Revijo si lahko v celoti prenesete tukaj - Zelena Slovenija

Minister s sosvetom,drugi pa nič?Se morda še spomnite, kako je država ukiniladva nacionalna organa, Svet za varstvookolja in Svet za trajnostni razvoj, zaradi varčevanja.Češ, država tako in tako financira preko250 nevladnih organizacij, v okoljskih vladnihslužbah pa da je zaposlenih preko 700 javnihuslužbencev. Kakšna moč! Zdaj, ko se dopolnjujeZakon o varstvu okolja, minister Dejan Židanrazmišlja o nekakšnem posvetovalnem telesu, kibi mu pomagal sprejemati premišljene odločitve.Aktualni minister se je odločil za modropolitično potezo, saj zamisel o strokovnemokoljskem posvetovalnem telesu na okoljskemministrstvu ni nova. Morda MKO v zadnjihmesecih prevečkrat zaide v škarje, ko gre zaokolje in trajnostni razvoj, ali pa že ugotavlja,da bo kmalu frčalo perje, če se ne bodo kolesana okoljskem vozu premikala hitreje, predvsempa drugače. Tako, da MKO kot zakonodajalecin njegove službe ali uradniki, ki z uredbami inpredpisi izdatno, tudi usodno vplivajo predvsemna poslovanje gospodarstva, ne bodo več nastopalis pozicije, da je zakonodajalec tisti, ki okolješčiti, vsi drugi, zlasti gospodarske družbe, paga ogrožajo. In še naprej – da uradniki ne bodoizvajalce okoljske zakonodaje obravnavali pišmeuharsko.Kot nebodigatreba, formalno v javnihrazpravah, ki potekajo, kakor pač potekajo.Pač pa drugače. Tako, da bodo skupaj s civilnoiniciativo, stroko, gospodarstvom in vsemi, kiso lahko partner, ustvarjali drugačno državo,takšno, ki bo zares servis vsem, ki jo plačujejoin potrebujejo.Kaj lahko storijo okoljski uradniki za rastSlovenije?Nekaj primerov iz revije, ki jo držite v rokah.Prvič.V letu 2012 je bilo v razgradnjo prevzetihsamo 5.447 izrabljenih motornih vozil od predvidomaskupaj 50.000 ali nekaj več. Kaj se zgodiz drugimi, se ugiba. Problem je v izjavi o lokaciji,ki je nihče ne preverja in spremlja. Že dolgo časase usklajujejo Ministrstvo za finance, MKO inMinistrstvo za infrastrukturo in prostor, a kdopobere smetano, se ne ve. Kakšna je gospodarskain okoljska škoda?Drugič.Poti do okoljevarstvenih dovoljenj. Podjetjalahko čakajo nanje več let. Pri razlagi zakonodajeprihaja do razlik, ker v pripravi gospodarstvoskoraj ne sodeluje. Zaradi različnih razlogov innetransparentnosti postopkov prihaja do konfliktov,v katere so najpogosteje vključeni ARSO,civilne iniciative, podjetja. Domišljenega komuniciranjaje premalo na vseh straneh, a tudizamud v pripravi dokumentov. Na primer, zdajDirektiva o industrijskih emisijah. Eden izmedrokov za prilagoditev novim okoljskim zahtevamje januar 2014. Zgodba z IPPC se ponavlja.Tretjič.Ravnanje z OEEO in OPBA. Pripravljajose spremembe Uredbe o ravnanju z odpadnoelektrično in elektronsko opremo. Nova uredbamora biti prenesena v slovensko zakonodajo vzačetku leta 2014. Po mnenju mag. Emila Šehičaje v Sloveniji nekje še 15.000 ton odpadneopreme, po analizah EU pa naj bi 1000 ton tehodpadkov dalo 250 delovnih mest.Četrtič.Jošt Jakša v intervjuju, kaj se bo zgodilo zAkcijskim načrtom za povečanje konkurenčnostigozdno-lesne verige, pravi, »da je kurjenje lesa,predvsem tistega, s katerim bi se s primerno predelavolahko ustvarila dodana vrednost, delovnamesta in v izdelkih vezal CO 2, barbarsko dejanje.«Torej, kaj bodo po že razvpitem spoznanju,da Slovenija razpolaga z gozdom, ki je naša nafta,storile službe na ministrstvih za končni premiknavzgor v položaju lesno-predelovalne panoge?Koliko Slovenija izgublja, koliko bi lahko dobilaz odgovornejšim, sposobnejšim uradništvom nadržavni ravni? Kajti zgledi tudi so.In petič, šestič …Stereotip je, da je državno uradništvoukradlo državo in da še premalokrat na širokoodpira vrata tistim, ki jo potrebujejo in od njepričakujejo rešitve, ne komplikacij in ovir. Kajti znapihnjeno, neučinkovito birokracijo, s premaloznanja, z netransparentnim delovanjem, s premalopoudarka, da je servis državljanom in podjetjem,država ne more biti uspešna. Tudi njenogospodarstvo lahko zaradi tega hodi s coklo.Zato bo strokovno posvetovalno telo koristiloministrovemu kabinetu. Prav tako bi bilstrokovni svet, sestavljen iz različnih partnerjev,zelo dobrodošel za ARSO, za EKO sklad inše za koga. Različni strokovni sveti javnosti priokoljskih državnih organih ali inštitucijah bipomagali k boljšim odločitvam. Omogočili bivečjo transparentnost in nadzor, zmanjšali binevarnost sistemske korupcije, okrepili odgovornost,Slovenija bi postajala modernejša inbolj kulturna država. No, morda pa je okoljskouradništvo kot speči tiger, ki se bo zdaj zdajprebudilo z vso intelektualno močjo, ki joSlovenija, gospodarstvo še posebej, ta čas zareskrvavo potrebuje.P.S.Sicer pa upam, da bo mag. BojanŽlender z Ministrstva za infrastrukturovsaj v treh mesecih odgovoril nanekaj vprašanj o skupni vozovnici za avtobusin vlak. Zdaj je menda zasut z delom.UvodnikJože Volfand,glavni urednikEOL 80 3Uvodnikjulij 2013foto: Rok Tržan

julij 2013 EOL 80 4ImpresumEmbalaža - okolje - logistika,specializirana revija za trajnostni razvojIzdala in založila: Fit media d.o.o., CeljeGlavni urednik: Jože VolfandOdgovorna urednica: mag. Vanesa ČanjiOblikovanje, prelom in grafična priprava:Fit media d.o.o.Tisk: EurografOglasno trženje: Fit media d.o.o.,Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.siUredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO),Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan(Dinos d.d.), Rudi Horvat (SaubermacherSlovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.),Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Franci Lenart(Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja),Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin(Združenje papirne in papirno predelovalne industrije),mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), SašaStropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)Uredniški odbor za strokovne prispevke:dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. MarkoNotar (Termoelektrarna toplarna Ljubljanad.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okoljaRS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)Celje, julij 2013Naklada 2.700 izvodovRevija je brezplačna.Tiskano na okolju prijaznem papirju.Kontakt za informacije:T: 03/ 42 66 700E: info@zelenaslovenija.siW: www.zelenaslovenija.siPartnerjapri izdajanju revije EOL:• Fakulteta za logistiko• Gorenje Surovina d.o.o.Vsebina5 Novosti8 Povpraševanje po premaznihkartonih v Evropi se še povečuje11 Kampanje niso upravičene,saj je rešitev reciklaža14 Kava gre z menoj, kam pa embalaža?16 Potrošnik in čut za okolje izbirata embalažo18 Trend – embalaža za večkratno uporabo20 Cilj – prvi v potiskani in kaširani embalaži21 Nova priročna vračljiva embalaža Skupine Laško22 Novice Zelenega omrežja24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja26 Interesi povsem nasprotni, adržava mora pri gozdu ukrepati28 Spremembe v zakonu o gozdovih29 Les, strateška surovina Slovenije33 Petrol gradi BLTC Brežice34 Korporativno upravljanje okolja je prava rešitevsebina36 Lastništvo nad OEEO naj pripada proizvajalcem oziroma shemam40 Energije ne smemo metati skozi okno42 Ali je papirniški mulj strošek ali energent?45 Bomo kmalu dobili prvi bio-solarni vrtec?46 Okoljski zakonodajalec bolj po svoje, za OVD tudi več let50 IMV še vedno vozijo po vzporednem okoljskem tiru53 Zelene navade54 Logistično načelo »5P« sez zgodovino ni spremenilo56 Mednarodna konferenca ologistiki in trajnostnem transportu58 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

NovostiBrankoEmbalaža za semenanagrajena z ZlatoMagdalenoNa letošnjem 15. Mednarodnem festivalukreativne komunikacije Magdalenaje glavno festivalsko nagrado ZlataMagdalena v kategoriji oblikovanjaembalaže prejel izdelek "Sjeme" študentkeMartine Ukić iz Rovinja. Po mnenjupredsednika žirije Roberta Ilovarja jeUkićeva na simpatičen, eleganten infunkcionalen način zasnovala embalažnorešitev za sodoben proizvod: »Embalaža ječista, preprosta in sveža rešitev za posebnolinijo izdelkov semen za zelenjavo (korenje,brokoli, paradižnik, rdeča pesa idr.).Vsebina proizvoda duhovito in kreativnointerpretira vizualni nagovor in obratno.Pomembno je, da se izdelek ne trudipojasnjevati svoje funkcionalnosti, ampakpredstavila načela njihove proizvodnje, ki spomočjo postopka kaljenja in tehnologijepredgrevanja surovin omogoča proizvodnjolažjih in robustnejših steklenih embalaž.Kreativna rešitevpovečala prodajoKratko,zanimivoRavnik ostajafoto: arhiv MKOBranko RavnikNa spletni strani nekdanjega Ministrstva zaokolje in prostor je sicer še vedno kot generalnadirektorica Direktorata za okolje navedenaBarbara Avčin Tržan, a ve se, da je aktualni vršilecdolžnosti generalnega direktorja BrankoRavnik, in sicer na zdajšnjem Ministrstvu zakmetijstvo in okolje. Branko Ravnik bi moral s1. julijem prevzeti mesto direktorja Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije. Kot kaže, pa bosedanji vršilec dolžnosti ostal na MKO do koncaleta in bo s 1. januarjem 2014 odšel na zbornico.Takšna odločitev bo zagotovo pripomogla ktemu, da bodo na MKO lahko pospešeno uredilinekaj okoljskih problemov, ki se očitno kopičijo.EOL 80 5»Vrni embalažov reciklažo«jasno komunicira sam zase. Embalaža ne»kriči« o ekologiji, pa vendar je okoljuprijazna. Prav tako je tudi vsebina izdelkana nevsiljiv način povezana z naravo. Nič nipreveč in nič premalo, a pove prav vse«, jedejal Robert Ilovar.Redizajn mineralnihvod VitinkaSteklarna Vetropack Straža d.d. iz Humana Sotli je bila razglašena za zmagovalnimotiv 5. jubilejne študentske ustvarjalnedelavnice v sklopu natečaja CROPAK 2013.Letošnji ustvarjalni izziv je bil redizajn etiketin steklenic volumna 1 l, 0,33 l in 0,25 l zalinijo mineralnih vod Vitinka, proizvajalcaVitinka a.d. iz Bosne in Hercegovine. Modelza razvoj novih embalaž tega izdelka jekreativna rešitev Adija Frankovića, ki jeprejel posebno nagrado organizatorjev(podjetja Tectus d.o.o., Inštituta zaembalažo in tiskarstvo Tectus - IatT terčasopisa Ambalaža/REGprint iz Zagreba).Steklarna Vetropack je na delavnicah sicerBritansko poslovno združenje za dizajn(Design Business Association) je zbronom nagradilo dizajn embalaže izdelkaVina Laguna podjetja Agrolaguna d.d. izPoreča. Vizualna identiteta izdelka je deloagencije Lewis Moberly, vodilne britanskesvetovalne agencije za oblikovanje embalažin ustvarjanje identitet blagovnih znamk.Prestižne nagrade za uspešnost dizajna, kijih podeljuje združenje, so edine nagrade tevrste, ki upoštevajo tržna merila kot glavnikriterij za ocenjevanje in prepoznavanjevpliva, kako premišljeno izveden dizajnvpliva na doseganje poslovnih ciljev inprihodkov podjetja. Nova vizualna podobablagovne znamke Vina Laguna je privedlado letnega povečanja prodaje na liter za26 %, medtem ko je Malvazija kot nosilecznamke dosegla 53-odstotno rast v samopetih mesecih.V juniju je v organizaciji BMW potekala CleanWater Business & Diplomatic Regatta, ki jenadaljevanje Eko regate BMW. Gre za poslovno-diplomatskišportni dogodek, ki povezujepodjetja in izobraževalne ustanove v izobraževanjuo pomenu trajnostnega razvoja in vplivihna okolje. Na regati je sodelovalo tudi podjetjeInterseroh, in sicer v strokovnem delu dogodkav modulu za trajnostni razvoj z delavnico o zelenihstoritvah in upravljanju z odpadki v okvirudružbeno-ozaveščevalnega projekta »Vrni embalažov reciklažo«. Sodelovali so tudi v veslaškiregati in si priveslali prvo mesto. V sodelovanjus partnerskima podjetjema Infrastruktura Bledd. o. o. in EKO Plus d.o.o. so na prireditvenemprostoru uredili ekološke otoke z zabojniki zaločeno zbiranje odpadkov ter plastičnih pokrovčkovza humanitarno pomoč 5-letni dekliciMedini. Na celotni prireditvi so tako zbrali 535kg odpadkov, med katerimi je bilo 100 kg mešaneplastične embalaže, 10 kg plastičnih pokrovčkov,80 kg papirne in kartonske embalaže, 180kg steklene embalaže, 120 kg biorazgradljivihodpadkov ter samo 45 kg mešanih komunalnihodpadkov. Ločeno so torej zbrali 92 % vsehodpadkov, ki so nastali na prireditvi, kar je dosedaj najboljši rezultat v triletnem delovanjuprojekta »Vrni embalažo v reciklažo«, ki ga najavnih množičnih prireditvah izvaja podjetjeInterseroh.julij 2013Fotografije: arhiv proizvajalcev

četrtine potreb, primerno raste, predvsem naprogramih, vezanih na oba farmacevta. Tudosegamo količinske rekorde.To pomeni finančno stabilnost. Vaše podjetje vzadnjih letih ni doživelo pretresov in poslovnirezultati kažejo stalno rast. Koliko naložbavpliva na vaše poslovanje?Večjih negativnih odklonov v delovanjupodjetja res ni bilo, treba pa je poudariti, dase je finančni rezultat v zadnjih letih slabšal.Naložba v prenovo večjega kartonskega strojain posodobitve preostalih sklopov in naprav,končana v začetku leta 2012, je mejnik vrazvoju količevske papirnice. Z njo smo sedolgoročno usmerili v proizvodnjo premaznihkartonov, izdelanih iz svežih vlaknin, ki imajopraviloma višjo dodano vrednost in izkazujejovišjo rast na trgu. Pomeni tudi temelj za našorast v prihodnosti, kar potrjujejo finančnirezultati lanskega in letošnjega leta. Naš proizvodniprogram je po njeni izvedbi namrečpostal kombiniran, saj na istem kartonskemstroju proizvajamo izmenično oba proizvoda.Tako delo zagotavlja visoko prilagodljivost namorebitna kratkoročna negativna nihanja natrgu in s tem doseganje stabilnejših rezultatov.poleg novih proizvodov zagotovil precejšnjorast in obseg prodaje.Kateri stroški v poslovanju se vam v zadnjihdveh letih najbolj povečujejo in vplivajo navašo konkurenčnost? Menedžerji najbolj opozarjajona stroške energentov.Obupno visoki so bili stroški za zemeljski plinše v prvem polletju lanskega leta, ko smo plačevalitudi do 35 % več kot naši konkurenti vNemčiji ali Avstriji. Letos se je stanje izboljšalo,vendar je še vedno daleč od ravni evropskihkonkurenčnih cen za odjemalce naše velikosti.Razlog je, kot mnogokrat, večplasten. Od majhnosti,zaprtosti in nezanimivosti slovenskegaplinskega trga prek prevladujočega položajaenega dobavitelja plina do izjemno visokerazlike med cenami plina, ki se oblikujejo napodlagi tako imenovane oljne formule in borznooblikovanih cen, izhajajočih iz čezmorskihdobav in vezanih na uplinjanje. Tudi pri stroškuelektrike nas je februarja letos prizadelo večkot trikratno povečanje podpor za financiranjeOVE in SPTE. Preostali stroški stalno naraščajo,vendar večinoma ni večjih dvomestnihpodražitev. Seveda je v tem okviru tudi tri- dopetodstotna letna rast stroška dela.V panogi ste med tistimi direktorji, ki že večlet opozarjate na prenizko dodano vrednostv panogi. Kje je vaše podjetje letos? Kje jeSlovenija in kje so najboljši?Res je, dokler bo dodana vrednost manj kot40.000 EUR na zaposlenega in se bosta za plačenamenjali njeni dve tretjini do tri četrtine, nebo razvoja in blagostanja v Sloveniji. Kar skrbi,je trend. V zadnjih desetih in več letih ni biloomembe vrednega napredka, zato še zdaj gospodarskedružbe financirajo razvoj s tujimi, vtem primeru, domačimi bančnimi viri. Zanimivje dokaj zaskrbljujoč in alarmanten podatek izleta 2007, da je bilo slovensko gospodarstvo vsedemindvajseterici drugo najbolj zadolženo –takoj za grškim. Pojavna oblika tega davka jepoleg tajkunskih zgodb in globalne krize našasedanjost.Letos se gibljemo med 75.000 in 80.000 EURna zaposlenega; za panogo, ki ji pripadamo, jeta rezultat odličen tudi v evropskem merilu,vendar je še daleč od nekaterih najboljšihvelikih slovenskih industrijskih izvoznikov,med katere štejem oba farmacevta, ki sta blizu100.000 EUR na zaposlenega.980EmbalažaZa konkurenčnost na trgu je ključno, ali sstrukturo proizvodov in materialov sleditetrendom in zahtevam. Kako ste reagirali vzadnjih treh letih z novimi proizvodi? Kaj sespreminja v proizvodnji kartonov?Uvedba novih in temeljita izboljšava sedanjihproizvodov je temelj za doseganje konkurenčnostiv današnjih tržnih razmerah. V zadnjihtreh letih smo prenovili, zamenjali in na novouvedli več kot polovico proizvodnega programa.Temelji za prenovo in/ali uvedbo novihproizvodov so bili in bodo najbrž tudi v prihodnjena eni strani vse večje zahteve tiskarjev inizdelovalcev kartonske embalaže po doseganjučim višje produktivnosti, ki se meri s hitrostjo,izmetom, zastoji itd. pri delu, in na drugi straninaraščajoče oblikovne in izvedbene zahteveembalažnih rešitev, ki velikokrat zahtevajopremik s kartonov, narejenih iz vračljivegapapirja, na kartone, izdelane iz svežih vlaknin.Proizvajalci embalaže so pod pritiskom naročnikov,ki zahtevajo optimizacijo stroškov.Material je med bistvenimi stroški. Kako stereagirali na zahteve svojih kupcev?Kupci in prodajalci katerega koli blaga s pogajanjiin dogovorom dosežejo sklenitev posla. Tovelja tudi za embalažne reprodukcijske materiale,med katerimi je karton najpomembnejši,vsaj kar zadeva delež v stroških. Naša prodajnausmeritev predvsem na domačem trgu že daljčasa izpostavlja kratke dobavne roke in prevzemskladiščenja blaga pri nas za določenoobdobje, kar omogoča kupcem optimiziranjematerialnih tokov in zmanjšuje potrebo pofinanciranju obratnih sredstev. Skupaj s sprejemljivoceno to pomeni prodajni servis, ki jeKakšen poslovni rezultat pričakujete do koncaleta? Bosta lanska realizacija in dobičekpresežena?V naši panogi poleti ni mogoče napovedovati rezultataob koncu leta. Poslovne procese vodimotako, da bi vsaj zadržali trend in dinamiko, kismo ju dosegli v prvi polovici leta. Upamo pa, daju bomo lahko presegli. Vsekakor pa bo lanskivrednostni in fizični obseg prodaje in končnifinančni rezultat bistveno nad lanskoletnim,ko smo dosegli 4 milijone EUR čistega dobička.Uvedba novih in temeljitaizboljšava sedanjihproizvodov je temelj zadoseganje konkurenčnosti vdanašnjih tržnih razmerah.julij 2013

