analiza stanja dostopnosti specialnih knjižnic invalidom in otrokom

Uporabljene pravne podlage:Konvencija o otrokovih pravicah (Ur. l. SFRJ-MP, št. 15/1990, Ur.l. RS, Mednarodne pogodbe,št. 9/1992)Standardna pravila za izenačevanje možnostiinvalidov (generalna skupščina OZN, 1993)Ustava RSZakon o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/2001;ZKnj)Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Ur.l. RS,št. 29/2003; uredba)Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižničnedejavnosti kot javne službe (Ur. l. RS, št.73/2003; pravilnik)Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št.102/2004; 17. člen)Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika(Uradni list RS, št. 96/02)Zakon o invalidskih organizacijah (Ur. l. RS, št.108/02)Uporabljeno ostalo strokovno gradivo: Merila in standardi za organizacijo in delovanjespecialnih knjižnic (Komisija za pripravo standardov za specialne knjižnice, ki jo je imenovalminister za znanost in tehnologijo, odobrila Komisija za standardizacijo pri Zvezibibliotekarskih društev Slovenije, 2000)0. UVOD0.1. NAMEN ANALIZENamen analize je bil zbrati podatke s terena o dostopnosti specialnih knjižnic invalidom inotrokom. Podrobnosti o teh ciljnih skupinah bodo pojasnjene v nadaljevanju. Rezultati analizebodo poleg ugotovitve stanja tudi podlaga za sprejemanje prihodnjih ukrepov Ministrstva zakulturo skladno z Nacionalnim programom za kulturo in Nacionalnim akcijskim načrtom osocialnem vključevanju.0.2. PODATKI O VPRAŠALNIKU0.2.1. Zajeta ciljna skupina in termin izvajanja analizeMinistrstvo za kulturo je analizo stanja izvedlo v mesecih decembru 2005 in januarju 2006.Anketni vprašalnik je poslalo na 197 naslovov. Naslove je ministrstvo povzelo s spletnihstrani Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in sicer je upoštevalo podatke o naslovihspecialnih knjižnic iz let 2004 in 2005. Na ta način smo želeli zajeti čim širši krog specialnihknjižnic, da bi dobili relevantne podatke s terena in da bi na podlagi teh podatkov lahko tudipredlagali čim bolj ustrezne ukrepe, ki bi reševali probleme, s katerimi se srečujejo specialneknjižnice in njihovi uporabniki. Ministrstvo za kulturo je namreč na podlagi rezultatov analize2

dostopnosti splošnih knjižnic invalidom in otrokom dne 28.09.2005 že predlagalo konkretneakcije v prostorskih razvojnih načrtih MOL in sicer ureditev klančin v vseh splošnihknjižnicah na območju MOL, ki tega še nimajo. Prav tako ministrstvo sproti predlaga vprostorske razvojne načrte ureditev klančin za dostop do splošnih knjižnic, ki tega še nimajo,tudi za druge občine v Sloveniji, ki imajo splošne knjižnice (Zagorje ob Savi: 08.12.2005,Koper: 02.02.2006, …).S strani petih naslovnikov je ministrstvo prejelo obvestilo, da nimajo več specialne knjižnice,en naslovnik je odgovoril, da je specialna knjižnica še v ustanavljanju. Trije naslovniki sonam poslali obvestilo, da ne delujejo več kot specialna knjižnica, en naslovnik nas je obvestil,da se je prej specialna knjižnica preoblikovala v visokošolsko knjižnico, ena pošiljka pa jeprispela nazaj na ministrstvo z oznako poštarja, da naslovnik ne obstaja več.0.2.2. Prejeti vprašalnikiOd preostalih 186 naslovnikov je vprašalnik ministrstva za kulturo za analizo dostopnostispecialnih knjižnic invalidom in otrokom izpolnilo 120 specialnih knjižnic (65%), od teh jihnajveč, 45 (38%), deluje na področju kulture (K), 28 (23%) je znanstvenih (Z),18 (15%) jevladnih (V), v industriji (I) jih deluje 13 (10%), 8 (7%) jih deluje v zdravstvu (ZD), 8 (7%)specialnih knjižnic pa pokriva druga področja (D).Vrste specialnih knjižnic po področju delovanja (vir: vrnjeni vprašalniki za analizodostopnosti specialnih knjižnic invalidom in otrokom)3

