( )Analizira medsebojne lege krivulj in premic vkoordinatnem sistemu. Pri tem uporablja ustrezneračunalniške programe.Učitelj pomaga povezati matematično predznanjedijakov z njihovim specifičnim strokovnimpredznanjem. Pri tem uporabi možnosti, ki jih omogočastroka, npr. primeri nalog, izdelkov, računalniškiprogrami in druga tehnologija.Dijaki samostojno preiskujejo in raziskujejo. Pri temuporabljajo grafična računala, programe za simbolnoračunanje, programe dinamične geometrije in programeiz stroke.Dijaki samostojno preiskujejo in raziskujejo. Pri temuporabljajo tudi ustrezne računalniške programe, npr.programe dinamične geometrije in programe iz stroke.18
Change language