80 10julij 2013 EmbalažaKratko,zanimivoNa Fach Packu 2013 tudislovenska podjetjaNa Fach Packu 2013, enem najpomembnejšihevropskih strokovnih sejmov za pakiranje,tehnologijo, obdelavo embalaže in logistiko,bo letos sodelovalo okrog 1.400 razstavljavcev.Iz Slovenije bodo na sejmu EGP Škofja Loka,Goldpack Zlatorog Oprema Hoče, Cetis in Ambaizl Celja. Nekaj razstav na sejmu bo specializiranih,tako na primer predstavitev pakiranjav medicini in farmaciji in prikaz kakovosti inodlik trdega kartona kot trajnostnega materiala.Na strokovnem forumu bodo razpravljalio valoviti lepenki kot dejavniku uspeha v dobaviteljskiverigi. Sejem v Nürnbergu bo od 24.do 26. septembra.Zmagovalna steklenicaPivovarne LaškoV sklopu embalažnega festivala FEST.ACROPAK 2013 so junija podelili jubilejne (desete)nagrade CROPAK za najboljšo embalažo nahrvaškem trgu. Nagrado CROPAK 2013 je prejelproizvod Frankovka Rose Selected 2012 lastnikaIločki podrumi d.d. proizvajalcev embalažeEtigraf d.o.o. ter Vetropack Straža d.d. Četrtoleto zapored so podelili tudi nagrado REGPAK2013 za najboljšo embalažo v regiji, kjer je bilov okviru 10 nominacij vključenih 25 izdelkoviz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije,Slovenije in Srbije. Najbolje ocenjena embalažaje bila povratna nosilka za steklenice PivovarneLaško d.d. Proizvajalec te embalaže je hrvaškopodjetje Kaplast d.d., dizajn zanjo pa je oblikovalPrimož Pislak iz slovenskega oblikovalskegastudia Luks Lab d.o.o.Gozdovi – slovenskapot v Evropo 2020?Informacijska pisarna Evropskega parlamentav Ljubljani in Slovenska tiskovna agencija sta vCerknici pripravila regionalni forum Gozdovi– slovenska pot v Evropo 2020? Eno izmedvprašanj na forumu je bilo, kakšne so možnostiza obuditev nekdaj izjemno močne lesno-pohištveneindustrije in kje so lahko v pomoč evropskiskladi? V pogovoru so sodelovali dr. RomanaJordan, evropska poslanka (ELS), Zofija MazejKukovič, evropska poslanka (ELS), Jelko Kacin,evropski poslanec (ALDE), Mitja Strohsack, lastnikpodjetja Brest Pohištvo, Julijan Rupnik,direktor podjetja Snežnik Kočevska Reka,Cvetka Kernel, ravnateljica SGLŠ Postojna inJošt Jakša z Ministrstva za kmetijstvo in okolje.Sporočilo foruma – gozd in les sta priložnost,toda le, če bosta ekonomska in razvojna politikaznali povezati gozdno-lesno verigo in bodo vsiakterji pripravljeni za sodelovanje in razvojnipreboj na trgu EO. Kot kaže, pa brez spodbuddržave ne bo šlo.Kakšno je domače poslovno okolje v primerjaviz lanskim? Kaj pričakujete od ekonomskepolitike? Kako ocenjujete dvig DDV?Domače poslovno okolje, s katerim imamoposlovne odnose, je vitalno, dinamično, zahtevno,uspešno in finančno stabilno. Pravonasprotje državi, ki ji vsi pripadamo. Razlogza to je v stabilnih razmerah v njihovi prodajniverigi in v povečani usmerjenosti v izvoz.Pošteno rečeno, od ekonomske politike kratkoročnone pričakujem ničesar pozitivnega, veselbom, če njeni snovalci ne bodo prišli na idejo,da bi v želji po sanaciji državnih financ kakorkoli neposredno ali posredno obremenili predvsemizvoznike, ki imamo edini še relativnostabilen denarni tok.Dvig DDV je bila pregreta politična zgodba, kine bo imela velikih, kaj šele usodnih posledic.Potrošniki bodo za posamezne dobrine plačalinekoliko več, poraba se bo nekoliko zmanjšala,posamezne gospodarske družbe bodo pa dvigdavka prevzele nase in opravile majhen reinženiringposlovanja, kar bo zanje dobro in bopovečalo njihovo (izvozno) konkurenčnost.Vsekakor pa je slovenska politika enega jokerjaiz sanacijskega nabora zaigrala; tisti, ki ostajajov naboru, so manj prijazni.Kakšni so vaši prodajni načrti na slovenskemin globalnem trgu? Kakšno prednost pomenimreža tujega lastnika?Prodajni načrti so skladni s cilji, ki smo si jihpostavili, ko smo prenovili proizvodni programz naložbo pred dvema letoma. Tu smo načrtovalirast na domačem in tujem trgu, kar dejanskotudi dosegamo kljub oteženemu poslovanjuv posameznih državah zaradi šibke rasti oz.celo zmanjšanja posameznih ekonomij. Razvitaprodajna mreža, ki jo ima predvsem v Evropinaš koncern, je prednost za nas, saj pomenirazvejano in močno oporno točko na najvitalnejšemdelu poslovnega procesa za našepodjetje in druga sestrska podjetja v Evropi.Razvoj in naložbe?Naložbe v letošnjem letu ne bodo presegalenaše običajne letne vrednosti, ki je 4 do 5 milijonovEUR. Namenjene bodo, kot običajno,posodobitvi tehnologije in opreme.Dokler bo dodana vrednostmanj kot 40.000 EUR nazaposlenega in se bosta zaplače namenjali njeni dvetretjini do tri četrtine, nebo razvoja in blagostanja vSloveniji.Po katerih kazalnikih bi se lahko predstavilikot zeleno podjetje?Gledano celovito, se velika papirnica težkoumešča med zelena podjetja; je pač velik porabnikenergije in vode, njena proizvodnja semeri v desettisočih in stotisočih ton. Pravomerilo zato je njen položaj v panogi, tu pa senaša papirnica odreže zelo dobro, saj dosegamonekajkrat nižje posamezne vrednosti obremenjevanjaokolja do zakonsko določenih in/alido vrednosti, ki izhajajo iz najboljših razpoložljivihtehnologij. Glede tega se lahko štejemoza zeleno podjetje.Kaj pomeni novo poglavje Duropacka vSloveniji z vidika panoge?Težko ocenjujem vlogo novega, velikegaDuropacka v Sloveniji po njegovi dokončnikonsolidaciji. Vsekakor bo šlo za podjetje z večinskimtržnim deležem na slovenskem trgu,ki bo kot vsa druga moralo dokazovati svojoposlovnost in konkurenčnost, sicer bodo kupcinaročali v tujini in pri transportni embalaži jeradij ekonomičnosti nabav okoli 200 km, karni veliko.

Plastične vrečke11"Kampanje niso upravičene,saj je rešitev reciklaža"Lucija GornjakStereotipi še vedno zmagujejoin mit o učinkovitostiokoljskega davka na plastičnevrečke je kakor neusahljivvrelec. Zgodba o stereotipiho škodljivosti plastičnih vrečkPlastičnevrečkese začenja že v Bruslju, njenipripovedovalci pa nočejobrati nobenih strokovnihštudij, ki dokazujejo nasprotnoali vsaj drugo plat resnice.Tako razmišlja Tomaž Hidič,tehnolog v podjetju Makoter.Prepričan je, da je v javnostipremalo znana razlika medPVC in PELD oziroma PEHD.Predvsem pa, da je priplastičnih vrečkah bistvenosamo eno vprašanje: ali selahko reciklirajo.Glavna proizvoda vašega podjetja sta polietilenskafolija in polietilenske vrečke. Katere soključne razlike v lastnostih materialov PELD,PEHD ter PVC?Najprej je treba izpostaviti, da se PVC v pakiranjuživilskih proizvodov že dvajset let skoraj neuporablja ali pa v zanemarljivih količinah; trebaje tudi poudariti, da gre za materiale, ki jih jemogoče odlično reciklirati. Nerazumevanjeje posledica tega, da širša javnost in tudi delstrokovne javnosti še zmeraj ne poznata razlikemed PVC, PELD (polietilen nizke gostote)in PEHD (polietilen visoke gostote). PELD inPEHD sta po kemični sestavi podobna, razlikaje v zbitosti in delno razvejenosti polimernihverig v strukturi materiala ter molski masipolimernih verig. Iz tega izhajajo različnelastnosti in seveda namembnost. Iz PELD sepretežno proizvajajo razne folije in vrečke, izPEHD pa pretežno bolj trdi izdelki (cevi, trdefolije ipd.). Pri PELD in PEHD je energetskaizraba najbolj smiselna in nujna rešitev, čenočemo, da material konča na odlagališču alicelo v naravi.V čem so glavne razlike med PVC inpolietilenom?PVC se od PELD in PEHD razlikuje po kemijskisestavi, saj vsebuje klor, vezan v polimerniverigi. Tudi v tem primeru gre za vsestranskouporaben ter zelo hvaležen in trpežen material,ki v nekaterih uporabah nima alternative,vendar pa je zaradi vsebnosti klora lahko PVCv določenih okoliščinah okoljsko zelo sporen.Obstaja mit oučinkovitosti okoljskegadavka na plastične vrečke.Če je ustrezno recikliran, ni težav, problem jenekontrolirana degradacija ali celo sežig. PVCje močan zaviralec gorenja in je zato še zlastinevaren nekontroliran sežig, ki lahko sproščastrupene klorove spojine. V praksi se sicer PVCsežiga tudi v ustreznih sežigalnicah, vendarkot primes v res majhnih količinah in zmešanz drugimi materiali. Tudi nekatere tehnologijeproizvodnje PVC (proizvodnje monomera inpolimera, ne predelave v izdelke), predvsemv deželah tretjega sveta, so okoljsko sporne.Toda to ni od včeraj in kampanje proti PVCse ponavljajo.Predelovalce polietilena zelo moti dejstvo, daje PVC postal sinonim za skoraj sleherno plastiko;povsod govorijo in pišejo o PVC-vrečkah,PVC-foliji in vse dajejo v isti koš. Prav tako jenerazumljivo, zakaj je PVC na tako slabemglasu. Če bi ljudje vedeli, kako so odvisni odembalaže iz PVC-ja, tudi v medicini, bi mumorali biti hvaležni. Splošno znano je, da sokampanje proti nekaterim vrstam plastikesprožene iz gospodarskih razlogov in podprtez modnimi, t. i. »green smernicami«, ki sopogosto medijsko, marketinško in seveda tudifinančno zelo dobro podprte, zato da se zaslužkiod prodaje prelijejo k določenim skupinam.www.shutterstock.comEmbalažajulij 201380

Embalaža 80 12julij 2013Globalna kampanja proti plastičnim vrečkamse je sprožila v britanski modni industriji, zanjo so stali točno določeni modni oblikovalciin lastniki blagovnih znamk, ki so hoteli promoviratiplatnene torbe in vreče svojih znamk,da bi jih ljudje uporabljali pri nakupih namestoplastičnih.Kako ste reagirali proizvajalci, če to veste?Proizvajalci vrečk smo se pred približno dvemaletoma srečali z agresivno medijsko kampanjo,naperjeno proti plastičnim vrečkam, v katerismo se argumentirano borili proti poskusomobdavčitve vrečk in proti predlogu zakona oobdavčitvi vrečk. Vse skupaj je bolj spominjalona kulturno-ideološki boj, ne pa na argumentiranodebato. Tudi mnenja strokovnihustanov niso bila pomembna. Poleg tega sonekateri, ki se nekritično lotevajo tovrstnihkampanj, dobesedno zaslepljeni z neomajnovero, da nekaj počnejo v skupno dobro, in kotda je alternativa vsemu skupaj kamenodobnadružba, brez pridobitev civilizacije. Brezplastike smo namreč v kameni dobi ali vsaj vPVC se v pakiranju živilskihproizvodov že dvajset letskoraj ne uporablja več.predindustrijski družbi. Najbolj žalostna pa jeugotovitev, da je vpliv teh subjektov na zakonodajalcapogosto močnejši od argumentovstrokovne javnosti. Zakonodajalci hočejo boljugajati in manj koristiti. V Sloveniji in v EUravnamo samouničevalno, saj v imenu nekihvišjih idealiziranih ekociljev uničujemo lastnogospodarstvo, energetiko ipd., preostali svet pase nam smeji in nabira konkurenčno prednost.To je res. Vendar proizvajalci plastičnih vrečkv povprečju dobro poslujete.Treba je dodati, da so proizvajalci plastičnihvrečk in folij v Sloveniji ena redkih kolikor tolikodobro delujočih panog, saj so močni izvoznikiin zagotavljajo kakovostna delovna mesta,posebno v obrobnih slovenskih regijah, kjerso pogosto eni redkih solidnih delodajalcev inzaposlovalcev na novo. Očitno tudi v Slovenijiprevladuje mišljenje, da bomo živeli samo odfinančnih, trgovskih in drugih storitev, da jerealni sektor nekaj preživelega in da delovnamesta v njem niso pomembna. Gospodarskerasti, delovnih mest in blaginje za večino prebivalstvabrez realnega sektorja kratko maloni, vsaj ne dolgoročno. In tudi proizvodnjaplastičnih vrečk in folij je del proizvodnje embalaže.Zato smo se proizvajalci folije in vrečkob pomoči GZS in strokovnjakov za to področjev nekatere zadeve zelo poglobili zaradi pripravena argumentirano obrambo proti zakonu oProizvodnja plastičnih vrečkin folij je v Sloveniji enaredkih kolikor toliko dobrodelujočih panog.obdavčitvi vrečk. Za to smo iz veliko evropskihdržav, ZDA, Kanade ipd. pridobili kakovostneanalize in študije državnih okoljskih agencij inpanožnih združenj ter evropskih organov, ki seukvarjajo s tem področjem.Nekatera slovenska podjetja in strokovna javnostmočno nasprotujejo visokemu davku naplastične vrečke. Kaj kažejo primeri nekaterihdrugih evropskih držav?Obstaja mit o učinkovitosti okoljskega davkana plastične vrečke. Irsko so v tem pogledupostavljali za zgled, prav tako tudi drugje(»keltski tiger«), pa se je zgodba drugače razpletla.Irski primer davka na plastične vrečkenaj bi (po previdnih navedbah) povzročilzaprtje 700–800 delovnih mest, zelo se jedvignila poraba drugih vrst vrečk (npr. vrečza odpadke in papirnatih vrečk). Močno se jepovečal uvoz platnenih in bombažnih vrečk, kijih proizvajajo Kitajci, Vietnamci, Indijci, karseveda pomeni nov zaslužek in nova delovnamesta za njih in ne za nas v EU. Irci posrednofoto: arhiv podjetjaTomaž Hidičpriznavajo, da ta davek ni pomembno zmanjšalporabe embalaže v celoti.Velika Britanija je previdnejša.Po mojem mnenju glavni vzrok, zakaj VelikaBritanija ni naklonjena uvedbi davka na plastičnevrečke, ni v recesiji, ampak v njihovihštudijah, ki so jasno pokazale, da plastičnevrečke v primerjavi z drugimi (papirnatimi,platnenimi, bombažnimi ipd.) niso nič boljokoljsko sporne, kvečjemu še manj – seveda,če se ustrezno zbirajo in reciklirajo. Poleg tegav zadnjem času veliko mest v ZDA in Kanadi, kiso prepovedala uporabo plastičnih vrečk predletom ali dvema, to prepoved zdaj odpravlja.Prepoved plastičnih vrečk v Afriki in Aziji jeproblem drugačne kulture in navad, slabihkomunalnih storitev, šibke infrastrukturein še česa. Za to niso krive niti evropske nitislovenske vrečke, prav tako tudi ne za »plastičnojuho«, ki je večinoma iz delcev rigidneplastike. Če bi se s podobno pozornostjo lotiliostankov pesticidov in umetnih gnojil v morju,bi bila korist neprimerno večja. Ampak to jeočem nevidno, zato je težje razumljivo in ni»medijsko zanimivo«. Kot običajno ostanejoglavne težave očem skrite in pri okolju nič nitako preprosto, kot se zdi na prvi pogled, šemanj enopomensko.Na kaj točno mislite?Dejstvo je, da v Sloveniji plastične vrečke in folijeres niso poseben okoljski problem in je zatotežko razumljiva gonja proti njim. Države zurejeno infrastrukturo, zbiranjem in reciklažo(vseh materialov, ne samo plastike) v tem splohne vidijo nobene težave. Zbirajo in reciklirajo,se ne vznemirjajo zaradi tovrstnih kampanj inuživajo pozitivne ekonomske učinke reciklažein energetske izrabe. Zbiranje in reciklaža terenergetska izraba so tudi ekonomsko in ekološkonajbolj upravičene. Zanimivo je tudi, dase v glavnem lepo prekrivata »protivrečkarskaihta« ter slaba infrastruktura in organizacija,pomanjkljivo delujoči komunalni sistem, nizkazavest prebivalstva o pomenu narodnega gospodarstva(posebno realnega sektorja) in šebi lahko naštevali. Ob tem je treba poudariti,da sistem zbiranja in reciklaže v Sloveniji sploh