0.2.3. Temeljne podlage pri izpolnjevanju vprašalnikaIzhajajoč iz določb 1. člena Konvencije o otrokovih pravicah (OZN) pomeni otrok vsakočloveško bitje, mlajše od 18 let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da sepolnoletnost doseže že prej. Za potrebe te raziskave je štela kot otrok vsaka oseba, mlajšaod 18 let.Skladno s kategorizacijo WHO (vir: Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov)se upoštevajo ljudje z naslednjimi oblikami invalidnosti, ki so bile upoštevane tudi v tejraziskavi:1) senzorno ovirani (slepi, slabovidni, gluhi, naglušni, gluhonemi);2) gibalno ovirani (paraplegiki, tetraplegiki);3) duševno prizadeti.4

1. SPLOŠNO O SPECIALNIH KNJIŽNICAH1. 1. USTANOVITEV SPECIALNE KNJIŽNICEUstanovitelj specialne knjižnice je lahko pravna ali fizična oseba. Specialna knjižnica izvajaknjižnično, dokumentacijsko in informacijsko dejavnost na posameznih znanstvenih alistrokovnih področjih. Specialne knjižnice lahko knjižnično, dokumentacijsko in informacijskodejavnost opravljajo tudi kot javno službo (Merila in standardi za organizacijo in delovanjespecialnih knjižnic, str. 5). V tem primeru tudi (31. člen ZKnj):- zagotavljajo specializirane informacije na posameznih znanstvenih, strokovnih inproblemsko orientiranih področjih v organizacijah, katerih del so,- predvsem vsebinsko obdelujejo knjižnična gradiva in interne dokumente organizacij,katerih del so,- gradijo specializirane knjižnične in podatkovne zbirke,- vrednotijo in posredujejo specializirane informacije,- usposabljajo uporabnike za iskanje specializiranih informacij.Specialne knjižnice so tudi tiste, ki izvajajo knjižnično dejavnost v posebnih prilagojenihtehnikah za slepe in slabovidne ter specializirani informacijski centri (31. člen ZKnj).1.2. STATUS SPECIALNE KNJIŽNICEStatus in način delovanja specialne knjižnice se ureja s poslovnikom ali drugim aktom. V temaktu se med drugim določi tudi:» - mesto specialne knjižnice v matični organizaciji oziroma stroki,- upravljanje specialne knjižnice in sodelovanje z drugimi oddelki v okviru organizacije,če knjižnica ni samostojna pravna oseba,- naloge specialne knjižnice glede na cilje matične organizacije oz. stroke, naloge inodgovornosti vodje knjižnice in ostalih zaposlenih v specialni knjižnici,- proces dela v specialni knjižnici,- politiko nabave, obdelave, hranjenja in posredovanja knjižničnega gradiva inzagotavljanja dostopnosti do drugih informacijskih virov,- politiko uporabe knjižnice oziroma njenega gradiva,- politiko varovanja, zaščite in restavriranja knjižničnega gradiva,- način in obseg sodelovanja specialne knjižnice z drugimi knjižnicami, ponudnikiinformacij ter ostalimi organizacijami in posamezniki,- način vključevanja specialne knjižnice v knjižnični informacijski sistem Slovenije,- načine in merila za ugotavljanje uspešnosti delovanja specialne knjižnice.« (Merila instandardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic, str. 6)1.3. CILJI, NAMEN IN NALOGE SPECIALNE KNJIŽNICESpecialna knjižnica je organizacijska enota matične organizacije, lahko pa deluje tudi kotsamostojna pravna oseba, če je tako določeno v ustanovitvenem aktu. Temeljni namenspecialne knjižnice je zadovoljiti potrebe uporabnikov iz matične organizacije po specialnemgradivu (znanstvenem, raziskovalnem, dokumentacijskem, informativnem, …). Lahko pa jeodprtega tipa in zadovoljuje tudi potrebe drugih (zunanjih) uporabnikov. Specialna knjižnica,5