ni tako slab, kot mislimo, še kar deluje in senenehno izboljšuje. Vendar vsaka velika stvarzahteva svoj čas, v Sloveniji pa nismo prevečnagnjeni k metodičnemu in trajnemu pristopuin nimamo potrpljenja; bolj so priljubljene rešitve,ki so odmevnejše, hitre in manj koristne.Najbolj žalostna jeugotovitev, da je vpliv nazakonodajalca pogostomočnejši od argumentovstrokovne javnosti.Kljub temu v medijih še vedno zelo pogostoprevladujejo argumenti proti uporabi plastike.Zahteva se, da naj kar najmanj kupujemo inuporabljamo plastične vrečke, še zlasti zaživila. Zakaj?Večina senzacionalističnih »novic« na internetuin v medijih glede velike škode, ki jopovzročajo plastika in posebno vrečke, kratkomalo ne prenese tehtnejšega premisleka. Takprimer je bil na primer podatek o številu mrtvihživali v Indiji zaradi vrečk, čeprav drugipodatki kažejo, da je v Indiji poginilo nekajkratveč živine zaradi drugih vzrokov, a je bila tazadeva celo neke vrste »medijska uspešnica«na spletu. Podobno velja za morske sesalce invelike ptiče; vrečke jih po nekaterih navedbahna leto pobijejo več, kot jih je po dosegljivih podatkihna celem svetu. Pri tem se spregleda, daso glavni krivec za tovrstne dogodke odpadneribiške mreže. Ob vsej tej poplavi informacijin predvsem dezinformacij je treba treznorazmisliti, ali je kaj takega sploh mogoče in aliso navedbe smiselne in realne. To ni »instant«tema, o kateri bi si lahko ustvarili verodostojnomnenje v nekaj minutah, o vrečkah pa piše inmodruje vsak, ki ima pet minut časa ali še maloprostora v rubriki.Res pa je, da brez vrečk v vsakodnevnem življenjune moremo.Naravnost smešno je spodbujanje k neuporabivrečk, po drugi strani pa je naš celotennačin življenja in oskrbe usodno odvisen odembalaže, pri čemer so vrečke še manj kotkaplja v morje, kar jasno kažejo tudi študije.Ampak na koncu moramo pogledati resnici voči. Plastična servisna vrečka je v večini primerovuporabna večkrat in ni razloga, da bijo takoj po uporabi zavrgli. Problem torej nisovrečke, ampak ljudje. In kar je najpomembneje:ne trošimo samo preveč vrečk, trošimo prevečvsega. Krepko presegamo okoljsko nosilnostnašega planeta, vendar se tega nihče ne upalotiti, ker to zahteva precejšnjo spremembonačina življenja, razmišljanja in delovanja,predvsem pa manj dobička za velike interesneskupine. Na koncu ostane dejstvo, da si brezembalaže ne moremo več zamisliti življenja.To velja tudi za vrečke, pa naj si bodo plastične,papirnate ali kakršne koli že. Na prvi pogledto ni očitno, vendar je embalaža ena največjihpridobitev sodobnega časa. Njene prednosti soneprecenljive in nenadomestljive. PotrošnikiPlastične vrečke v primerjaviz drugimi (papirnatimi,platnenimi, bombažnimi ipd.)niso nič bolj okoljsko sporne,kvečjemu še manj.pa se lahko razumno obnašamo tudi pri uporabivrečk – jih poskusimo uporabiti večkrat,na koncu pa oddati v reciklažo ali energetskoizrabo, ne pa odvreči v naravo. Vendar če nitivečine izrabljenih vozil ne oddamo v reciklažoin je Slovenija še zmeraj polna divjih odlagališč(čeprav se stanje izboljšuje in so hvalevredneakcije nekaterih organizacij), je to resen znak,da moramo najprej počistiti v svojih glavah,sprejeti reciklažo in ponovno izrabo kot nekajnujnega, samoumevnega in koristnega za vse.PromocijaEmbalaža 80 13

Embalaža 80 14julij 2013Embalaža »s seboj«Kava gre z menoj,kam pa embalaža?Majdi KosiPriročnost embalaže za »sseboj« oziroma »on the go«ali »to go«, kot jo imenujemo,ima svoje prednosti in slabosti.Tovrstna embalaža je večinomanamenjena enkratni uporabi,Embalaža»s seboj«kljub temu pa mora zaradisvojega namena uporabe napoti ustrezati pomembnimmerilom – fleksibilni in varniuporabi, ustrezni zaščitivsebine, reciklabilnostimateriala. Kakšno embalažoizbrati, da bo kar najustreznejšaza uporabo in da bo najmanjobremenjevala okolje?Današnji hiter življenjski tempo nas je prisilil,da hitro in kjer koli zaužijemo obrokin tako prehranjevanje je postalo že stalnica.Zahtevamo in pričakujemo visoko kakovostvsebine in embalaže ter priročno pripravljeneobroke in prigrizke, ki jih lahko odnesemo sseboj. Embalaža pripravljenega obroka morabiti zato praktična in racionalna, dovoljmajhna, da jo shranimo v torbo, in dovolj priročna,da si lahko obrok privoščimo kjer koli.Uporabniki smo hkrati vse bolj ozaveščeni insi želimo embalažo, ki zadosti trajnostnimmerilom, je reciklabilna in prijazna do okolja.Ključno vlogo pri izboru embalaže za izdelke,ki jih potrošniki vzamejo s seboj, imajopredvsem distributerji tovrstnih izdelkov. Sstališča kakovosti in varnosti mora embalažaizpolnjevati osnovno funkcijo, da zaščiti živilopred zunanjimi vplivi, da lahko kupec pakiranoživilo zaužije brez pomislekov o tveganjih zaradiembalaže. Nekatere večje distributerje smopovprašali, čemu dajejo prednost pri izboru,kakšne so razlike med snovanjem oziromaizborom embalaže »on the go« in običajne embalažeter kakšno vlogo igra trajnostni vidikreciklabilnosti embalaže, ki jo potrošnikivzamejo s seboj.Aleksander Salkič, vodja strateško-korporativnegakomuniciranja v Petrolu d.d., pojasnjuje, da je pri izboru dobaviteljevembalaže, ki jo kupci vzamejo s seboj, najpomembneje,da je uporabljena embalaža varna.To pomeni, da so materiali in izdelki za embalažoproizvedeni v skladu z dobro proizvodnoprakso (določena v Uredbi (ES) 2023/2006),da v normalnih ali predvidljivih okoliščinahVsak dobavitelj Petrola morapredložiti izjave o skladnostiza vsak del embalaže z vsemizahtevami, ki jih predpisujeUredba 1935/2004/ES.uporabe njihove sestavine ne prehajajo v živilav količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje alipovzročale nesprejemljive spremembe v sestaviživil ali povzročale poslabšanje njihovih organoleptičnihlastnosti. Vsak dobavitelj Petrolamora predložiti izjave o skladnosti za vsak delembalaže z vsemi zahtevami, ki jih predpisujeUredba 1935/2004/ES. Material za embalažomora biti označen skladno z uredbama1935/2004/ES in EU 10/2011. Prav tako moraimeti dobavitelj tudi ustrezno registracijo priZdravstvenem inšpektoratu RS, v pogodbi pase dobavitelj dodatno obveže, da so materiali inizdelki proizvedeni skladno z zakonskimi predpisiin standardi kakovosti, da ima uvedenofoto: www.shutterstock.com

Embalaža 80 16julij 2013Trgovci in lastneblagovne znamkePotrošnik in čut zaokolje izbirata embalažoMajdi Kosi, Lucija GornjakTrgovci inlastne blagovneznamkeEmbalaža komunicira osebnostblagovne znamke, sporočaključne vrednote trgovca ter stem močno vpliva na celotnopodobo trgovskega podjetja.Potrošniki lahko pri večjihtrgovcih v Sloveniji izbirajomed več tisoč izdelki lastnihblagovnih znamk (Mercatorz 2.783, Spar Slovenija z večkot 1.700, Hofer z okoli 1.000in Tuš z več kot 800 izdelkilastnih blagovnih znamk).Trgovci so povedali, kje vidijorazlike med lastnimi trgovskimiin ostalimi blagovnimiznamkami ter poudarili trendnaraščanja deleža lastnihblagovnih znamk oziromazavedanje, da bodo prav tepostale znamke prihodnosti.Razlik vembalažah niTina Tomažič, direktorica sektorja zarazvoj in upravljanje trgovske znamkev Mercatorju poudarja, da izbor embalažeprilagajajo posameznemu izdelku in posameznikategoriji, od česar je odvisen tudi izborembalažnih materialov, načinov zapiranja,uporabnost idr.: »Ko govorimo o živilih, morazagotavljati čim boljšo zaščito izdelka pred fizikalnimi,kemijskimi in mikrobiološkimi spremembamives rok trajanja izdelka. Neživila pamorajo biti ustrezno zaščitena pred zunanjimivplivi, primerna npr. za transport, opremljenaz deklaracijami ipd. Primarna embalaža moratudi čim bolj olajšati uporabo izdelka, zatomora biti enostavna za zlaganje, odpiranje inzapiranje. Embalaža mora biti tudi ekonomična,prepoznavna, zakonsko ustrezna, zato priprimarni embalaži izdelka težko govorimo oembalaži višje ali nižje kakovosti, saj moraembalaža zadoščati zahtevam najvišjih standardov,ki veljajo za živila, in pri tem ni nikakršnihkompromisov. Od posamezne blagovneskupine je odvisno, kakšna je embalaža (npr.steklo, plastika, karton, za uporabo doma alina poti, za večje družine in praznovanja …).«podjetju Hofer trgovina d.o.o. v nasprotjus tem pojasnjujejo, da načelomaVne obstaja razlikovanje v materialih, oblikiali kakovosti pakiranja med izdelki lastnihblagovnih znamk in blagovnimi znamkamidobaviteljev. Edina razlika je v tem, da imapodjetje Hofer pri lastnih blagovnih znamkah100-% vpliv na oblikovanje pakiranja izdelkov,medtem ko pri blagovnih znamkah dobaviteljevti ponujajo končne izdelke lastnih embalaž,kar pa ne predstavlja ovir, da jih v sodelovanjuz njimi ne izboljšajo ali spremenijo. V SkupiniTuš pa pravijo, da za lastne blagovne znamkeizbirajo le kakovostno embalažo višjega cenovnegarazreda, pri čemer je pomemben takouporabniški kot tudi okoljski vidik. Cenovnobolj občutljivim kupcem ponujajo izdelke lastneblagovne znamke Olimp, ki so prepoznavni ponekoliko enostavnejši embalaži in dizajnu.Milka Cankar, vodja razvojnega oddelkaSpar Slovenija, odgovarja, da »je vsePri oblikovanju izražamo željepo inovativnih materialih inpriročnem zapiranju, sledimotrendom okolju prijazneembalaže.foto: Boštjan Čadej

skupaj odvisno od možnosti, ki jih ponudi oziromazagotavlja izbran dobavitelj izdelka našelastne blagovne znamke. Vsak dobavitelj imarazlične možnosti proizvodnje linije. Vsekakorpri oblikovanju izražamo želje po inovativnihmaterialih in priročnem zapiranju, sledimotrendom okolju prijazne embalaže, idr. Npr. linijoizdelkov Premium, ki pooseblja prvovrstnokakovost, smo razvili v bolj prestižnem izgleduin s prefinjenimi materiali ter obliko. Izbraneizdelke odlikuje prepoznavna in estetska črno--srebrna embalaža. Linijo izdelkov S-Budget, kipredstavlja najcenejše izdelke pri nas, pa smooblikovali bolj preprosto, v enostavni, zeleniembalaži, saj predstavlja drugačen tip izdelka.«Vedno večpozornostilastnim znamkama sodobne trende je značilno predvsem»Zto, da se med seboj prepletajo in da želijopotrošniki z enim izdelkom zadovoljiti več potreb.Ne zadostuje več, da je izdelek na primerv skladu s trendom svežine, pač pa mora bitiVisoka cena brez dodanevrednosti ni več sprejemljiva.tudi priročen, da se lahko uporabi kjerkoli, naprimer na poti. Potrošnik tako išče izdelke, kimu lahko olajšajo natrpan urnik in kar najboljpodaljšajo njegov prosti čas. Hkrati pa se soočamoz dejstvom, da je zaradi trenutne gospodarskesituacije potrošnik vedno bolj cenovnoobčutljiv, čemur je tudi treba prilagoditi izdelke.Visoka cena brez dodane vrednosti ni večsprejemljiva, kljub temu pa je nujno zagotovitinajvišjo možno kakovost izdelka in primernovrednost za denar,« poudarja Tina Tomažič izMercatorja, medtem ko v Skupini Tuš gledetrendov pravijo: »Kupci po izdelkih trgovskihblagovnih znamk posegajo v vse večjem obsegu– takšne trende zaznavajo povsod v Evropi, nele pri nas. Stalne izboljšave usmerjamo tako vdopolnjevanje asortimana in kakovost izdelkovkot tudi v izboljševanje funkcionalnostiin dizajna embalaže ter povečevanje nadzora.Pri samem izboru proizvajalcev izdelkov lastneblagovne znamke dajemo odločno prednostdomačim proizvajalcem, katerih delež šepovečujemo.«Kupci narekujejotrajnostni vidikPodjetje Hofer trgovina d.o.o. želeta deluje trajnostno naravnano: »Vokviru naše politike korporativne odgovornosti(»Corporate Responsibility Policy«) smo sezavezali k odgovornemu ravnanju z viri, minimizacijiodpadkov s ciljem zmanjšati številoodpadnih materialov ter optimizaciji pakiranjaizdelkov, vse z namenom zmanjševanja vplivovPrimer inovacije pri pakiranjuizdelkov je embalaža biomladega krompirja izpopolnoma razgradljivegamateriala.okolja. Nadalje povečujemo delež recikliranihdelov pri kartonu in v največji meri uporabljamosurovine iz trajnostne gozdarske pridelave.Za transport kruha, pekovskih izdelkov, mesa,sadja in zelenjave do poslovalnic uporabljamovečnamenske zaboje. Sadje in zelenjavo poskušamo,če je le mogoče, ponuditi nepakirano.Primer inovacije pri pakiranju naših izdelkovje tudi embalaža bio mladega krompirja izpopolnoma razgradljivega materiala. Pri temuporabljamo les, ki nastaja pri izvajanju obveznegaredčenja gozdov, ki za določeno nadaljnjopredelavo (npr. izdelavo pohištva) ni primerno.Bukov les se najprej razreže na sekance, nato papredela v celulozna vlakna in celulozno prejo.Iz tega nastanejo mreže, v kater pakiramo biočebulo in bio mlad krompir. Omenjena embalažaje v Avstriji med drugim prejela nagradofibrePLUS, s katero se nagradijo inovacije napodročju predelave lesa in celuloznih vlaken(nagrado podeljuje združenje avstrijskih predelovalcevpapirja Astropapier),« so povedaliv Hoferju.Skupini Tuš pa pravijo, da so danes kupciV vse bolj osveščeni ne le s potrošniškegavidika, pač pa glede samega porekla hrane inokoljskih oz. trajnostnih vidikov nakupovanjain prehranjevanja. »Tudi ta vidik vse bolj upoštevamopri razvoju lastne blagovne znamke,tako pri izboru izdelkov in dobaviteljev kot tudiembalaže, pri čemer pa glavni atribut lastneblagovne znamke vedno ostaja najvišja možnakakovost izdelka po najugodnejši ceni.« TinaBone Kovačič, prokuristka in vodja resorjanabava in marketing v podjetju Dm drogeriemarkt d.o.o., odgovarja: »Pri embalažah vsehizdelkov stremimo k okolju prijaznim embalažam,ki so vsaj delno izdelane iz recikliranihmaterialov in jih je po uporabi možno ponovnoreciklirati. Naši izdelki so tako pridobili različnecertifikate: Certifikat NaTrue – naravna inbio kozmetika, Certifikat A.I.S.E. – k trajnostnemurazvoju naravnana čistilna in pralnasredstva, Certifikat za ekološko pridelanaživila, Certifikat Blaue Angel, Certifikat FSC(okolju prijazni papirnati in leseni izdelki),Certifikat PEFC (trajnostno naravnano gozdnogospodarjenje), Certifikat Vegan (izdelekne vsebuje živalskih sestavin in ni bil testiranna živalih), Certifikat FSC in deteljica (okoljuprijazna embalaža).«Lastne blagovne znamke so postale pomembnoorodje razlikovanja in ustvarjanjakonkurenčne prednosti. Trgovci z njimi gradijolojalen odnos do potrošnikov in mrežo zvestihkupcev, obenem pa jim nudijo možnost, da naatraktiven način izstopajo na lastnih prodajnihpolicah. Lastne blagovne znamke dobivajonove dimenzije predvsem zaradi agresivnegavstopa diskontnih trgovcev na naš trg. Prihajado pomembne diverzifikacije nišnih podznamkkot prilagajanje potrebam potrošnikov. Priodločitvi za razvoj nove znamke in embalažepodjetja vse bolj vključujejo potrošnike, vsebolj pa v ospredje stopa tudi vidik trajnostnegarazvoja, ki zaradi vse večje ozaveščenosti potrošnikovpostaja pomemben kriterij za izbiro.foto: arhiv podjetjafoto: arhiv podjetjaTina Bone Kovačič Tina TomažičOd posamezne blagovneskupine je odvisno, kakšna jeembalaža.17julij 201380Embalaža

Embalaža 80 18julij 2013CROPAK in REGPAK 2013Trend – embalažaza večkratno uporaboLucija GornjakV juniju 2013 so na Hrvaškemna embalažnem festivaluCROPAK inREGPAK 2013FEST.A CROPAK 2013 žedeseto leto zapored dodelilinagrade za najboljše embalažena hrvaškem trgu CROPAKin nagrade REGPAK zanajboljše embalaže v regiji. Oizzivih in trendih na področjuembalažne industrije ter onatečaju smo se pogovarjaliz Dreno Milijević, idejnozačetnico teh projektov,direktorico Inštituta zaembalažo in tiskarstvo Tectus- IatT iz Zagreba, je pa tudiglavna urednica strokovnegačasopisa Ambalaža/REGprint,ter s podjetjem Kaplast d.d.,večkratnim dobitnikom nagradCROPAK in REGPAK.Katere bistvene cilje že desetletje zasledujeembalažni festival CROPAK/REGPAK?Glavni cilj natečaja je promovirati in nagrajevatitehnološke, tehnične in oblikovalske izvedbeoziroma dosežke embalaž kot sredstva za zaščito,promocijo in identifikacijo proizvodov.Cilj je tudi motivirati proizvajalce, uporabnike,oblikovalce in tiskarje embalaž, da širijo trdnetehnične in kreativne vezi embalažne in grafičneindustrije v skladu s svetovnimi trendi.Embalažna industrija potrjuje svojo zmožnostinovacij in prilagajanja potrebam globalnihtrendov. Varovanje okolja je zanjo bistvenegapomena in dolgoročni trend, ki vključuje ekodizajn embalaže, eko logistiko, eko proizvodnjo,reciklabilnost in obnovljive embalažnemateriale. Natečaj nagrajuje tudi ta prispevek,sicer pa je pri izboru najboljših embalažključno, da je nagrajena embalaža zdravstvenoustrezna, zakonsko deklarirana in označena,ergonomsko oblikovana, atraktivnega dizajna,posebna, drugačna, tehnično pravilno izvedenain prijazna do okolja – to so ključna merilaza izbor, ki jih vrednoti in ocenjuje 15-članskastrokovna komisija iz uglednih hrvaškihinstitucij.Kaj kažejo desetletne izkušnje izbora najboljšihembalaž na hrvaškem trgu in v regiji?Kakšni so trendi na tem področju, opažatekakšne razlike med državami?Lahko trdim, da imamo na Hrvaškem znanjein izkušnje na vseh področjih proizvodnje kakovostneembalaže. Pri oblikovanju in razvojuembalažnih materialov se uporabljajo tehnikein tehnologije v skladu s splošnimi trendi. Pritem so nekatera lokalna podjetja zagotovouspešnejša in bližje svetovnim trendom, karje neposredno povezano s finančno močjo kottudi z intuitivnostjo in kreativnostjo strokovnihtimov.V regiji sicer opažamo razlike zlasti v načinurazmišljanja in proizvodnje embalaže.Obstajajo podjetja z visoko kakovostnimi inkreativnimi embalažnimi rešitvami, a je nažalost še vedno veliko število tistih, ki temusegmentu ne posvečajo dovolj velike pozornosti.Verjamem, da je razlog za to splošna krizain stanje lokalnega gospodarstva. Vendar moraembalažna industrija povečati svojo sposobnostza inovacije in prilagajanje potrebamglobalnih trendov kot svoj dolgoročni cilj innačin preživetja na trgu.Zaradi nove embalaže seprodaja izdelkov oz. prihodki vpodjetjih povečajo do 30 %.Slovenija se na natečaju REGPAK pojavljaredko, kljub temu, da imamo kar nekaj podjetij,ki razvijajo kakovostne in kreativne rešitve napodročju pakiranja. Kako ocenjujete prepoznavnostnatečaja in interes zanj v državah,ki imajo priložnost sodelovati?Natečaj REGPAK za izbor najboljše embalažena tržišču regije (Bosna in Hercegovina, ČrnaGora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija)je organizacijsko in izvedbeno zelo zahteven.Pravila in način izbora so definirani in so tudiv praksi zaživeli, a je za večji odziv potrebnoše veliko dela predvsem pri popularizacijidogodka. Zavedamo se, da moramo okrepitiwww.shutterstock.com

informiranje in obveščanje strokovne javnosti,kar je naše vsakodnevno opravilo, med tem koje dolgoročni cilj pripeljati natečaj REGPAK dospoštljivega ugleda v vseh državah regije, kar jeCROPAK na hrvaškem trgu že dosegel. Sevedaje vse to povezano s stroški, zaradi velikihgospodarskih nihanj v regiji pa je zelo težkouskladiti potrebe in dane možnosti.Ali menite, da so pri izbiri najboljših embalažvse države in vsi selektorji obravnavani enakoter da so dovolj vključeni v celoten procesizbora?Nacionalni selektorji predlagajo embalažo znjihovega trga, ki izpolnjuje vsa zahtevanamerila, lastniki blagovnih znamk pa natoprepoznajo potrebo in določijo embalaže zafinalni izbor. Tako je pri izboru najboljšihembalaž bistvena vloga selektorjev ter vlogaodločevalcev v podjetjih o sami prijavi nanatečaj. Mednarodna strokovna komisija, kivključuje nacionalne selektorje, izbere najboljšoembalažo. Selektor seveda ne sme glasovatiza embalaže svoje države. Tako je ključnegapomena predvsem izbor dobrih selektorjev terkakovostno ocenjevanje njihovega dela. To jepovezano z dodatnimi stroški, na drugi stranipa so tudi ostre zahteve lastnikov blagovnihznamk glede minimizacije stroškov, kar posledičnozavira razvoj projekta.Se v analizah natečajev ugotavlja vpliv novih,kreativnih rešitev v dizajnu na doseganje poslovnihciljev in prihodkov podjetij?Globalizacija trga in močna konkurenca,stroški energije, surovin in dela so ključnegapomena pri proizvodnji embalaže. Investicijav novo embalažo ali nov stroj je strateški korakza vsako blagovno znamko. V tem kontekstuse ocenjuje potreba po razvoju nove embalaže,ki vodi k okrepljenemu tržnemu položaju inločevanju proizvoda od konkurence. Privlačnaembalaža je zagotovo dodana vrednost izdelka,kar posledično prispeva k večjim prihodkomin boljšemu poslovnemu uspehu podjetij.Odločitev po prenovi embalaže mora biti zelodobro premišljena, temeljiti mora na tržni raziskaviin upoštevati navade ciljnih potrošnikov,da nova embalaža ne povzroči »kontraefekta«.Obstajajo podatki, da se zaradi nove embalaže,ki bolje komunicira s potrošniki in tudi boljprepričljivo izraža vrednost izdelkov, prodajaizdelkov oz. prihodki povečajo do 30 %.Treba je omeniti, da so vsi kriteriji izboranajboljše embalaže za nagrado CROPAK inREGPAK usklajeni s prestižnim natečajemWorldStar – nagrado, ki jo na svetovni ravnipodeli Svetovna embalažna organizacija, ki jetudi član inštituta Tectus. Vsi naši nagrajenciso namreč upravičeni do neposredne nominacijeza nagrado WorldStar in zmagovalci natečajevCROPAK / REGPAK dosegajo velike uspehev svetovnem merilu. Na svetovno tržiščevstopajo kot najboljša embalaža in uspešnopromovirajo proizvod, katerega neločljiv delje tudi embalaža.Zmagovalci natečajevCROPAK / REGPAKdosegajo velike uspehe vsvetovnem merilu.Kateri so splošni trendi na področju oblikovanjaembalaž?V sodobnem razvitem svetu je varstvo potrošnikovprednostna naloga vseh segmentovgospodarstva, vključno z embalažno panogo.Možnost vstopa na trg v skladu z načeli sledljivosti(od osnovnih surovin do končnegaproizvodnega procesa embalaže), boj protiponarejanju ter zaščita izvirnosti izdelka sododatne prednostne naloge na področju oblikovanjain izdelave embalaže. Odgovor na tavprašanja ponujajo različne tiskarske tehnike,kot so digitalne datoteke, nevidno kodiraneinformacije, večslojne strukture, hologrami,posebne etikete ali »vložki« v embalažah. Lažjiin manj voluminozni embalažni materiali soključni okoljski in ekonomski kriteriji uspešnostivsake embalaže. Pakirna industrijaza dosego večje učinkovitosti daje prednostembalažnim rešitvam, ki vsebujejo le en material,in spodbuja uporabo 100 % recikliranihmaterialov. Prihodnost je obetavna predvsemza biorazgradljive materiale, vse bolj razširjentrend pa so tudi embalaže za večkratnouporabo.Ivan Feitl iz podjetja Kaplast d.d., ki jevečkratni nagrajenec natečaja REGPAK, je onagradi in o tem, kaj je njihova konkurenčnaprednost, povedal: »Podjetje proizvaja trajneembalaže oz. embalaže za enkratno uporabo zaživilsko industrijo, že več let pa smo specializiranitudi za vračljive embalaže za industrijopijač, zlasti v industriji piva. Konkurenčnost vcelotni Evropi nam omogočajo naša zaveza zarazvoj novih izdelkov in tehnologij, sodobenproizvodni obrat, za kupce vedno pomembnefoto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetjaDrena MilijevićIvan Feitlkonkurenčne cene izdelkov ter velika prilagodljivostpotrebam trga. Del naše poslovnestrategije je ponuditi inovativne, nenavadnein hkrati praktične embalažne rešitve, ki biomogočale boljše poslovanje in zadovoljstvokončnih kupcev oziroma uporabnikov. Zatosmo vedno veseli, kadar od klientov dobimokreativne zahteve, ki nas potiskajo v smerirazvoja tehnologije in tudi osebnega razvoja.Bolj kot nagrada CROPAK je za nas pomembnanagrada REGPAK, ki pomeni potrditev našegauspešnega partnerstva, ki smo ga ustvarili vregiji. Letos smo tako dobili že četrto nagradoCROPAK zadnjih sedmih letih, in sicer za povratnonosilko za steklenice našega kupca SkupineLaško. Izdelek je bil ocenjen kot najboljši tudina nivoju regije. Avtor osnovne ideje je Kaplast,skupaj s partnerjem DW Plastics iz Belgije, kise ukvarja s podobno proizvodnjo. PivovarnaLaško je skupaj z oblikovalskim studiem LuksLab d.o.o. in Kaplastom določila končni dizajnnosilke z upoštevanjem trenutnih tehnološkihzmogljivosti. Ključna prednost proizvoda jeosrednja ročica (podobno tehnologijo smo žepred tem uporabili na nagrajeni zložljivi nosilkiza mineralne vode Jamnica), s katero jePivovarna Laško želela uporabnikom omogočitibolj udobno in priročno nošenje zabojev,kar omogočajo tudi gumirani ročaji nosilke.Pomembna dodana vrednost nosilke je tudi, da50 % materiala, potrebnega za izdelavo nosilke,prihaja iz starih (zavrženih oz. že uporabljenih)nosilk, a brez vpliva na kakovost izdelka. Takosmo zaradi recikliranja zmanjšali potrebo pookoli 250 tonah materiala, ki se pridobiva izplina ali nafte. Kaplast in Skupina Laško sta stem „ustvarila“ trend, da nosilka za stekleniceni samo logistični proizvod, ki omogoča transportsteklenic od polnilnic v trgovine, ampakje lahko za vsakega kupca povsem preprost,funkcionalen in privlačen vsakdanji izdelek.«19julij 201380Embalaža

Embalaža 80 20julij 2013Specializacijav panogiCilj – prvi v potiskaniin kaširani embalažiCilj! Postati prvi v izdelavipotiskane in kaširaneponovitevnadnaslova aliimena rubrikeembalaže v Sloveniji. Tak jenedvoumen odgovor FrancaMivška, direktorja podjetjaValkarton Rakek. V zadnjemletu, odkar ga je Duropackpustil na samostojno poslovnopot in ga tako ponudil na trgustrateškemu kupcu, povezavz Dunajem sicer ni nič manj.Vendar pa je novo podjetjeiz nekdanje Valkartonovevečnadstropne hiše v vseboljši kondiciji.Kar nenadoma?Ne. Potiskana embalaža ni dajala dobrih poslovnihrezultatov vse do leta 2009. Takrat smoprvič dosegli pozitiven saldo. A ne pozabite, dase Rakek lahko pohvali s stoletno tradicijo proizvodnjepotiskane embalaže. Specializiranismo za proizvodnjo primarne potiskane embalažeoffset iz kartona in kaširane embalažez različnimi dodelavami (zlatotisk, okenca ...).Kupcem lahko zagotovimo celovito ponudbokomercialne embalaže.Katerim kupcem?Iz različnih panog, čeprav je za nas z vsakimletom pomembnejša farmacevtska industrija.Material zanjo kupujemo v podjetju Količevokarton. To je GC-karton, izdelan iz primarnihvlaknin. Mesečno naredimo okrog 12 milijonovzloženk za farmacijo, predvsem za Lek in Krko.Proizvode iz kaširane embalaže proizvajamo naprimer za aparate BSH Nazarje in tudi za podjetjeIncome. To je embalaža za sladolede. Paletaizdelkov je široka in se povečuje. Embalažoza prehrambno industrijo delamo za DrogoKolinsko, Perutnino Ptuj in druge. Za vse tesegmente imamo kompletne linije za izdelavokomercialne embalaže.Veliko ali malo kupcev?Dvajset večjih, prek stopetdeset vseh, a želimoseznam še širiti. Ni dobro, da bi bili prevečodvisni le od nekaj kupcev. To bi bilo tvegano.Bo tudi letos rast?Bo. Prva polovica leta je taka, kakršno smonačrtovali. Letošnje povečanje naj bi bilo za16 %, vrednostno za okrog 12 %. Tako bi realizacijadosegla 13 milijonov s 123 zaposlenimi.Blizu 17 % zaposlenih je fakultetno izobraženih.Količinsko bomo proizvedli 6000 ton.Zmogljivosti so polne. Do leta 2015 ne bomoveč mogli rasti z večjimi indeksi. Ozko grlo staizsekovanje in kaširanje.Kakšne bodo naložbe?Vsako leto vlagamo v opremo. Zdaj potrebujemonov stroj za izsekovanje in stroj zakaširanje, potrebujemo do milijona EUR insredstva še iščemo. Zelo dobro sodelujemo zDuropackom, zlasti z njegovo prodajno mrežo.Kam prodajate?Trg EU, okrog 22 % v Avstrijo, Nemčijo,Nizozemsko, Švedsko, Švico, Italijo, nekaj v državenekdanje Jugoslavije. Največ prodamo doma.foto: arhiv podjetjaFranc MivšekKako optimizirate stroške? In kaj menite ozahtevah kupcev?Sodelovanje s kupci sta najbolje pokazali letošnjazelo uspela prireditev Dan odprtih vrat inanketa. Polovica vprašanih je odlično ocenilanašo ponudbo. Zelo so izpostavili kakovostpri konstruiranju in oblikovanju embalaže.Naši stroški dela znašajo le 24 %, pri stroškihmateriala pa kupci dajejo prednost kakovosti,čeprav se racionalizacijam ne odrečejo.Konkurenca?Ni je malo. Od Tiskarne Novo mesto do podjetij,kot so EGP, Jamnik, Štalekar, Dukart ...Konkretnih koristi odobveznega pobota nevidim. Lahko rečem, da namarsikateri gospodarskisubjekt vpliva bolj negativnokot pozitivno.Kakšne so vaše konkurenčne prednosti?No, menim, da jih je nekaj. Najprej celovita ponudbavključno s storitvami lepljenja prozornefolije in vročega tiska različnih folij, kratkidobavni roki, stroji za vse formate oziromadimenzije tiska, kakovosten servis in res dobristiki s kupci s svetovalnimi storitvami vred.Zelo skrbno spremljamo, kaj se dogaja v panogi,zlasti mislim na tehnologijo in razvoj tiska.Tisk z Braillovo pisavo?To počnemo že od leta 2010. Farmacija takoembalažo potrebuje. Tehnološko to ni zahteventisk.

julij 2013 okolje 80 24V sodelovanju z Ministrstvomza kmetijstvo in okolje v rubrikiVi sprašujete, ministrstvoodgovarja objavljamoodgovore na aktualnavprašanja podjetij in institucij.Tokrat so bili v ospredju URKO,zakonodaja o odpadni embalažiin črpanje sredstev iz Brusljaza programe NATURA 2000.Vi sprašujete,ministrstvoodgovarjaNa vprašanje o energetskihizkaznicah pa je odgovoriloMinistrstvo za infrastrukturo inprostor.Vi sprašujete,ministrstvo odgovarjaSistemenergetskihizkaznicvzpostavljenZanima me, kakšen je status v zvezi z izdajanjemenergetskih izkaznic. Sedaj je že več kotleto dni, odkar smo nekateri naredili izpite,o možnostih, da bi jih začeli izdelovati, pa nine duha ne sluha. Decembra 2012 sem oddalvlogo za izdajatelja izkaznic, pa še do danesne vem niti to, ali je vloga popolna?Gorazd Rus s.p., Termografija, nadzor inprojektiranjeMzIP je vzpostavilo sistem energetskih izkaznic,ki je začel delovati v tem mesecu.Ministrstvo je tudi že začelo z izdajanjem licencneodvisnim strokovnjakom.Spremembezakonodaje oembalaži še nisopripravljeneV sistemu ravnanja z odpadno embalažo pomnenju prizadetih akterjev ni sprememb;direktorica Interseroha Mateja Mikec pa jeizjavila, da je sistem ravnanja na prelomniciin da »se med udeleženci na trgu ravnanja zodpadki krepi nezaupanje v delovanje MKO,da MKO zagovarja interese samo nekaterihvplivnih skupin.« Katere rešitve se pripravljajoza učinkovitejšo regulativno vlogo MKO napodročju ravnanja z OE in ali se bo dvignilprag za pridobitev OVD za sheme?Na Direktoratu za okolje načrtujemo natančenpregled veljavne zakonodaje o embalaži,vključno s ponovnim pregledom skladnostiz Direktivo 94/62/ES o embalaži in odpadniembalaži. Konkretni predlogi sprememb zakonodaješe niso pripravljeni.URKO še niusklajenPredvidoma julija, tako je bilo napovedano,naj bi bil dan v medresorsko usklajevanje novpredlog Uredbe o ravnanju s komunalnimiodpadki. Ali se je oziroma se bo to zgodilo inkatere novosti so predlagane?Uredbo o komunalnih odpadkih bodoZ določena pravila ravnanja s komunalnimiodpadki, vrste in najmanjši obseg dejavnostiin nalog, ki morajo biti zagotovljene v okviruvseh treh obveznih občinskih gospodarskihjavnih služb (zbiranje, obdelava, odlaganje komunalnihodpadkov), oskrbovalni standardiin normativi ter tehnični in drugi ukrepi zadelovanje teh javnih služb. Namen Uredbe okomunalnih odpadkih je predvsem posodobitevsedaj veljavne Odredbe o ravnanju z ločenozbranimi frakcijami pri opravljanju javneslužbe ravnanja s komunalnimi odpadki iz l.2001,ne bo pa posegala v druge podzakonskepredpise, ki urejajo komunalne odpadke.