ki je samostojna pravna oseba, zadovoljuje potrebe po delovnem, raziskovalnem in drugemgradivu določene stroke. (Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic,str. 4)1.4. STORITVE SPECIALNE KNJIŽNICEOsnovne oblike knjižničnih, dokumentacijskih in informacijskih storitev specialne knjižniceso:- informacijske storitve,- storitve posredovanja knjižničnega gradiva,- predstavljanje dejavnosti knjižnice oziroma trženje njenih storitev,- izobraževalne storitve,- raziskovalne in razvojne storitve,- publicistična dejavnost. (Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnihknjižnic, str. 12)1.5. POVEZOVANJE SPECIALNIH KNJIŽNICSpecialne knjižnice, ki opravljajo knjižnično, dokumentacijsko in informacijsko dejavnost kotjavno službo, se morajo zaradi učinkovitega in racionalnega pretoka informacij v skladu spravnimi predpisi in drugimi akti s področja knjižnične, dokumentacijske in informacijskedejavnosti vključevati v nacionalni bibliografski sistem. V ta sistem se lahko vključujejo tudidruge specialne knjižnice, ki so za to strokovno usposobljene in pri svojem delu upoštevajoobvezne strokovne predpise ter strokovna merila in standarde za organizacijo in delovanjeomenjenega sistema. Za uspešnejše zadovoljevanje potreb po specializiranih informacijah sposameznih znanstvenih in strokovnih področij se lahko specializirane knjižnice vključujejo vspecializirane informacijske sisteme ali opravljajo naloge specializiranih informacijskihcentrov. Specialne knjižnice morajo biti praviloma informacijsko in komunikacijsko povezanez ustrezno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.Specialne knjižnice se strokovno povezujejo v Sekciji za specialne knjižnice Zvezebibliotekarskih društev Slovenije ter v drugih domačih in tujih združenjih. (Merila instandardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic, str. 9)6

2. DOSTOPNOST SPECIALNIH KNJIŽNIC INVALIDOM INOTROKOM2.1. ORGANIZACIJSKA OBLIKA SPECIALNIH KNJIŽNICIz odgovorov na vprašanje o organizacijski obliki specialnih knjižnic izhaja, da kar 115 od120 specialnih knjižnic (95%) deluje v okviru matične organizacije, 3 (3%) delujejo kotspecializirani informacijski centri, 1 knjižnica (na področju kulture) (1%) kot samostojnapravna oseba, ena specialna knjižnica pa na to vprašanje ni odgovorila.Organizacijska oblika specialnih knjižnic (vir: vrnjeni vprašalniki za analizo dostopnostispecialnih knjižnic invalidom in otrokom)2.2. DOSTOPNOST SPECIALNIH KNJIŽNIC INVALIDOMNa podlagi rezultatov iz prejetih anketnih vprašalnikov se je s potrebo po zagotavljanjuprilagojenih storitev za invalide doslej srečalo 17 od 120 knjižnic (VSE), t.j. 14%, ena odknjižnic (1%) na to vprašanje ni odgovorila. Na področju kulture (K) je bila potreba poprilagojenih storitvah za invalide izražena v največ knjižnicah, t.j. v 13 od 45 knjižnic (29%),ena od knjižnic (2%) na to vprašanje ni odgovorila, na področju zdravstva (ZD) v 2 od 8(25%) knjižnic, na drugih področjih (D) v 1 od 8 knjižnic (13%), med vladnimi knjižnicami(V) v 1 knjižnici od 18 (6%). Na področjih znanosti (Z) in industrije (I) potreba poprilagojenih storitvah za invalide doslej ni bila izražena.7

Izraženost potrebe po posebnih storitvah za invalide po posameznih vrstah specialnihknjižnic (vir: vrnjeni vprašalniki za analizo dostopnosti specialnih knjižnic invalidom inotrokom)da % ne % b.o. %skupaj%VSE 14 85 1 100K 29 69 2 100V 6 94 0 100Z 0 100 0 100ZD 25 75 0 100I 0 100 0 100D 13 87 0 100Izraženost potrebe po posebnihstroritvah za invalide poposameznih vrstah specialnihknjižnic100%%80%60%40%20%b.o.neda0%VSE K V Z ZD I Dvrsta specialne knjižnice2.2.1. Dostopnost specialne knjižnice za gibalno ovirane invalideMinistrstvo za kulturo je kot merilo fizične dostopnost specialne knjižnice upoštevalo fizičnodostopnost do stavbe, v kateri je specialna knjižnica ter dostopnost do gradiva znotraj stavbe.Fizična dostopnost do knjižniceMed vsemi 120 knjižnicami (VSE), ki so odgovorile na vprašalnik ministrstva, jih ima 45(38%) urejen fizični dostop do knjižnice, 73 (61%) ne, ena knjižnica (1%) pa na to vprašanjeni odgovorila.Med drugimi specialnimi knjižnicami (D) jih od 8 knjižnic 5 (63%) ima, 3 (37%) pa nimajourejenih klančin.V zdravstvu (ZD) imajo med 8 specialnimi knjižnicami 4 knjižnice (50%) urejen fizičnidostop do knjižnice, ostale ne.Od 18 vladnih specialnih knjižnic (V) ima 8 knjižnic (44%) urejene klančine, 9 (50%) jihnima klančin, ena knjižnica (6%) pa na to vprašanje ni odgovorila.8