Uredba o komunalnih odpadkih se bo uporabljalaza vse komunalne odpadke iz gospodinjstev,gospodarskih in negospodarskihdejavnosti. Uredba bo določala obveznosti izvirnihpovzročiteljev (fizičnih in pravnih oseb),vendar ne bo posegala v tiste njihove obveznostiglede prepuščanja/oddajanja komunalnihodpadkov, ki so že določene z drugimi predpisi.Na pobudo gospodarstva bo uvedena nova izjemaod obvezne uporabe javne službe zbiranja,in sicer bodo lahko izvirni povzročitelj izdejavnosti za svoje ločeno zbrane komunalneodpadke zagotovili obdelavo z oddajo drugemuzbiralcu/obdelovalcu, ki ni izvajalec javne službe;za te odpadke bodo morali voditi evidencoin poročati (v skladu z Uredbo o odpadkih), neglede na njihovo količino.Na podlagi pripomb, prejetih med javnoobravnavo, ki je potekala v decembru2012 in januarju 2013, bo uredba dopolnjenana način, da bodo tudi izvirni povzročiteljikomunalnih odpadkov iz gospodinjstev imelimožnost izbire glede prepuščanja odpadnegapapirja (20 01 01) in odpadnih kovin (20 0140) izvajalcu javne službe ali oddaje teh odpadkovdrugemu zbiralcu, ki je vpisan v ustreznoevidenco. Zbiralci bodo te odpadke lahko prevzemalisamo v svojih zbirnih centrih, sistemprepuščanja v zabojnikih bo še vedno omejen lena zbiralnice nenevarnih frakcij (z drugimi besedami:zabojnike za ločeno zbiranje bo lahkona javnih površinah namestil samo izvajalecjavne službe). Ustrezno bodo dopolnjeni tudičleni o vodenju evidence in poročanju zbiralcev.Posledično se s tem urejajo tudi zbiralneakcije. Ker zbiralci lahko zbirajo odpadnipapir in kovine od izvirnih povzročiteljev izgospodinjstev, se bodo lahko šole in druge organizacijedogovorile za izvedbo zbiralne akcijeteh odpadkov z izvajalcem javne službe ali skaterimkoli zbiralcem, ki je vpisan v ustreznoevidenco. Z Uredbo o komunalnih odpadkih pabodo v zvezi s tem podrobneje določene samoobveznosti izvajalca javne službe, ki bo moralnajmanj enkrat letno na območju, na kateremizvaja to javno službo, dati pisno pobudo vsemvrtcem in osnovnim šolam za zbiralno akcijovsaj ene nenevarne frakcije.Glede na to, da je v Sloveniji veliko številozelo majhnih občin, je na predlog Zbornicekomunalnega gospodarstva spremenjen tudičlen, ki določa zbirne centre. Zbirni centri (ZC)naj bi se delili na ZC I. in ZC II. reda. Načelomanaj bi bil v vsaki občini ZC, vendar pa bi lahkoizvirni povzročitelji prepuščali odpadke v ZCna območju druge občine v primerih, ko javnoslužbo zbiranja komunalnih odpadkov v obehobčinah izvaja isti izvajalec javne službe, čeobčini skleneta pogodbo ali če se občini dogovoritao skupni uporabi tega ZC.predlogu Uredbe o komunalnih odpadkihV ostajajo mešani komunalni odpadki izgospodinjstev in dejavnosti v sistemu javneslužbe od zbiranja do odlaganja, v izogib situaciji,da za te odpadke v določenem časovnemobdobju ne bi bilo mogoče zagotavljati obdelave(izvajalec javne službe jih mora prevzemati neglede na stroške) ali pa bi se z njimi ravnalo nanačin, ki ni v skladu s pravili varstva okolja invarovanja človekovega zdravja.Poudarjamo, da gre za predlog, ki še niniti notranje usklajen med pristojnimidirektorati in organi v sestavi ministrstva,niti medresorsko usklajen, zato še ni mogočepodati bolj podrobnega odgovora. Terminskiplan sprejema Uredbe o komunalnih odpadkihzaenkrat ostaja nespremenjen.Natura 2000 –lani v Bruselj leen predlog zasofinanciranjeNa okrogli mizi o temi Gozdovi – slovenskapot v Evropo 2020?, ki sta jo v Cerknici organiziralaslovenska Informacijska pisarnaEvropskega parlamenta in STA, je evropskaposlanka dr. Romana Jordan povedala, daSlovenija ni počrpala sredstev v Bruslju, ki sobila namenjena za projekte v okviru Nature2000? Ali je to točno in kje so vzroki za slabočrpanje? Ali je predvideno črpanje sredstevše za kakšne projekte v letu 2013?LIFE+ je program za okolje, ki je namenjenprojektom s področja okolja, vključno projektoms področja narave in biodiverzitete,ki vključuje tudi ukrepe na območjih Natura2000.Slovenija že od leta 2000 sodeluje v programuLIFE. Pridobili smo 20 projektov spodročja narave in biotske raznovrstnosti vskupni vrednosti okrog 30 milijonov EUR, odtega je 16 milijonov sredstev programa LIFE+ .Glede na to, da se iz evropskega finančnegaprograma LIFE, edinega, ki je namenjenizključno financiranju projektov za implementacijookoljske politike in zakonodajeSkupnosti ter integracije okolja v druge politike,financirajo zelo zahtevni projekti, s katerimise rešuje evropsko pomembne okoljskeprobleme, je pristojno ministrovo spodbujaločrpanje sredstev tudi tako, da je vključno doleta 2011 projekte, ki jih je izbrala Evropskakomisija, sofinanciralo v višini 20% vrednosti,čeprav sofinanciranje LIFE projektov s stranidržave ni obvezno. V letu 2012 pa zaradipomanjkanja sredstev ministrstvo ni objavilorazpisa za sofinanciranje projektov. Posledicatega je bila, da smo v letu 2012 v Bruselj poslalile 1 projektni predlog na temo Natura 2000, kipa ni bil potrjen za sofinanciranje. V letošnjemletu je MKO objavilo razpis za sofinanciranjev višini do 30% skupne vrednosti projekta inprejelo tudi skupno 34 projektnih predlogov,od tega 9 na temo Natura 2000, zato pričakujemov letošnjem letu ponovno boljše črpanjeLIFE+ sredstev za projekte sklopa narava inbiotska raznovrstnost.Poleg zahtevne finančne strukture pa sozahtevna tudi merila za izbor projektov(izbor opravi Evropska komisija), zato je zelopomembna kakovost projekta. Sofinanciranjeni edina pomoč in spodbuda, ki jo je ministrstvonudilo tistim, ki so želeli pridobiti sredstvaza projekt iz programa LIFE+. O programuLIFE+ in o razpisu je informiralo najširši krogljudi preko različnih medijev, organiziralo jedelavnice in individualna svetovanja ter pomagalopri pripravi in oblikovanju čim boljkakovostnih projektnih predlogov. Vendarje potrebno poudariti, da gre pri programuLIFE+ za t.i. »bottom up« pristop. To pomeni,da projekte lahko predlaga in pripravi kdorkoli.Na odločitev, katere projekte poslati v Bruseljpristojno ministrstvo nima nikakršnega vpliva,saj mora Evropski komisiji posredovati vseprejete projektne predloge.Prav kakovost projektov je odločilna za pridobitevsredstev. V okviru letnih razpisovEvropske komisije za pridobitev sofinancerskihsredstev iz programa LIFE+ so za vsako državodoločene t.i. okvirne nacionalne kvote, v okvirukaterih se dodeljujejo sredstva projektom. Resje, da Slovenija zaradi slabše kakovosti projektovletne kvote običajno ne izkoristi v celoti.Sredstva za financiranje projektov Nature2000 pa je možno pridobiti tudi iz drugihevropskih sredstev. Za program razvoj regij jeeden od indikatorjev tudi indikator ‚100 projektovza Naturo 2000‘, ki je pokazal zelo nizkostopnjo črpanja sredstev v ta namen. Glavnivzrok je v tem, da so občine same izbirale možnostiza financiranje iz strukturnih skladov inse prednostno niso odločale za financiranje zaNaturo 2000. Ena od pozitivnih izjem je občinaVelika Polana, ki je z utemeljitvami na podlagiNature 2000 prijavila in izvedla več projektov.NapovedujemoStrokovni seminarSistem OEEO pred spremembami –kako zmanjšati stroškein pridobiti več surovin?Organizator: Fit media d.o.o.Kdaj: konec septembra 2013Kmalu več informacij nawww.zelenaslovenija.siPromocijaokolje 80 25julij 2013

80 26Les je lepokoljeInteresi povsem nasprotni, adržava mora pri gozdu ukrepatiNa zelenem forumu je Joštfoto: www.shutterstock.comJakša, ki je na Ministrstvuza kmetijstvo in okoljeodgovoren za koordinacijojulij 2013Les je lepAkcijskega načrta za povečanjekonkurenčnosti gozdno-lesneverige, napovedal konkretneukrepe in dopolnitve lanisprejetih dogovorov. Predvsempa – da država ne bo mirovala.Gozd in les sta več kot domačasrebrnina. Njen sijaj je zdaj vsebolj vabljiv, interesi pa takorazlični, da je stanje nadvsekritično – gozdno-lesna verigaje razpadla. Kdo jo bo povezal?Minilo je leto, odkar je bil sprejet Akcijski načrtza povečanje konkurenčnosti gozdno-lesneverige v Sloveniji. Katere rezultate ali opravljenenaloge bi izpostavili?Leto je minilo, odkar je bil sprejet akcijski načrt»Les je lep«, ki predvsem povečuje in utrjujezavest, da je les naše največje obnovljivo bogastvo,ki ga premalo izkoriščamo. Mislim naposek, ki je predvsem v zasebnih gozdovihmanjši, kot je dovoljeno in kot bi bilo za načrtnejšeusmerjanje gospodarjenja z gozdovipotrebno, in na predelavo kakovostnega lesa,ki ga dobimo iz naših gozdov. Morda se slišinenavadno, a premik zavesti med ljudmi in vpolitiki, gozdarski in lesarski stroki, je velik.Dolgo je bila povezava gozdarstva in lesarstvavzorna. Žal je v zadnjih dveh desetletjih tapovezanost skoraj popolnoma izginila. Večinalesnopredelovalne industrije je propadla. Vem,da od govorjenja še ni kruha. A po tako globokikrizi, ki ni značilna le za gozdno-lesno verigo,je velik uspeh, da se je toliko ljudi v politikiin gospodarstvu začelo zavedati, kaj je les, kajnam povezanost in predelava lesa v Slovenijipomenita kot razvojni priložnosti, in da smose za isto mizo ponovno našli vsi, ki smo kakorkoli povezani z gozdno-lesno verigo. Seveda niostalo le pri besedah.Lahko to podkrepite s številkami?V okviru Programa razvoja podeželja je biloza gozdne prometnice in gozdarsko opremo vobdobju 2007–2013 razdeljenih 22 milijonovEUR. Ker se veriga začne v gozdu, je prav, da sobila najprej vlaganja v izboljšanje konkurenčnostigozdarstva. Seveda se veriga ne konča nagozdni cesti. Zato je bilo že v obdobju od 2007do 2013 razdeljenih iz programa razvoja podeželjaza primarno predelavo lesa v mikropodjetjih17 milijonov EUR, predvsem za opremo,namenjeno razrezu lesa in izdelavi pohištva.Lep primer širšega razmišljanja je razpis, ki gaje objavilo Ministrstvo za kmetijstvo in okoljein je bil končan 12. junija. V razpisu je bilonamenjenih 6 milijonov EUR za investicije vlesnopredelovalne centre. Razpis je bil objavljenv okviru Programa razvoja podeželja inomogoča, da se nanj prijavijo mikropodjetja, kizaposlujejo do devet ljudi. V roku je prispelo 12prijav, kar kaže, da je zanimanje za navedeneinvesticije veliko.A kako naprej?Akcijski načrt je nastajal v zelo široki skupinistrokovnjakov. Ocenjujem, da je dober,saj ponuja zelo dobro izhodišče za nadaljnjedelo in pripravo na novo programsko obdobjefinanciranja v okviru EU, to je za obdobje od

2014–2020. Dopolnjevanje akcijskega načrtabo usmerjeno predvsem v konkretizacijoukrepov in določitev odgovornih nosilcev zaposamezno delovno področje. Hkrati bi radirazširili ukrepe in cilje tudi na, morda na prvipogled, robne dejavnosti. Mislim predvsemna ozaveščanje mladih o pomenu in kakovostibivanja z lesenimi izdelki, na ozaveščanjeljudi, da pri gradnji in obnovi posegajo po lesu,kolikor je mogoče. Mislim tudi na spodbujanjeraziskav o novih možnostih uporabe lesa inizdelkov z lesa. Programsko obdobje, ki je prednami, zahteva, da aktivnosti, povezane z gozdarskolesarsko verigo, opredelimo v strateškihin izvedbenih aktih, ki bodo podlaga za črpanjesredstev EU. Seveda smo prisluhnili konstruktivnimkritikam, ki so bile podane v akcijskemnačrtu, in vnesli jih bomo v dopolnjen akcijskinačrt »Les je lep«. Zavedati pa se moramo, daje najpomembneje, da uresničujemo že postavljenecilje.Kljub predvidenim ukrepom in spodbudamlesnopredelovalna industrija ne kaže znakovoživljanja in rasti. Ocenjuje se, da je bilo večsredstev namenjenih uporabi lesa za lesnobiomaso in manj za predelavo. Kakšna je vašaocena?V preteklih dveh desetletjihje bilo največ vloženega vizrabo lesa kot obnovljivegaenergetskega vira.V preteklih dveh desetletjih je bilo največ vloženegav izrabo lesa kot obnovljivega energetskegavira. Pri tem Slovenija ni nobena posebnost,saj so podobno pot prehodile tudi primerljivedržave. Investicije v pridobivanje energije izlesa so bile zanimive predvsem zaradi subvencij.Vsaka stvar ima svojo evolucijsko potin tako se že kar nekaj časa zavedamo, da jekurjenje lesa, predvsem tistega, s katerim bi ses primerno predelavo lahko ustvarila dodanavrednost, delovna mesta in v izdelkih vezalCO 2 , barbarsko dejanje. Za energetsko izrabose lahko uporabi le tisti del lesnih odpadkov, kijih drugače ni mogoče izkoristiti.Ali se lesnopredelovalna industrija še karpogreza?Ta industrija deli usodo slovenskega gospodarstvain največji problem so potrebna sredstva.Tudi tista za lastno udeležbo v projektih, kibi omogočala prestrukturiranje proizvodnje,uvajanje novih tehnologij in izdelavo novih,tržno zanimivih izdelkov.S katerimi konkretnimi ukrepi bo državaspodbudila oživitev panoge, še zlasti ker je vreformnem programu lesnopredelovalna industrijaopredeljena kot prednostna panoga (natretjem mestu). Ali so sredstva znana?Država ustvarja razmere za delovanje realnegasektorja in v obliki spodbud prispeva sredstvaza začetne investicije. Tu niso mišljeni le novicentri, ampak začetne investicije tudi v sedanjihlesnopredelovalnih centrih, ki so zdajizkoriščeni le polovično. Med zahtevami, ki jihoblikuje država, so davčna politika, oblikovanjezahtev, ki privlačijo domače in tuje investitorje,ozaveščenost prebivalstva o pomenu in prednostihuporabe izdelkov iz lesa, povečanje deležalesa v gradnjah, povezanih z javnimi naročili,zagotavljanje možnosti za črpanje evropskihsredstev in zagotavljanje tehnične pomoči potencialnimuporabnikom evropskih sredstev.Ali se kaže, da dobiva panoga v razvojnihdokumentih prednostno mesto?Gozdno-lesna veriga je dobila svoje mesto vrazvojnih načrtih. Dobili smo sektorsko politiko,ki bo omogočala hitrejši razvoj panoge kotcelote. Po razdelilniku sredstev za prihodnjeprogramsko obdobje si na Ministrstvu za kmetijstvoin okolje v okviru Programa razvoja podeželjaprizadevamo, da bi vsoto za primarnopredelavo lesa podvojili in hkrati ohranili vsotoza izboljšanje konkurenčnosti pri gospodarjenjuz gozdom. To bi zadostovalo za vlaganjav šest do osem lesnopredelovalnih centrov.Seveda to ne bodo edina sredstva. Sredstvabodo dosegljiva tudi v kohezijskih skladih, kipa jih vodijo pri Ministrstvu za gospodarskirazvoj in tehnologijo.V medresorski skupini, ki usklajuje izvedboakcijskega načrta, sodelujejo vsi glavni akterji.Katere naloge in ukrepe boste uresničili dokonca leta?Do konca leta želimo pregledati in dopolnitiakcijski načrt ter pripraviti vse strateške inizvedbene načrte, ki bodo podlaga za črpanjeevropskih sredstev v prihodnjem programskemobdobju, in dokumente uskladiti z EU.Hkrati pa bomo budno spremljali učinke žeprej objavljenega razpisa, tako da bomo dobilipovratne informacije in vzpostavili primeredobrih praks. Če bo možnost, predvsem finančna,bomo objavili še kak razpis, ki se navezujena gozdno-lesno verigo.Gozdna gospodarstva čakajo na odločitev,kam se bodo usmerila sredstva za naložbev nove žage in kaj bo s koncesijami. Kateramerila se bodo upoštevala pri izboru krajev?Kako potekajo povezovanja med gozdnimigospodarstvi in lesnopredelovalno industrijo?Kam se bodo usmerila sredstva v naložbahza nadgraditev sedanjih lesnopredelovalnihcentrov oziroma postavitev novih, je odvisnopredvsem od javnih razpisov, zahtev, oddanihprijav in finančnih zmožnosti bodočihinvestitorjev. Vem, da je vprašanje posvečenopredvsem stabilnosti in stalnosti oskrbe tehcentrov z lesno surovino, kar je delno odvisnotudi od koncesij za upravljanje državnih gozdov.Dosedanje koncesije se iztečejo leta 2016.foto: Boštjan ČadejJošt JakšaNaša naloga je, da se še v tem letu dogovorimoo obliki gospodarjenja z državnimi gozdoviin morebitni novi obliki dodelitve koncesij, vnaslednjem pa se dogovorjeno zapiše v predlognovega Zakona v gozdovih in se odda v postopeksprejemanja v Državni zbor RS.Na okoli 1 milijonu hektarjevgozdov, kot ga je v zasebnilasti, imamo kar 460.000lastnikov gozdov in več kotmilijon gozdnih parcel.Kaj želite doseči z novim zakonom o gozdovih?Zasledovali bomo tri glavne cilje: sonaravnotrajnostno gospodarjenje z gozdom, da boimela država optimalen donos od svojih gozdovin da se čim večji delež lesa predela donajvečje stopnje dodelave ali končnega izdelkav Sloveniji, po možnosti v lokalnem okolju. Pričim večjem donosu se upošteva celotna veriga,ki se začne v gozdu in konča kot tehnološko visokovredenin oblikovalsko dovršen izdelek natržišču, skupaj z znakom »Izdelano v Sloveniji«.Drugače povedano, prednost bodo imeli zagotovotisti, ki bodo imeli lastno predelavo lesa alibodo dokazali, da so povezani v gozdno-lesneverige, ki delujejo.Toda država ima v lasti le okoli 20 odstotkovgozdov, kar 80 odstotkov jih je v zasebni lasti.In prav tu so skrite največje rezerve povečanegaposeka in stabilne oskrbe slovenske lesnopredelovalneindustrije s kakovostno lesnosurovino. Zato bo treba veliko dela in naporovusmeriti v združevanje gospodarjenja v zasebnihgozdovih, kajti le tako bo les, posekanv zasebnem gozdu, cenovno konkurenčen indostopen slovenskim kupcem. Naj ponazorim:na okoli 1 milijonu hektarjev gozdov, kot ga jev zasebni lasti, imamo kar 460.000 lastnikovgozdov in več kot milijon gozdnih parcel.okolje 80 27julij 2013

julij 2013 okolje 80 28Ali je že kdo ocenil rezultate dela lesarskih razvojnihcentrov? Kaj pričakujejo od centrov?Od lesnopredelovalnih centrov pričakujemo,da bodo ustvarjali nova delovna mesta, dodanovrednost in bodo primeri dobrih praks, kakose lahko z dobrimi programi in povezovanjemvseh, ki sodelujejo v verigi, ustvarijo dobrirezultati. Naš cilj je, da bodo projekti in naložbev celoti zaživeli, ko od države ne bodo večprejemali subvencij in drugih sredstev in bodosami ustvarjali donos.Do konca leta želimopripraviti vse strateške inizvedbene načrte, ki bodopodlaga za črpanje evropskihsredstev v prihodnjemprogramskem obdobju.Javnost se v zadnjih mesecih pogosto ukvarjas problematiko gozda in lesa. V gozdu in lesuvidi strateško prednost Slovenije. Ali kot vodjamedresorske delovne skupine lahko obljubitekonkretne ukrepe?Odgovoren sem za gozdarstvo, zato lahko predvsemza ta del povem, da so interesi mnogokratdiametralno nasprotni. Kot gozdar vem, da jeprimarna vloga gozda ekonomska funkcija, kiob skrbno načrtovanem in dosledno upoštevanemnačrtnem gospodarjenju z gozdom nanačelih trajnosti in sonaravnosti večinoma žesama po sebi izvaja tudi ekološko in socialnofunkcijo. Ker so si v različnih javnostih interesitako različni, je moja naloga te interese usklajevatiin slediti prevladujočim interesom, karje zagotovo vezano na doseganje ciljev, ki sozapisani v Resoluciji o nacionalnem gozdnemprogramu in v akcijskem načrtu »Les je lep«.www.izletko.siKAM DRUŽNONA IZLET?Spremembe v zakonuo gozdovihNa ministrstvu za kmetijstvo in okolje smopripravili nekatere nujne spremembe indopolnitve Zakona o gozdovih, s katerimiželimo povečati gospodarsko aktivnost vgozdovih in zmanjšati obseg sive ekonomijeter uskladiti naš pravni red z zahtevami EU.Predlagane so naslednje spremembe:1. Za izvajanje Uredbe (EU) št. 995/2010Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.oktobra 2010) o določitvi obveznosti gospodarskihsubjektov, ki dajejo na trg lesin lesne proizvode, uvajamo prevoznicoza vse gozdno-lesne sortimente, naloženena prevozno sredstvo in med prevozom. Stem dokumentom se zagotavlja sledljivostlesa iz gozda do kupca in sistem potrebneskrbnosti. S prevoznico poskušamo tudipreprečiti nezakoniti sečnjo v Sloveniji inz njo povezano trgovino, kar je temeljninamen Uredbe (EU) št. 995/2010.Dajanje nezakonito posekanega lesa aliproizvodov iz takega lesa na trg je v skladuz Uredbo (EU) št. 995/2010 prepovedano.Prav tako so podjetja, ki poslujejo zakonito,opozorila, da prevoz gozdno-lesnih sortimentovbrez kakršnega koli dokumentapomeni nelojalno konkurenco, ker nistaevidentirana niti prihodek niti plačiloustreznih davščin, kar omogoča sivo ekonomijopri delu v gozdu in v prometu z gozdno-lesnimisortimenti. Zato bi prevoznicaprispevala tudi k manjšemu izvozu hlodovine,ki se iz leta v leto povečuje, in zatok boljši oskrbi domače lesnopredelovalneindustrije z ustrezno hlodovino.Določamo pristojne organe za izvajanjeUredbe (EU) št. 995/2010 in Uredbe (EU)št. 607/2012. Za nadzor so pristojni: ministrstvo,pristojno za gozdarstvo, Gozdarskainšpekcija, Carinska uprava RepublikeSlovenije in Policija.2. Za gradnjo gozdnih prometnic uvajamo možnostgraditve brez soglasja vseh lastnikovgozdov. Za gradnjo predlagamo soglasjelastnikov gozdov, ki imajo v lasti več kottri četrtine površin zemljišč na trasi predvidenegozdne prometnice. Gradnja gozdnihprometnic je kljub javnemu interesu in sofinanciranjuod EU zaradi administrativnihpostopkov zelo otežena. V praksi nekaj kilometrovgozdne ceste poteka čez lastništvo30, 40 ali še več zasebnih lastnikov gozdov.Ker je za izdajo dovoljenja za gradnjo gozdneceste potrebno soglasje vseh lastnikovgozdov, ki so lastniki gozda na trasi bodočegozdne ceste, lahko v praksi pridobivanjeteh soglasij traja več let ali pa jih sploh nimogoče pridobiti. Posledice nezmožnostigradnje gozdnih prometnic se pokažejo vvisokih stroških gospodarjenja in nekonkurenčnosti,nezmožnosti učinkovitegaukrepanja pri požarih, plazovih, poplavah,boleznih, škodljivcih ipd.3. Obstaja možnost, da Sklad kmetijskihzemljišč in gozdov Republike Slovenijez Zavodom za gozdove Slovenije sklenepogodbo o opravljanju strokovnih nalog vokviru izvajanja nadzora nad koncesijamiv gozdovih, ki so last Republike Slovenije.teta priporočaizletko.siPromocija

Les, strateškasurovina SlovenijeKako Slovenija uresničujeAkcijski načrt za povečanjekonkurenčnosti gozdnolesneverige v Sloveniji doleta 2020? Kako potekaizvajanje več dokumentov, kise nanašajo na gozd, les in naslovensko lesnopredelovalnoindustrijo? O tej problematikismo razpravljali tudi naAnketazelenem forumu v okvirustrokovnega srečanjaTrajnostni razvoj je pot kzeleni Sloveniji, a tudi sicersta v zadnjem času gozd in lesob zatonu lesnopredelovalneindustrije vroča političnain ekonomska tema.Kakšne spremembe lahkopričakujemo?K anketi smo povabili več akterjev v verigi injim postavili naslednja vprašanja:• Na več ravneh je bilo v zadnjem časupoudarjeno, da mora akcijski načrt poenem letu doživeti nujne dopolnitve innaj se javnost seznani, kakšna je izvedbadokumentov in kakšni ukrepi bi moralibiti prednostni.• Največ kritičnih ocen se nanaša na nadaljnjeslabšanje položaja lesnopredelovalnepanoge. Zakaj se nazadovanjene zaustavi, kaj bi morala storiti državain kaj panoga oziroma celotna veriga?• Gozdna gospodarstva pričakujejo odločitveo naložbah v žage in o novih koncesijah.Katera gozdna gospodarstva bimoralo imeti prednost? Ali nastajajogozdno-lesne verige?• Kaj kažejo ocene dela lesarskih razvojnihcentrov?• Kaj potrebuje gozdno-lesna veriga, dabi kar najhitreje lahko začela odpiratinova delovna mesta? S katerimi konkretnimiprojekti razpolaga?AnketaDržava naj takojustanovi lesarskirazvojni skladIgor Milavec, GZS, Združenje lesne in pohištveneindustrije:Ključni problem (ne samo lesarjev) je, daprilagajanje podjetij globalnim tržnim zahtevampoteka bistveno prepočasi. Zato bi moraladržava takoj ustanoviti lesarski razvojnisklad v višini 1 milijona EUR, ki naj ga usmerjagospodarstvo (država naj ima seveda nadzor),saj gospodarstvo bolje ve, katere dejavnosti sonajbolj potrebne. V povezavi s skladom je trebaokrepiti strateške, razvojne in marketinškedejavnosti na panožni in podjetniški ravni. Iztega se opredelijo razvojne smernice po glavnihpanožnih podskupinah (žagarji in primarnapredelava, stavbno pohištvo, pohištvo in gradnjaz lesom), kakor jih vidijo direktorji podjetij,saj le oni lahko odpirajo nova delovna mesta(podpora raziskovalcev je seveda potrebna).okolje 80 29foto: www.shutterstock.comjulij 2013

80 30okoljejulij 2013Anketafoto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetjafoto: Boštjan Čadejfoto: Boštjan ČadejIgor MilavecMitja Strohsack prof. dr. Franc PohlevenNatalija MedicaVzporedno je treba zajeti čim več podjetij izlesnopredelovalne panoge, ki so še v dovoljdobri kondiciji in imajo razvojne investicijskenačrte do leta 2020 (lahko tudi iz preostalihpanog, če nameravajo investirati v predelavolesa). Tako bomo do jeseni dobili pregled investicijza sofinanciranje iz skladov EU, državapa naj poskrbi, da bodo ta panožna podjetja,ki so še sposobna investirati, dobila manjkajočasredstva iz skladov EU (na teh področjihdelamo tudi v ZLPI).Pri tem je treba biti realen. Težave panožnihpodjetij se kopičijo dvajset let, kose zaradi prevelike usmeritve akumulacije vnerazvojne namene (davki, prispevki, privatizacija,radikalen dvig minimalne plačev hudi gospodarski krizi ...) zaradi zelo togedelovnopravne zakonodaje, slabo delujoče države,pomanjkanja znanja in volje v podjetjih... podjetjem ni uspelo prilagoditi globalnimtržnim zahtevam. Istočasno pa so to uspešnonaredile azijske države, Poljska ... Izgubljanjekonkurenčnosti na mednarodnih trgih vodi vpropadanje podjetij. Seveda sta gospodarskakriza in dvig minimalnih plač ta proces zelopospešila (pohištveni del panoge se je v zadnjihštirih letih prepolovil).Ta škodljivi proces je mogoče hitro ustavitisamo tako, da si vsi v tej državi zmanjšamoplače in pokojnine (seveda je treba biti prinajnižjih dohodkih socialno občutljiv). S tembi takoj izboljšali konkurenčnost in številnapodjetja bi dobila še nekaj let za popravni izpit.To pa je seveda smiselno le, če istočasno močnookrepimo prestrukturiranje. Nekaj podobnegaje leta 2008 storila Latvija in zdaj ima najhitrejerastoče gospodarstvo EU. Vprašanje paje, če smo v Sloveniji sposobni narediti nekajpodobnega.Država mora tudi zagotoviti dolgoročnooskrbo z lesom, še posebno zadostne količineiglavcev za deset let naprej (te hlodovinenamreč močno primanjkuje tudi zato, ker greiz zasebnega sektorja v glavnem v izvoz), sajje temelj razvojnih projektov v žagarstvu inprimarni predelavi lesa.Sicer pa država lahko veliko naredi, če sanirabanke in zniža obresti, zmanjša obremenitvegospodarstva (znano je, da obremenitvegospodarstva tudi od začetka krize samo naraščajo),bolje deluje pravna država ...Državljani naj se začnejo zavedati, da jesedanji razvojni model nevzdržen, saj bouničil skoraj vse delovno intenzivne panoge,medtem ko delovnih mest v drugih panogah ni,in to lahko družbi povzroči zelo velike težave ...Državljani naj sezačnejo zavedati, da jesedanji razvojni modelnevzdržen, saj bo uničilskoraj vse delovnointenzivne panoge.Veliko delamo na tem, a je vse še v fazi panožnihoz. sektorskih dogovorov, zato navprašanje ne morem odgovoriti.Republiški centri bodo gotovo pospešilištevilne razvojne dejavnosti in bodo tudipozitivno učinkovali na poslovanje vključenihpodjetij. Njihov dolgoročni prispevek kprestrukturiranju pa bomo lahko ocenili šelev naslednjih letih.hitrih ukrepih sem že pisal. Zdaj zbiramoO Investicije do leta 2020, nekateri lesnopredelovalnicentri že kandidirajo za sredstvaMinistrstva za kmetijstvo in okolje.Enostranskapodpora biomasijemlje zagonlesarjemProf. dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta,Univerza v Ljubljani:Akcijski načrt so delali večinoma gozdarjiin izrecno ne stimulira lesarstva, ampakgozdarstvo in lesno biomaso. Načrt sempoimenoval »Les je lep za kurjavo«, saj se zaenergetsko izrabo lesa predvideva veliko večsredstev kot za predelavo. Pri snovanju načrtabi morali sodelovati predvsem lesarji in bi gamorali poimenovati »Les je bogastvo« ali »Lesje vrednost«. Akcijski načrt je treba narediti popolnomana novo in biti mora kratek in stvaren(konkreten). V njem bi moral biti poudarek napredelavi lesa v izdelke in na koncu morda lepol strani posvečene biomasi. Lesna biomasaje stimulirana že dvajset let, izdelkom iz lesapa ta pomoč ni bila namenjena, zdaj pa bi jihmorali podpreti vsaj toliko kot energetskoizrabo, pa čeprav bi si zaslužili desetkrat večpodpore. Prav enostranska podpora biomasijemlje surovino in zagon lesarjem.Najprej je treba razglasiti lesza nacionalno surovino indati lesni panogi vse mogočeprednosti oz. pomen, kot siga zasluži.Nimamo razvite primarne proizvodnje.Interes gozdarjev sta le prodaja hloda inbiomasa. Najprej bi morali na državni ravnivzpostaviti institucije za lesarstvo, podobne,kot jih imajo gozdarji. Imamo, na primer, resorza ribištvo. Koliko pa imamo morja in rib? Nadrugi strani pa imamo 330 milijonov kubičnihmetrov lesa, pa ni nikomur mar za to bogastvo.Najprej moramo lesni panogi postavitizakonske temelje, dobiti na vladi sogovornikain razpravljati o dolgoročnih vlaganjih v predelavolesa. V Jugoslaviji smo na primer imeliministrstvo za gozdno in lesno industrijo.Najprej je treba razglasiti les za nacionalnosurovino in dati lesni panogi vse mogočeprednosti oz. pomen, kot si ga zasluži.Vzpostaviti moramo vrednostno verigo odgozda do izdelka. Ustanoviti je treba nacionalneraziskovalne lesne institucije, tudi nacionalniinštitut lesarstva. V Avstriji imajo naprimer sedem inštitutov lesarstva. Industrijapotrebuje znanje za inovativne izdelke, zatorejje treba to znanje stimulirati že v izobraževalnemprocesu od vrtcev do univerze. Podpretimoramo gradnjo javnih objektov iz lesa in

poenostaviti dokumentacijo, ki je za to potrebna,saj se lahko leseni objekti postavijo venem tednu. Koliko časa pa potrebujemo, dazgradimo objekt iz železobetona? Stimuliratimoramo lesno gradnjo in veliko bi naredili že stem, da bi bilo za lesene objekte lažje pridobitigradbeno dokumentacijo in druge ugodnosti.Bolj bi morali stimulirati potrošnika za nakupeizdelkov iz lesa.Les je dar narave, in če dozorelih dreves neposekamo, v gozdu propadejo. Zato je trebaizvajati posek v obsegu, kot ga načrtujejo gozdarji.Da se to ne dogaja, ni krivo le razdrobljenolastništvo gozdov, ampak je nekaj hudo narobev gospodarski politiki države. Država sicer podpiragozdarstvo (kar je prav!), ampak dobičekod vlaganj v gozdove ima tujina. Potrebne sosistemske rešitve, treba je zagotoviti nekatereugodnosti, pa ne finančne, ampak sistemske.Vse preveč poudarjamo žage in tudi gradnjavelikih žag ni smiselna. Žaganje desk ni donosno,dodati mu je treba veliko višjo vrednost vkončnem izdelku. Ali ne bi bilo bolj logično, dabi podprli proizvodnjo izdelkov in bi dejanskožaga bila le eden od strojev v predelovalni verigiizdelave izdelka.Lesna industrija spada k delovno intenzivnipanogi in treba bi bilo delo manj obdavčiti vprimerjavi z delovno ekstenzivnimi, energetskopotratnimi panogami, katerih proizvodnjaje do okolja negotova. Pa vendar je predvsem tanašla domicil v Sloveniji. Kako dolgo še? Lesnapanoga bi lahko odprla številna delovna mesta,ki bi temeljila na lastni surovini in do okolja terčloveka prijazni proizvodnji. Centri predelavelesa bi omogočili razvoj podeželja in decentralizacijoslovenske industrije.Lesarstvo potrebuje predvsem podporo družbe,kot sta jo vse od osamosvojitve imelagozdarstvo in energetska izraba lesa, pa čepravbi si zaslužilo nekajkrat večjo naklonjenost.S sredstvi, zbranimi od prodaje kvot CO 2 , bimorali stimulirati predelavo lesa (ne kot zdajkurjenje). Odpustke po Kjotskem sporazumuza izpuste CO 2 na izdelke, ne pa na pokritost zgozdom – to nam bolj škodi kot koristi!Vlada ali pa Ministrstvo za kmetijstvo,prehrano, gozdarstvo in lesarstvo ali šebolje Ministrstvo za gozdno in lesno industrijonaj ustanovi poseben resor (direktorat) zalesarstvo, kot je bilo v Jugoslaviji. Lesarstvoje bilo takrat paradna gospodarska panoga.Nesmotrna gospodarska politika države jelesarstvo v dvajsetih letih po osamosvojitvipopolnoma uničila.Ustanoviti in zgraditi je treba nacionalni inštitutza razvoj novih tehnologij, ki bo podpirallesnopredelovalno industrijo (Lesarskiinštitut Slovenije).Poskrbeti je treba za razvoj kadrov in uvestiposebne ugodnosti za šolanje strokovnjakovza lesarstvo (uvajanje novih programov invsebin učbenikov). Uvesti je treba vsebine olesu na osnovnih šolah in fakultetah, še zlastina fakulteti za arhitekturo in fakulteti zagradbeništvo.Lesna industrijapotrebujesubvencijeMitja Strohsack, Brest:Slovenska gozdno-lesna tehnološka platformaje, kot rečeno, izvedbeni dokumentevropske FTP (Forest technological platform)na nacionalni ravni – menda po informacijahiz EU – in ena najboljših nacionalnih platform.Njen najpomembnejši del je razdelitev na raziskovalnapolja – posebej je dodatno poudarjenoraziskovalno polje oblikovanja izdelkov.Dokument je potreben kvečjemu prenovetipa »up to date«, realno so morda potrebnetudi nekatere dopolnitve. Dokument sene uporablja dovolj niti kot opora pri izdelaviposameznih razvojnih strategij v gozdarstvuin lesarstvu, še manj se upošteva kot nujnazahteva pri operativnih podporah podjetjem.Dokument se ne uporabljadovolj niti kot opora priizdelavi posameznih razvojnihstrategij v gozdarstvu inlesarstvu.Brez dvoma je t. i. vertikalna vrednostnaveriga lesa razpadla, še zlasti v kvantitativnem(industrijskem) smislu. Preprostoni mogoče govoriti o primernih ekonomijahobsega (koncentracijah, združevanjih) po vsejvertikali od začetka do konca: imamo kup relativnomalih gozdarstev in drugih gozdarjev(?) brez resnih žag, tovarn(-e) celuloze, MDF,ivernih plošč, vezanih in drugih plošč itd.Da, nedvomno: kuriti se splača les drugeklase, kar je tudi po vsem povedanemnajlažji posel – »ekonomija obsega« pri kurjenjuje za njihovo velikost skoraj pisana na kožo!Lesne industrije pohištva v Sloveniji v klasičnemsmislu na žalost ni več, še najbližjetemu pojmu smo morda v Brestu in Alplesu,pri stolih Murales … Kratkoročno bi bilo trebasubvencionirati preostalo lesno industrijo(!), dokler se znova ne vzpostavi že navedenaekonomija obsega po vertikali, in to tako, dase akterji prisilijo k sodelovanju. Ponovnotrdim, da je lesnopredelovalna industrija padlapotem, ko se je s spremembami zakonodaje vgospodarjenju z gozdovi v novih lastniškihodnosih razdrobila velikost na nepregledno indo danes neobvladano množico dragih malihTri razvojne centreslovenskega gospodarstvabo država podprla še letos innaslednje leto.»virov lesne surovine«. Ali se spomnite močiin velikosti starih gozdnih gospodarstev in alijih je mogoče po ekonomski moči primerjati zdanašnjimi? Niti v sanjah. In o tem govorim.Kot lani tudi letos ne moremo govoriti otem, da ni dovolj povpraševanja po našihizdelkih, smo pa zaradi stroškovnih pritiskovna odhodkovni strani počasi postali že popolnomanekonkurenčni (razlika 15 % in 30 %)v primerjavi s konkurenco iz Poljske, Češke,Hrvaške, da o vse močneje prisotnih Romunihin Turkih sploh ne govorimo. Na tej lestvicikonkurenčnosti smo v obdobju krize izključnozato, ker se gospodarsko okolje ni prilagajalo– saj smo v podjetju isti ljudje – sprotnimobnavljanjem tehnologije, dolgoletnim (istim)kupcem ter novim in novim proizvodom. Popetnajstih letih je naše dobro stoječe podjetjezašlo v spiralo negativnih rezultatov.Država bo letospodprla trilesarske centreNatalija Medica, Ministrstvo za gospodarskirazvoj in tehnologijo:Glede odzivnosti državne ravni – na ministrstvihse v okviru svojih kadrovskihzmožnosti kar najbolj odzivamo in želimo gozdno-lesniverigi le najboljše. Vsi se strinjamo,da imamo gozda ogromno, da je to naše zelenozlato, da pa je treba bistveno spremeniti razmerein razmerja v gozdno-lesni verigi.Pri tem je izrednega pomena, da vsi deležnikiv verigi k temu pristopijo s poštenimi nameni,z iskreno željo po sodelovanju in povezovanjuter z željo po izboljšavi stanja celotne verige,ne samo posameznikov!Akcijski načrt »Les je lep« je bil sprejet predenim letom. Večina ukrepov in aktivnostiv akcijskem načrtu je načrtovana za obdobjeod 2013 do 2020. Ne vidim potrebe po nujnihdopolnitvah akcijskega načrta, pomembnejeje, da se ukrepi resnično začnejo izvajati.Akcijski načrt je konec koncev rezultat delaširoko zasnovane delovne skupine vseh deležnikovv gozdno-lesni verigi, vsi s(m)o imelimožnost predlagati konkretne ukrepe, ko seje ta dokument pripravljal.okolje 80 31julij 2013