področju zdravstva 75% knjižnic nima prostorov, prilagojenih gibalno oviranim osebam, napodročju industrije 62% knjižnic, na področju znanosti 54% knjižnic, na področju kulture47% knjižnic, med vladnimi knjižnicami 44% knjižnic in na drugih področjih 38% knjižnicnima urejenega fizičnega dostopa znotraj knjižnice za gibalno ovirane osebe.Od knjižnic, ki imajo poskrbljeno za boljšo fizično dostopnost knjižničnega gradiva gibalnooviranim osebam znotraj knjižnice, so vse vrste specialnih knjižnic izbrale tri odgovore ponaslednji pogostosti odgovorov:1. Dovolj široki hodniki v knjižnici za vožnjo z invalidskimi vozički (odgovor a nagrafikonu)- ta odgovor je izbralo 40% vseh knjižnic,- 62% knjižnic na drugih področjih,- 44% knjižnic na področju kulture,- 39% knjižnic na področju znanosti,- 33% knjižnic na področju vlade,- 31% knjižnic v industrij in- 25% knjižnic na področju zdravstva.2. Dvigala za gibalno ovirane invalide (odgovor b na grafikonu):- ta odgovor je izbralo 27% vseh knjižnic,- 39% knjižnic na področju vlade,- 32% knjižnic na področju znanosti,- 25% knjižnic na področju zdravstva in na drugih področjih,- 22% knjižnic na področju kulture,- 15% knjižnic v industriji.3. Čitalniška mesta, dostopna z invalidskim vozičkom (odgovor c na grafikonu):- ta odgovor je izbralo 26% vseh knjižnic,- 36% knjižnic na področju znanosti,- 29% knjižnic na področju kulture,- 22% knjižnic na področju vlade,- 15% v industriji in- 13% knjižnic na področju zdravstva in na drugih področjih.Fizična dostopnost do knjižničnega gradiva znotraj stavbe, v kateri je specialnaknjižnica (vir: vrnjeni vprašalniki za analizo dostopnosti kulturnih institucij invalidom inotrokom)a % b % c %VSE 40 27 26K 44 22 29VSE 33 39 22Z 39 32 36ZD 25 25 13I 31 15 15D 62 25 1310

Med drugimi ukrepi za povečanje fizične dostopnosti knjižničnega gradiva gibalno oviranimosebam znotraj stavbe, v kateri je knjižnica, so specialne knjižnice navedle še naslednje:- nizki pulti za prevzem gradiva, ki so lažje dostopni tudi osebam na invalidskemvozičku,- nizke police, na katerih je gradivo, tako da je le-to dostopno tudi osebam nainvalidskem vozičku,- prostori knjižnice se nahajajo v pritličju, zato je možen dostop z invalidskimvozičkom,- katalog gradiva je na takem mestu, da je dostopen uporabnikom na invalidskemvozičku.2.2.2. Dostopnost specialne knjižnice za slepe in slabovidne invalideMinistrstvo je kot merilo za prikaz dostopnosti knjižničnega gradiva za slepe in slabovidneinvalide v specialnih knjižnicah vzelo dva kriterija. Prvi kriterij je bil, ali imajo specialneknjižnice posebej vidno označeno gradivo v prostem pristopu za slabovidne osebe. Drugikriterij pa je bil tehnična opremljenost knjižnice za slabovidne uporabnike (računalniki,prilagojeni slabovidnim, elektronske lupe…). Glede na prejete odgovore je stanje na terenu zaslepe in slabovidne invalide zaskrbljujoče, saj se je izkazalo, da niti ena specialna knjižnicanima niti posebej vidno označenega gradiva v prostem pristopu niti nima posebne tehničneopreme za slabovidne uporabnike. To pa glede na rezultate iz analize splošnih knjižnicpomeni, da je za skupino slepih in slabovidnih uporabnikov zelo slabo poskrbljeno, saj imajotudi splošne knjižnice zelo malo specializiranega gradiva za to vrsto invalidov, pa tuditehnična oprema splošnih knjižnic zanje je slaba. Slepi in slabovidni tako v splošnih kot tudi vspecialnih knjižnicah težko ali pa sploh ne morejo dobiti gradiva za svoje potrebe, kar jihpostavlja v depriviligiran položaj, s tem pa se krši ustavno načelo enakosti in ustavna določbaposebnega varstva in posebnih ukrepov za invalide.11