julij 2013 okolje 80 32ODGOVORNORAVNANJE SPOSLOVNODOKUMENTACIJODružba Saubermacher Slovenija,d.o.o., poskrbi za zanesljivo indokončno uničenje zaupnih podatkovin podatkovnih nosilcev, v skladu zDIN/EN 32757, ki jo dopolnjujemoz lastno izjavo in komisijskimuničenjem na zahtevo stranke.V okviru CELOVITE STORITVEVam nudimo:1. PREVZEM IN UNIČEVANJEARHIVE in ZAUPNIHDOKUMENTOV2. UNIČEVANJE RAZLIČNIHPODATKOVNIH NOSILCEV(diski,CD-ji, DVD-ji…)Izvajamo tudi sorodnestoritve, kot so:pospravljanje, čiščenjeskladiščnih prostorov, arhivovter celovito ravnanje z odpadki.02-620-23-00,odpadki@saubermacher.si,www.saubermacher.siPromocijaAnketaZaradi investicij bi bilodobro vedeti, kaj bo vbodoče država naredilas koncesijami.Največ pripomb glede akcijskega načrta jeusmerjenih v »industrijski del« akcijskeganačrta, češ da ni finančno ovrednoten. S tem senikakor ne strinjam, saj vsi vemo, da bodo odleta 2014 naprej na voljo sveža sredstva EU. Resje, da do 2014 ne bomo vedeli natančnih številkza gozdno-lesno verigo, toda ta sredstva bodona voljo in predstavniki gozdno-lesne verige jihbodo morali znati ustrezno načrpati. Pri črpanjuteh sredstev pa bodo npr. podjetja moralasodelovati z lastnimi vložki in, kar je izrednopomembno, s poštenimi nameni, saj verjetnonihče ne želi, da se bomo na primer leta 2017spraševali, kam so poniknila vsa ta sredstva inkje so rezultati …Ukrepi in dejavnosti v akcijskem načrtu sovsi po vrsti prednostni, saj časa za postavljanjeprioritet za gozdno-lesno verigo ni večdosti na voljo. Ponavljam, vse zapisane ukrepemoramo izvajati.Država si je v akcijskem načrtu »Les je lep«zapisala dovolj ukrepov in aktivnosti, potrebnoje njihovo dosledno izvajanje. Sevedaleži delni razlog za nazadovanje panoge tudi vmakroekonomskih razmerah v državi, ki jih akcijskinačrt ne bo izboljšal. Na tem dela celotnavlada, skupaj z deležniki. Lesnopredelovalnapanoga bi se morala prestrukturirati v proizvodnjoizdelkov s čim višjo dodano vrednostjo,z ustreznim trženjem pa iskati ali pa celoustvarjati trg. To bodo morala storiti podjetjasama, država lahko pri tem sicer delno pomaga(ustrezna zakonodaja, spodbude za raziskavein razvoj ter internacionalizacijo …), a še vednoso podjetja tista, ki morajo s poštenimi namenizačeti razmišljati drugače, predvsem bolj tržno.Glede koncesij je pristojno Ministrstvo zakmetijstvo in okolje.Gozdno-lesne verige oziroma lesnopredelovalnicentri pa vsekakor že nastajajo,nekateri so še »v oblakih«, nekateri pa žedovolj konkretno postavljeni. Tako je prav, sajpogovori glede sredstev EU v naslednji finančniperspektivi tečejo proti podpori ustreznimlesnopredelovalnim centrom, ki bodo ustreznoregijsko locirani, imeli zagotovljeno dobavosurovine, ustrezno primarno predelavo innadaljnjo predelavo lesa in navsezadnje tudiustrezno organizirano predelavo lesnih ostankovza energetske namene. Škoda je le, ker je večinaidej o lesnopredelovalnih centrih še vednosamo na papirju in čaka na javna sredstva.Tri razvojne centre slovenskega gospodarstvabo država podprla še letos in naslednje leto.Vsi trije e razvojni centri slovenskega gospodarstvaza zdaj v glavnem dosegajo kazalnike,ki so si jih postavili v vlogah na javni razpis. Pokoncu sofinanciranja (v skupni višini 25 mio.EUR za vse tri razvojne centre) bo Ministrstvoza kmetijstvo in okolje vse tri razvojne centreslovenskega gospodarstva še spremljal, torejdo leta 2020, in pričakujemo, da bodo z javnimisredstvi, ki jih bodo prejeli, sposobni še naprejdelovati in napredovati na svojih področjih inda bodo rezultati njihovega dela pozitivni zacelotno panogo in ne le za podjetja, vključenav centre.Vprašanje o konkretnih projektih je sicerprimerno, a bi ga predvsem morali postavitideležnikom v verigi, predvsem podjetjem.Veriga pa potrebuje zlasti pošteno ravnanjeposameznikov v verigi, pošteno sodelovanjev dobro vseh v verigi, nujno prestrukturiranjepodjetij in usmeritev v izdelke, ki imajo tržišče.Nosilci centrovnaj bodo gozdnolesneverigeJože Sterle, Združenje za gozdarstvo pri GZS:Menim, da akcijski načrt ne potrebuje posebnihdopolnitev, pač pa izvedbeni akt skonkretnimi projekti.Akcijski načrt bi moral biti napisan preddvajsetimi leti. Težko je pričakovati, da sebo stanje v krizi popravilo. Država bi moralazagotoviti proračunsko postavko, panoga paoperativni načrt projektov, ki bi jih državapodprla.Da, zaradi investicij bi bilo dobro vedeti, kajbo v bodoče država naredila s koncesijami.Na GZS skupaj z združenjem za lesno industrijopodpiramo predlog, da bi koncesije dobilegozdno-lesne verige, katerih orise že imamo.Med gozdnimi gospodarstvi, ki so stopila napot lesne predelave, so : GG Postojna d.o.o., GGSlovenj Gradec d.d., Gozdarstvo Grča d.d.,GGNovo Mesto d.d. in Snežnik Kočevska reka d.d.Podjetje z najbolj izdelano gozdno-lesnoverigo je GG Postojna d.o.o., ki ima v svojiverigi gozdarstvo, žago, izdelavo opažnih ploščin nosilcev ter izdelavo peletov. Gre torej zaverigo gozdarstva, primarne predelave, finalnepredelave in energetike. Podjetje spada med100 največjih izvoznikov.Nekaj jih je v Sloveniji. Menim, da naj bi bileprav gozdno-lesne verige nosilke centrov,zato potrebujejo kritično maso surovine, kapitalin znanje.

Petrol gradiBLTC BrežiceNaložba vpredelavo lesaPetrolov Biomasni logističnitrgovski center (BLTC) vBrežicah je dobro znamenjevsem, ki v zadnjem časuprecej razpravljajo o tem, dasta gozd in les neizkoriščenikonkurenčni prednostiSlovenije. Surovina je prednosom, trženje lesnih goriv, kotso sekanci, polena, briketi inpeleti, pa vse bolj vabljiv posel.Zanesljiva oskrba z energenti,ki so zeleni, je pot k zeleniSloveniji in ekoregiji. Naložbaprinaša tudi nova delovnamesta, pravi Jure Špacal, vodjaoddelka za biomaso v Petrolu.V utemeljitvi naložbe v BLTC navajate, da sePetrolov center zgleduje po podobnih švicarskihin avstrijskih biomasnih centrih. Vendarso v tujini taki centri povezani z žagami oziromaz dobavitelji surovine. Tudi v Sloveniji so vzadnjih dveh letih aktualne razprave o gozdno--lesni verigi in o kaskadni uporabi lesa – natretjem mestu je les za pridobivanje zeleneenergije. S katerim surovinskim dobaviteljemse boste povezali?Pobuda za postavitev BLTC Petrol je bilaposledica vedno večjega povpraševanja potovrstnem gorivu oz. lesnih sekancih z nadzorovanokakovostjo. Center je namenjen združevanjulastnikov gozdov, koncesionarjev (GG)ter lesnopredelovalne industrije. Les bomopredelovali v visokokakovostne lesne sekance,ki se kurijo v kotlih z visokim izkoristkom.Center za predelavo lesa bo med tehnološkonajnaprednejšimi v srednji Evropi. Sodelovalibomo z lastniki gozdov, koncesionarji (GG),lesnopredelovalno industrijo. Nekaj lesa bomotudi uvažali iz sosednje Hrvaške.Kakšne so predvidene količine proizvodovv BLTC, ker bo tovarna zgrajena na skoraj11.000 m 2 ? Kakšne bodo tehnološke možnostiza pripravo posameznih vrst proizvodov?Česa bo največ?Predvidene letne količin so okoli 100.000 tonlesnih sekancev. Tehnologija za pripravo lesnihsekancev je tehnološko napredna z možnostjoregulacije vsebnosti vode v lesnih sekancih.Največ bo lesnih sekancev z nadzorovanovsebnostjo vode za manjše kurilne naprave zvisokim izkoristkom.Kaj je pokazala tržna raziskava glede trendovpovpraševanja po lesni biomasi, zlasti polesnih sekancih, briketih in peletih? Bosteprodajali tudi drva?Trg lesnih goriv se usmerja v nadomeščanjesedanjih energentov z modernimi avtomatskimikurilnimi napravami na lesno biomaso.Najnovejše kurilne naprave z visokimifoto: arhiv podjetjaNaložba vpredelavo lesaizkoristki zahtevajo lesna goriva stalne kakovosti.Poleg kakovostnih lesnih sekancevbomo v BLTC Petrol Brežice tržili vsa biomasnagoriva. Po temeljiti raziskavi trga bomo največpredelovali visokokakovostnih lesnih sekancev,ne bo pa manjkalo lesnih peletov, lesnihbriketov in drv za kurjavo.Na katere trge se boste usmerili? S kakšnimilogističnimi zmogljivostmi boste zagotovilikakovosten razvoz in kako ste optimiziralistroške logistike?Usmerjeni bomo pretežno na slovenski trg indomačo potrošnjo. Zadovoljevali pa bomo tudipotrebe južne Avstrije (Avstrijske Štajerske)in vzhodne Italije. Za distribucijo naših lesnihpeletov in lesnih sekancev v rinfuzi imamocisterno, opremljeno z vsemi tehnološkimistandardi za razvoz navedenega tovora.Kolikšna je vrednost naložbe? Koliko bo zaposlenih?Kateri objekti bodo v BLTC in kdaj jepredvidena dograditev centra?Vrednost celotne naložbe v BLTC presega 3 milijoneEUR. V Centru bomo imeli sektor za predelavobiomase, sektor za nadzor in kontrolodeleža vode in nadzor nad kakovostjo lesnegasekanca. V BLTC Petrol Brežice bo neposrednozaposlenih od pet do sedem ljudi, posredno pabo po izkušnjah s podobnimi projekti dobilozaposlitev med petdeset in šestdeset ljudi.Kakšni bodo vplivi tovarne na okolje?Vpliv proizvodnje na okolje je skoraj ničen, kerse proizvodnja ukvarja z lesom, ki za okolje ninevaren.okolje 80 33julij 2013

80 34okoljejulij 2013Pooblaščenka zavarstvo okoljaKorporativno upravljanjeokolja je prava rešitevmag. Vanesa ČanjiAtlantic Grupa, njen del jeDroga Kolinska, je lani nakorporativni ravni vzpostavilaPooblaščenkaza varstvookoljasistem upravljanja okolja,letos pa so prejeli prvikorporativni okoljski certifikatza proizvodne lokacije v regiji.Filozofija trajnostnega razvojaje v Atlantic Grupi vključena vorganizacijsko kulturo.Kje so ključni okoljski izziviv tako heterogeni skupini?Odgovarja Alenka Kolarič.Kako je organizirano področje varovanja okoljav Drogi Kolinski in kako v Atlantic Grupi?Droga Kolinska kot del korporacije AtlanticGrupe (AG) ima dolgo tradicijo varovanjaokolja. Svoj prvi certifikat ISO 14001 je podjetjedobilo leta 2001 in od takrat se je sistemnenehno razvijal in nadgrajeval. Lani je prišlona okoljskem področju do velike spremembe.Sistem upravljanja okolja (EMS) smo organiziralina korporativni ravni. Pripravili smokorporativna okoljska pravila, organizirali(povezali) okoljske predstavnike z vseh trgovin lokacij v Zeleni tim in poskrbeli za njihovousposobljenost. Omogočili smo, da se dolgoletneokoljske izkušnje prenašajo kot dobrapraksa na lokacije, kjer je sistemski pristop kvarovanju okolja nova izkušnja. Marca letossmo v AG prejeli prvi korporativni okoljskicertifikat za proizvodne lokacije v regiji. Donaslednjega leta načrtujemo razširitev sistemana vse preostale proizvodne lokacije in distribucijskecentre.Kako v podjetju/skupini razumete korelacijomed okoljem in trajnostnim razvojem?Skrb za okolje je le ena od treh sestavin trajnostnegarazvoja. Glede na sistemski pristop, kije prisoten dobro desetletje, okoljsko področjeIme Priimekfoto: osebni arhivizstopa kot najbolj prepoznavno, vendar jebilo veliko narejenega tudi na socialnem inekonomskem področju trajnostnega razvoja.V AG je filozofija trajnostnega razvoja vključenav organizacijsko kulturo, je del korporativnihvrednot, s katerimi poudarjamo, da smo naravnodrugačni.Kako se kaže drugačnost? Kateri pritiski soključni pri vaših okoljskih premikih: zakonodaja,kupci, notranja racionalizacija? Kako jihvrednotite?Osnovno vodilo na vseh področjih so želje,pričakovanja in zahteve kupcev oziroma potrošnikov.Seveda pa imamo vedno pred očmiokoljsko zakonodajo. Marsikateri okoljski premikiniso neposredno vezani na proizvod in jihkot take potrošniki ne zaznajo. V teh primerihideje za izboljšanje okoljskega delovanja pogostoprispevajo zaposleni, kar kaže vedno višjookoljsko ozaveščenost v podjetju. Pri skrbi zaokolje je treba upoštevati tudi finančni vidik,saj na primer optimizacija potrošnje energentovin vode bistveno vpliva na višino stroškov,ki je ena od elementov oblikovanja končne ceneizdelkov.Tudi pri merjenju uspešnosti in učinkovitostiokoljskega delovanja je bil v zadnjem času