2.2.3. Ukrepi specialnih knjižnic za večjo dostopnost knjižničnega gradiva invalidomSpecialne knjižnice so kot najpogostejši ukrep za zagotavljanje pomoči invalidom pridostopnosti knjižničnega gradiva, ki ga uporabljajo ali bi ga v primeru potrebe uporabile,navedle individualno pomoč knjižničarja (odgovor a na grafikonu in v vprašalniku). Medvsemi knjižnicami so bile kot drugi najpogostejši odgovor izbrane druge oblike naročanjagradiva (naročanje po telefonu, izbor knjig po katalogu, elektronsko naročanje…) (odgovor cna grafikonu in v vprašalniku), kot tretja najpogostejša oblika pomoči invalidom pa je bilizbran odgovor: dostava gradiva invalidu na dom (odgovor b na grafikonu in v vprašalniku).Skoraj identičen vzorec odgovorov se pojavlja tudi, če gledamo ukrepe po posameznih vrstahoz. področjih delovanja specialnih knjižnic, kar je razvidno iz spodnje tabele in grafikona.Ukrepi specialnih knjižnic za večjo dostopnost knjižničnega gradiva invalidom (vir:vrnjeni vprašalniki za analizo dostopnosti kulturnih institucij invalidom in otrokom)a % b % c %VSE 67 25 38K 73 20 24V 72 39 33Z 71 25 50ZD 63 38 63I 38 15 38D 50 25 50Med drugimi ukrepi za večjo dostopnost knjižničnega gradiva pa so specialne knjižnicenavedle še naslednje oblike pomoči:- dostava knjižničnega gradiva invalidu do bolniške sobe,12

- dostava knjižničnega gradiva invalidu na delovno mesto,- naročanje knjižničnega gradiva pri dežurnem knjižničarju,- pošiljanje fotokopij knjižničnega gradiva invalidom,- informacije o knjižnem gradivu na spletni strani, prilagojeni slepim in slabovidnim,- dostop do knjižničnega gradiva v prostorih knjižnice (čitalnica).2.3. DOSTOPNOST SPECIALNIH KNJIŽNIC OTROKOMIz rezultatov analize izhaja, da kategorijo otrok zaradi narave dela specialnih knjižnicpredstavljajo predvsem srednješolci, dijaki, čeprav so se nekatere specialne knjižnice srečaletudi z mlajšimi uporabniki-osnovnošolci.Med vsemi specialnimi knjižnicami se je s kategorijo otrok že srečalo 22 od 120 (18%)specialnih knjižnic (VSE), 9 od 120 knjižnic, od tega 3 vladne, 2 s področja kulture, 2 spodročja zdravstva ter po 1 s področja znanosti in industrije je kot vzrok, da se s populacijootrok še niso srečali navedlo, da gre za specialne knjižnice zaprtega tipa, ki služijo lepotrebam zaposlenih v matični organizaciji, v kateri pa nimajo zaposlenih oseb do 18 letastarosti.Med specialnimi knjižnicami na področju kulture (K) se je s potrebami po specialnih storitvahknjižnice za otroke srečalo 13 od 45 (29%) knjižnic, na področju znanosti (Z) 6 od 28 (21%),v zdravstvu (ZD) 1 od 8 (13%), med vladnimi specialnimi knjižnicami (V) 2 od 18 (11%),specialne knjižnice v industriji (I) in druge specialne knjižnice (D) pa se z otroki kotuporabniki njenih storitev doslej še niso srečale.Primerjalno gledano so se z otroki kot uporabniki storitev specialne knjižnice največkratsrečale prav knjižnice na področju kulture.Izraženost potrebe po storitvah za populacijo otrok v posameznih vrstah specialnihknjižnic (vir: vrnjeni vprašalniki za analizo dostopnosti kulturnih institucij invalidom inotrokom)da % ne % b.o. %skupaj%VSE 18 81 1 100K 29 71 0 100V 11 89 0 100Z 21 79 0 100ZD 13 97 0 100I 0 92 8 100D 0 100 0 10013

Vrste dejavnosti, ki jih specialne knjižnice izvajajo za otroke so naslednje:1. Izposoja specializiranih gradiv (knjig, publikacij) za seminarske naloge, referate,raziskovalne naloge, maturo, šolske projekte, za pripravo na razne kvize, za pripravotematskih posterjev.2. Informacije v zvezi gradivom specialne knjižnice.3. Pomoč pri iskanju gradiva.4. Svetovanje glede gradiva glede na obravnavano tematiko.5. Raziskovalna dejavnost pod vodstvom mentorja.6. Prilagojena vodstva po specialnih razstavah v knjižnici.7. Učne ure.8. Posebne storitve v dogovoru s posameznimi šolami.2.4. MEDKNJIŽNIČNA IZMENJAVA ZA POTREBE INVALIDOV IN OTROKSpecialne knjižnice pri zagotavljanju specialnih gradiv za svoje uporabnike lahko pridobivajogradivo tudi preko medknjižnične izposoje. Ministrstvo za kulturo je zanimalo, koliko od vsehspecialnih knjižnic je že kdaj sodelovalo s katero od splošnih ali specialnih knjižnic prizagotavljanju specialnega gradiva za invalide in otroke. Specialne knjižnice so pri temvprašanju navedle dva odgovora, in sicer da so bodisi že sodelovale s splošnimi oz.specialnimi knjižnicami bodisi bi z njimi sodelovale v primeru potrebe. Tako je 17 od vseh120 knjižnic (14%) navedlo, da so ali bi v primeru potrebe sodelovalo s splošnimi oz.specialnimi knjižnicami pri pridobivanju gradiva za otroke in invalide. Na področju kulture jes splošnimi in (ali) specialnimi knjižnicami pri pridobivanju gradiva za otroke in invalide žesodelovalo 8 od 45 knjižnic (18%), v zdravstvu 2 od 8 (25%), na drugih področjih 1 od 8(13%) knjižnic, od vladnih knjižnic 2 od 18 (11%), na področju znanosti pa 1 od 28 (4%).Dve knjižnici na področju industrije in ena knjižnica na drugih področjih pa sta navedli, da bisodelovali s splošnimi in (ali) specialnimi knjižnicami pri pridobivanju gradiva za otroke ininvalide v primeru, da bi se pokazala potreba za to.14

3. ZAKLJUČEKV primerjavi s splošnimi knjižnicami specialne knjižnice nimajo toliko obvezujočihzakonskih določb do invalidov in otrok, ki bi jih morale pri svojem delu upoštevati. Kljubtemu pa bi morale že izhajajoč iz mednarodnih dokumentov, ki zavezujejo Slovenijo, kakortudi izhajajoč iz ustave RS, tema dvema kategorijama prebivalstva nameniti posebno skrb inpozornost.Rezultati s terena so pokazali, da je za kategorijo otrok v specialnih knjižnicah dobroposkrbljeno, za gibalno ovirane invalide slabše, za senzorno ovirane invalide pa zelo slabo alisploh ne. S kategorijo duševno motenih oseb se v specialnih knjižnicah praviloma nesrečujejo.16

4. PRIPOROČILA ZA POSAMEZNE CILJNE SKUPINE4.1.1. GIBALNO OVIRANIAnaliza stanja je pokazala, da ima med vsemi specialnimi knjižnicami le 38% knjižnic urejenfizični dostop do knjižnice za gibalno ovirane osebe. Na področju kulture je rezultat še slabši,saj ima le 36% specialnih knjižnic na področju kulture urejene klančine. V primerjavi ssplošnimi knjižnicami, kjer ima kar 71% splošnih knjižnic urejen dostop do knjižnice zagibalno ovirane osebe, je ta rezultat zelo slab. Stanje bi bilo mogoče izboljšati predvsem znaslednjima ukrepoma:1. Dosledneje izvajati obstoječo zakonodajo, predvsem kar zadeva novogradnje, kibi morale tako po zakonu kot po pravilniku o gradnji objektov že ob izgradnjiimeti urejen dostop za gibalno ovirane osebe. Pri ostalih stavbah pa bi se bilotreba zavzeti za čim prejšnje odklanjanje arhitektonskih ovir in te potrebevključiti v prostorske razvojne načrte.2. Poostriti inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil zakona in pravilnika ograditvi objektov.4.1. 2. SLEPI IN SLABOVIDNIPo rezultatih analize je stanje na terenu za slepe in slabovidne invalide zaskrbljujoče, saj takov splošnih kot tudi v specialnih knjižnicah ni dovolj gradiva v posebej prilagojenih tehnikahza slepe in slabovidne za izposojo, prav tako pa je tudi zelo slaba tehnična opremljenostsplošnih knjižnic s prilagojeno tehnično opremo za »branje« tega gradiva, medtem kospecialne knjižnice te opreme po rezultatih analize sploh nimajo. Zato bi bilo treba zaizboljšanje stanja na terenu za slepe in slabovidne invalide storiti predvsem naslednje:1. Povečati skrb države za večjo ponudbo specialnih gradiv za slepe in slabovidneKer je teh gradiv na trgu in v knjižnicah zelo malo, je populacija slepih in slabovidnihinvalidov kar zadeva dostopnosti knjižničnega gradiva v njim prilagojenih tehnikahzelo slabo preskrbljena.Ukrepi ministrstva za kulturo: Ministrstvo za kulturo v določeni meri že skrbi za večjoponudbo prilagojenih gradiv za slepe in slabovidne na trgu tako, da iz proračunasofinancira prilagajanje in izdajanje knjig v Braillovi pisavi ter prilagajanje inizdajanje zvočnih knjig.2. Povečati skrb države za večje udejanjanje možnosti pridobivanja specialnihgradiv za slepe in slabovidne z medknjižnično izmenjavo. Ta oblika pridobivanjagradiva je po rezultatih analize zelo malo uporabljena v praksi. Vzrok za tako stanjekaže iskati predvsem v dejstvu, da je prilagojenega gradiva za slepe in slabovidne vsplošnih knjižnicah zelo malo, v specialnih pa ga praktično ni in je tako gradiva zaizmenjavo zelo malo.3. Dopolniti obstoječo zakonodajo z določilom o obveznosti splošnih knjižnic, damorajo imeti v okviru fonda knjižničnega gradiva določeno število naslovov oz.določen delež knjižničnega gradiva v Braillovi pisavi in (ali) v obliki zvočnihknjig in (ali) knjig s povečanim oz. odebeljenim tiskom. S tem bi se povečal delež17

prilagojenega knjižnega gradiva za slepe in slabovidne osebe v splošnih knjižnicah,preko medknjižnične izmenjave pa bi bilo to gradivo potem dostopno širšemu kroguuporabnikov, tudi v specialnih knjižnicah in tudi tistim, ki imajo le začasno težave zvidom (npr. bolniki). Sedaj je gradiv za slepe in slabovidne malo in ni česaizmenjavati.4. Ureditev statusa specialne knjižnice knjižnici za slepe in slabovidne pri Zvezidruštev slepih in slabovidnih Slovenije, ki je trenutno edina specializiranaknjižnica za slepe in slabovidne uporabnike v Sloveniji. Ureditev statusa specialneknjižnice navedeni knjižnici je v interesu države, saj država s tem uresničuje ustavnodoločilo o posebni skrbi za invalide. Ta knjižnica ima v Sloveniji trenutno največgradiva za slepe in slabovidne uporabnike in z uvrstitvijo te knjižnice v mrežo knjižnicv Sloveniji bi postala ta gradiva širše dostopna tako invalidom kakor tudi prebivalstvu,ki bi zaradi drugačnih razlogov, kot je slepota oz. slabovidnost, potrebovalo zvočne inpodobne knjige. S tem bi se lahko tudi povečala medknjižnična izmenjava kot ena odoblik pridobivanja gradiva, po katerem povprašujejo uporabniki. Navedena knjižnicaima tako gradivo v Braillovi pisavi kakor tudi zvočne knjige in knjige v povečanemoz. odebeljenem tisku. Zadeva je aktualna tudi zato, ker je na ministrstvo za kulturopred kratkim prispel tudi predlog za ustanovitev virtualne knjižnice, ki bi bila pravtako lahko del specialne knjižnice za slepe in slabovidne in bi tako na enem mestuzagotavljali popolno ponudbo za slepe in slabovidne osebe. Ustanovitev specialneknjižnice je relevantna tudi zato, ker je v tretjem odstavku 31. člena ZKnj navedenapravna podlaga za tako specialno knjižnico. Zakon namreč pravi, da so specialneknjižnice tudi tiste, ki izvajajo knjižnično dejavnost v posebej prilagojenih tehnikah zaslepe in slabovidne. Knjižnica pri Zvezi društev slepih in slabovidnih je taka knjižnica,nima pa še urejenega formalnega statusa specialne knjižnice. Z vključitvijo teknjižnice v mrežo knjižnic v Sloveniji bi povečali izbor gradiv za slepe in slabovidne,s tem bi povečali izbor in distribucijo tega gradiva tudi preko medknjižničneizmenjave, hkrati pa bi priznanje statusa specialne knjižnice navedeni knjižnici lahkokoristilo knjižnični stroki nasploh. S priznanjem statusa specialne knjižnice navedeniknjižnici bi uredili tudi problem stabilnega financiranja te knjižnice, ki je tudi zelopereč. Nesprejemljivo bi namreč bilo ne izkoristiti vseh potencialov te knjižnice obdejstvih, ki jih v zvezi s senzorno oviranimi ugotavlja ta analiza.Ukrepi ministrstva za kulturo: Sektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturneraznolikosti se zavzema, da bi knjižnica za slepe in slabovidne pri Zvezi društev slepihin slabovidnih Slovenije dobila status specialne knjižnice in se vključila v mrežoknjižnic v Sloveniji.5. Izboljšati tehnično infrastrukturo za slabovidne uporabnike. Iz analize stanja jerazvidno, da specialne knjižnice sploh nimajo tehnične infrastrukture za slabovidneosebe, kar te ljudi postavlja v slabši položaj nasproti videčim. Tudi v organizacijah, kiimajo specialne knjižnice zaprtega tipa in le-te zadovoljujejo le potrebe matičneorganizacije, so namreč lahko zaposleni slabovidni ljudje. Zadeva je problematičnatudi zato, ker so tudi splošne knjižnice slabo opremljene kar zadeva tehničnoinfrastrukturo za slepe in slabovidne uporabnike.Ukrepi ministrstva za kulturo: Ministrstvo za kulturo vsako leto del proračunskihsredstev namenja tudi za razvoj tehnične infrastrukture za senzorno ovirane invalide.18

4.1.3. GLUHI, NAGLUŠNI IN GLUHONEMINe le v splošnih ampak tudi v specialnih knjižnicah ugotavljajo, da bi zaposleni v knjižnicahza delo z invalidi, zlasti za delo z gluhimi, naglušnimi in gluhonemimi, potrebovali dodatnoizobraževanje, predvsem z vidika določil Zakona o znakovnem jeziku, saj gre tu predvsem zaproblem sporazumevanja zaradi nepoznavanja jezika gluhih. Pri ostalih invalidih z obstoječimznanjem še nekako gre, pri navedenih pa je brez tolmača težko.4.2. OTROCIIz podatkov iz prejetih vprašalnikov izhaja, da je za otroke v specialnih knjižnicah dobroposkrbljeno. Vse specialne knjižnice odprtega tipa so odprte tudi otrokom za njihove potrebe,ki jih tudi uspešno realizirajo, zato kakšni posebni dodatni ukrepi za otroke v specialnihknjižnicah po mojem mnenju niso potrebni.Čez nekaj časa bi bilo smiselno izvesti ponovno analizo stanja dostopnosti knjižničnegagradiva invalidom in otrokom v specialnih knjižnicah in primerjalno ugotoviti trend,predvsem z vidika udejanjanja predlaganih ukrepov.Pripravila:Sabina ObranovičSvetovalka IIPregledala in dopolnila: Dr. Suzana Čurin-Radovič19