ZELENE STORITVEza okoljsko in ekonomsko učinkovitostpodjetij in organizacijZELENE STORITVE – varnost, prihranek, odgovornost in trajnostna naravnanostInterseroh je dejavnost Zelene storitve razvil kot odgovor na zakonodajne zahteve in na podlagi strokovnih znanj in izkušenj priravnanju z odpadki. Z dejavnostjo Zelene storitve Interseroh svojim uporabnikom omogoča:• izpolnjevanje vseh okoljskih zakonodajnih obveznosti;• uresničevanje okoljske odgovornosti na področju ravnanja z odpadki;• uresničevanje trajnostnih vidikov gospodarjenja z odpadki, ki poleg okoljskih izboljšav prinašajo tudi varnost in ekonom skoučinkovitost (prihranek finančnih sredstev in časa zaposlenih).ZELENE STORITVE obsegajo• Analiza stanja na področju ravnanja z odpadki: individualni pristop k uporabniku in pregled celotnega ravnanja z odpadkiz elaboratom o odpadkih v podjetju ob zaključku analize.• Načrt gospodarjenja z odpadki: na podlagi analize stanja Interseroh izdela načrt gospodarjenja z odpadki z veljavnostjo 4leta od njegove izdelave.• Spremljanje in podpora: Interseroh redno svetuje glede vseh vrst odpadkov in aktivno spremlja in poroča o napredku priravnanju z odpadki.• Optimizacija mešanih komunalnih odpadkov: Interseroh pripravi analizo odpadkov in elaborat s predlaganimi izboljšavami,prevzame komunikacije s čistilno službo, s komunalnim podjetjem in ostalimi prevzemniki odpadkov.• Poročila ARSO: Interseroh vsak mesec pošlje opomnik za sprotno spletno poročanje količin odpeljanih odpadkov, obdelapodatke in izdela letno poročilo o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih.• Presoja in certifikat: Interseroh izdela presojo vplivov na okolje, ki jih ima podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti. Pripraviprogram uporabe dobrih praks in izboljšav na ravni ravnanja z odpadki ter varčevanja z energijo.Programi ZELENIH STORITEVProgram »ZELENA PISARNA«• Program prilagojen manjšim podjetjem, ki se večinoma ukvarjajo s storitveno dejavnostjo. Obsega ravnanje s komunalnimiodpadki, kjer osnovno ločevanje odpadkov že poteka.Program »ZELENA LOGISTIKA«• Podjetja z več kot 10 zaposlenimi, ki poleg pisarniških odpadkov proizvajajo tudi ostale odpadke, npr: odpadki iz zdravstva,nevarni odpadki (baterije, kartuše, tonerji, kemikalije, tlačne posode), ostanke odpadkov iz proizvodnje in servisne dejavnosti,onesnažena embalaža;• podjetja, ki še ne ločujejo odpadkov in nimajo vzpostavljenih mehanizmov spremljanja zbiranja in odvozov odpadkov.Program »ZELENO PODJETJE«• Podjetja z več kot 50 zaposlenimi, ki želijo generalno urediti ravnanje z odpadki in to potrditi s presojo ravnanja z odpadki invplivov na okolje in pridobitvijo certifikata.PromocijaINTERSEROH, zbiranje in predelava odpadnih surovin, d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana Črnuče, Tel.: +386 (0) 1 560 91 50, www.interseroh-slo.si

80 40okoljeNEP SlovenijaEnergije ne smemometati skozi oknoOb koncu junija so na sedežuwww.shutterstock.comKozjanskega parka v Podsredipripravili šesto regionalnojulij 2013NEPSlovenijaotvoritev NEP Slovenija.Na seznamu Nacionalneenergetske poti se je znašlo33 primerov energetskoučinkovitih stavb. Nekaj več kotštiri leta je minilo, odkar se jeVitra, Center za uravnoteženirazvoj v Cerknici, odločila zaizdelavo portala Nacionalnaenergetska pot Slovenija.Bojan Žnidaršič, direktor inenergetski svetovalec ENSVET,meni, da je treba znanje dobrihenergetskih praks deliti znovimi graditelji.Kako je prišlo do projekta NEP Slovenija in kajkažejo rezultati?Ideja se je razvila kot nadgradnja in izboljšavaučinkov energetskega svetovanja. Na osebniravni so bili trenutki zadrege, ko mi ni uspeloz besedo in skico opisati problema, napake alirešitve. Ker takega orodja še ni bilo, sem ga začelz obilico fotografij sestavljati sam. K sodelovanjusem povabil lastnike, ki so bili pripravljeniprostovoljno sprejeti bodočega investitorja, mupokazati dober energetski ukrep in pojasniti,kako dejansko deluje v praksi.Cilj je bil vzpostaviti javno dostopen naborraznolikih primerov dobre prakse bivanjskekulture, učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivihvirov energije (OVE) v individualnihin skupinskih stanovanjih ter poslovnih, proizvodnihin javnih objektih v Sloveniji, ki jih jes štirimi iskalci preprosto poiskati, obiskati inpridobiti izkušnje uporabnikov.Danes, ko portal deluje, lahko vsi investitorji vrealni situaciji preverijo predvidene naložbe vukrepe URE in OVE. Vsekakor je energija predraga,da bi jo zaradi nevednosti metali skoziokno in po nepotrebnem obremenjevali okolje,zdravje in denarnico. Zato na portalu predstavljamodobre primere v družinskih hišah, javnihstavbah, poslovnih objektih, blokih ... Uporabenje za vse, ki se odločajo za investiranje v URE inOVE. Šolarji in učitelji so dobili uporaben učnipripomoček, izvajalci (projektanti, monterji,gradbeniki …) pa si z ogledi dobrih praks osvežijoznanja in pogledajo v delo konkurence.Kako ste povezani z uporabniki in katere akcijezaslužijo posebno pozornost?Z uporabniki smo povezani prek socialnihomrežij, klasičnih medijev in portala NEPSlovenija. V teh štirih letih je postal portal takokompleksen, da smo naredili grafični vodnikza navigacijo (http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/predstavitev-NEP.pdf), ki opozori navse ravni in rubrike, kot so odgovori na vprašanja,videoposnetki dobrih praks … Predvsempa pregledno pokaže poti do dobrih ukrepovenergetske prakse, ki so dostopni v 670 stavbahiz celotne Slovenije. Vsaka stavba je predstavljenana popisnem listu. Za vse uporabnike sona voljo tri ravni poglobljenega spoznavanja.Na prvi so fotografije in tekst na portalu NEPSlovenija, na drugi je telefonski razgovor zlastnikom, na tretji pa obisk stavbe, pogovorz lastnikom in ogled dobrih primerov v praksi.V vašem programu na prvo mesto postavljategospodinjstva, ki se odločajo za investiranje vURE in OVE. Kako ste jih dosegli s programomprojekta, saj taka komunikacija zahteva precejsredstev?Gospodinjstva so najbolj ranljivi potrošnikienergije, saj imajo najmanj znanja, stavbo

Žal elementov»energetskega urbanizma«v OPN ne zasledimo.Nekdo bi moral odavtorjev OPN zahtevati, dastavbo, obliko parcele ininfrastrukturo prilagodijopasivni in aktivni rabisončne energije.praviloma gradijo ali kupijo le enkrat v življenju.Informacijska podpora NEP Slovenija jes primeri dobrih stavb in slabih rešitev zanjezelo uporabna. Poleg družinskih hiš – te soprevladovale v prvem delu – smo v drugem delupoudarili predvsem večstanovanjske stavbe, kiso še vedno »energetski požeruhi«. Vključilipa smo tudi javne in proizvodne stavbe terenergetsko učinkovite skupnosti. Kar nekajobčin (Preddvor, Šentrupert, Dobrovnik, Trzin,Pivka) vzorno zmanjšuje stroške za energijo inobremenjevanje okolja. Komunikacija z uporabnikinasvetov poteka brez dodatnih stroškovprek portalov NEP Slovenija in Facebookhttps://www.facebook.com/NEP.Slovenija.foto: arhiv podjetjaKdo financira projekt?Bojan ŽnidaršičDebela štiri leta so minila od aprila 2009, kosmo na internetu postavili portal Nacionalnaenergetska pot Slovenija http://nep.vitra.si.Financiral ga je Norveški finančni mehanizem.Pred tem smo z ameriško ambasado naredilipilotni del http://www.vitra.si/dokumenti/brosuraREP.pdf. Uporabnost potrjuje čez170.000 obiskovalcev in skoraj 2 milijonaklikov. Razlog, da v zadnjem obdobju obiščeportal vsak dan okrog 200 ljudi, je dejstvo, danam energija kroji življenje in odvisnost od njese vztrajno povečuje. Z njo se srečujemo kotuporabniki ali proizvajalci, z njo služimo alijo plačujemo, z njo gospodarimo ali po nepotrebnemzapravljamo. Bolj ko jo spoznavamo,lažje jo obvladujemo, s povečevanjem učinkovitostise manjšajo stroški in obremenjevanjeokolja. Ker nas od zibelke do groba spremlja vzasebnem, poklicnem ali javnem življenju, jomoramo spoznati.Kako bi morala predvsem arhitekturna strokaupoštevati nekatere zahteve URE in OVEv gradnji stanovanjskih objektov in kakšnoprakso ugotavljate svetovalci pri gradnji stanovanjskihkompleksov v Sloveniji?Praksa potrjuje, da je treba uskladiti vse akterje,ki sodelujejo pri načrtovanju, gradnjiin vzdrževanju. Na prvo mesto bi vsekakorpostavil javne in zasebne investitorje ternaročnike OPN (Občinski prostorski načrt).Tem energetska učinkovitost praviloma niprioriteta, razlog je predvsem v neznanju inneobveščenosti. Načrtovalci so prvi, ki postavijokonkretne in zakonsko zavezujoče okviregradnje. Žal elementov »energetskega urbanizma«v OPN ne zasledimo. Nekdo bi moralod avtorjev OPN zahtevati, da stavbo, oblikoparcele in infrastrukturo prilagodijo pasivniin aktivni rabi sončne energije, ki je večna inbrezplačna. Ker tega nihče ne problematizira,se s tem nihče ne ukvarja. Arhitekti – predvsemmlajši – so dojemljivi tudi za energetski vidikgradnje. Predvsem so uspešne povezave medarhitektom in proizvajalcem.Promocijaokolje 80 41Za ponudbo nas lahko kontaktirate na: Unirec d.o.o. | Brnčičeva ulica 15b | 1231 Ljubljana Črnuče | tel: +386 1 620 25 56 | info@unirec.si

80 44okoljeuporaba muljev za pripravo umetno pripravljenezemljine pa je prepovedana. Odpadki ševedno nimajo vrednosti, tudi če se uporabljajokot sekundarna surovina, stroški predelavepri predelovalcih ali zbiralcih (kompostiranje,sežiganje) so visoki, potrebno je upoštevati tudioddaljenost in transportne stroške.Ker imajo suhi papirniški odpadki relativnodobro kalorično vrednost, je ekonomskonajbolj smiselno odpadke izžeti do čim večjesuhote in jih energetsko predelati v podjetju,pridobljeno energijo pa koristno izrabiti zaproizvodnjo toplote in elektrike, ki se uporabiv proizvodnji papirja.Ostanki gorenja papirniških muljev (pepeliin žlindre) so materiali, ki zaradi svoje sestave(steklo in anorganski minerali s primesmiorganskih snovi) dobro vežejo vodo. Glavninamen stabilizacije ostankov gorenja z vodoje zmanjšati izluževanje težkih kovin v okolicoin s tem zmanjšati nevarnostni potencial materiala,hkrati pa izboljšati inženirske lastnostimateriala. Izlužki stabiliziranih ostankov gorenjapostanejo inertni. Zato so stabiliziraniV procesih recikliranjapapirja velik del proizvedenihodpadkov predstavljapapirniški mulj. To pomeniveliko ekološko obremenitev.ostanki gorenja zaradi svojih dobrih trdnostnihlastnosti uporaben gradbeni proizvod.Mogoče jih je mešati tudi z drugimi vezivi in/ali odpadki (biomulj) in pridobiti gradbene proizvodeza druge namene uporabe,« je pojasnilaAleksandra Račič Kozmus, ki v nadaljevanjuizpostavlja najbolj optimalne rešitve ravnanjas papirniškimi odpadki ter različne možnostinjihove energijske izrabe.Strošek ravnanjas papirniškimimulji je lahkomanjšiajbolj optimalna rešitev ravnanja s papir-odpadki je ločevanje odpadkov»Nniškimina izvoru in predobdelava (dehidracija, sušenje zodpadno toploto iz papirnice, če je to ekonomskosprejemljivo, mletje rejektov, odstranjevanje kovinskihkosov, biološka stabilizacija pri uporabiv kmetijstvu). Nadaljnje ravnanje je odvisno odlastnih možnosti (lastna energetska predelava)oz. predaja v reciklažo, kompostiranje ali v predelavov SRF-gorivo za uporabo v cementarnahali toplarnah ali direktno v energetsko predelavo.Mogoča je tudi predaja mulja kot sekundarnosurovino v cementarne, opekarne ali drugimproizvajalcem. Načelno se rejekti kot energetskobogat odpadek predelujejo v gorivo, deinkingmulj in mulji iz čiščenja odpadnih voda pa prienergetski izrabi potrebujejo podporno gorivo(odvisno od suhote mulja in vsebnosti pepelav mulju). Strošek ravnanja s papirniškimi muljije tako kar najbolj odvisen od načina ravnanja znjimi. Za podjetje je ekonomsko najugodneje, čecelotno količino muljev samo predela – uporabikot gorivo po postopku R1 na lastnih kurilnihnapravah in pri tem pridobi energijo (paro in EE,ki jo porabi v proizvodnji papirja), za kar imamotudi OVD. Leta 2003 smo skupaj s postavitvijonovega obrata za predelavo odpadnega papirjaizvedli tudi rekonstrukcijo kotla K5, na kateregasmo vgradili potrebne naprave za zgorevanjemuljev, ki imajo nižjo kalorično vrednost z izpolnjevanjemvseh zakonskih mejnih vrednosti.«foto: arhiv podjetjaAleksandra Račič KozmusKakšna pa jelahko energetskaizraba?ečina papirnic v tujini predeluje lastne»V odpadke in s tem pridobiva električno intoplotno energijo, ki jo koristno porabi v proizvodnjipapirja. Variant energetske predelavepapirniških odpadkov je več in so odvisne odvelikosti in starosti papirnic (v podjetju alizunaj njega, v napravi za soproizvodnjo parein elektrike, v kurilni napravi na premog ali vcementarnah). Za energetsko predelavo sicerobstajajo različne tehnične možnosti gledepredobdelave, zgorevalnih naprav in tehnikzmanjševanja emisij. Mogoča je tudi snovnapredelava papirniških odpadkov za uporabozunaj papirnice (uporaba kot sekundarnasurovina v cementni, opečni in keramičniindustriji, uporaba anorganskih materialov(pepeli, pesek, žlindra) v gradbene namene,kompostiranje papirniškega mulja in uporabaprimernih frakcij za melioracije v kmetijstvu),«je pojasnila Aleksandra Račič Kozmus.Viri:Likon, Marko in Jouko SAARELA (2012). LCA analiza odpadkoviz papirne industrije – izvedbeni/praktični primer.V: Zbornik 13. strokovnega posvetovanja z mednarodnoudeležbo Gospodarjenje z odpadki - GzO’12, ur. JožeKortnik, 49–60.Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Ur. l. RS, št.61/2011 (29. julij 2011).julij 2013NAPOVEDUJEMOURE,energetikain okoljeNOVOv zbirkiInfo: 03/42 66 700,Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o.,www.zelenaslovenija.siVsebina:I. URE v energetski politiki in okoljeII. URE in OVE – temeljna energetskastebra v trajnostnem razvojuSlovenijeIII. Učinkovita raba energije – dosežkiin potenciali v SlovenijiIV. Primeri praksPromocija

Energija in gradnjaBomo kmalu dobiliprvi bio-solarni vrtec?Majdi KosiKatera gradnja je najboljtrajnostna? Vprašanje jeaktualno, ker stroka zelorazlično presoja prednostipasivne gradnje, ki senedvomno prilagaja klimatskimEnergija ingradnjarazmeram in težnji podrugačnem odnosu do virovnašega planeta. Razviti stanizkoenergijska in pasivnagradnja. Vrhunec dosedanjegarazvoja je po besedahstrokovnjakov bio-solarnagradnja. Ključne prednostiso izjemno nizka porabaenergije, dober vpliv na zdravjestanovalcev ter uporaba samonaravnih materialov. Prednjačiles, zato postaja tovrstnagradnja vse aktualnejša tudipri nas.Energijsko varčnost in pasivnost gradenjomogočajo novi koncepti bivalnih zgradbenergijsko varčne in pasivne gradnje, ki dosegajonadvse nizko porabo energije za ogrevanjes kombinacijo različnih energijsko varčnihkonceptov: z debelo toplotno izolacijo sten,strehe in temeljev; s preprečevanjem nastankatoplotnih mostov; z zrakotesnostjo zgradbe; skontroliranim prezračevanjem; z vračanjemtoplega filtriranega zraka v prostore; z energijskoučinkovitimi ogrevalnimi sistemi; ssolarnimi napravami za oskrbo s toplo vodo.Na tržišču se že ponujajo energijsko varčne inpasivne stavbe. Izumitelji biosolarne gradnjeso poskušali izboljšati pomanjkljivosti pasivnihstavb, na primer slabo prepustnost sten zavodno paro zaradi izjemne toplotne izolacije,kondenzacijo vodne pare, zaradi katere nastajaplesen, v vlažni atmosferi se pa razvijajo pršice,ki povzročajo alergije. Vlažen notranji zrak semora nadomestiti s suhim zunanjim zrakom,kar navadno opravljajo prezračevalne naprave,ki vračajo topel zrak v prostor, vendar pa tenaprave porabljajo dodatno energijo, obenempa so lahko tudi nevarne za zdravje.Prav zaradi navedenih slabosti oziromaizzivov se je razvila bio-solarna gradnja.Bio-solarna hiša naj bi varovala zdravje stanovalcev,poleg tega pa je izjemno nizek porabnikenergije, zato občutno zmanjša zneske položnicin varuje naravo. Iz leta v leto se gradi več bio--solarnih hiš, več sto investitorjev pa potrjuje,da so se zdravstvene težave (astma, alergije,revma, atopijski dermatitis …) precej zmanjšale.Princip gradnje in energije bio-solarne hiše je vzadnjih letih prejel tudi številne nagrade: nagradoza najbolj zdravo hišo v Nemčiji, nagradoza inovacijo leta 2000, posebno nagrado Solar1999, okoljsko nagrado dežele Porenje-Pfalško,Energie-Plus-certifikat in mnoge druge. Dobrapraksa se prenaša tudi v predšolsko vzgojo –inovacijo predstavlja bio-solarni vrtec.Podjetje Bio-solarni vrtec d.o.o. je po vzorubio-solarne gradnje v Nemčiji postalo pionirgradnje bio-solarnih vrtcev. Ena izmed posebnostikoncepta bio-solarnega otroškega vrtca jeuporaba brezplačnega sevanja sonca ali pa vlogoogrevanja prevzame breztlačni kotel na peleteali električni grelnik v vodnem zbiralniku.Bio-solarni vrtci so visoko energijsko učinkovitezgradbe z difuzijsko odprtimi stenaminotranje hiše vrtca, ki brez prezračevalnihnaprav izključujejo poškodbe gradbenih delovin ne škodujejo zdravju otrok. Dobro toplotnofoto: arhiv podjetjaMartina Hartman Peršaizolirana notranja hiša vrtca in zračna blazinamed zunanjo in notranjo hišo vrtca se skoziprozorne površine zgradbe zunanje hiše vrtcain zimskega vrta na podlagi učinka rastlinjakaogrevata z dnevno svetlobo. Vodna para, kinastaja v vsakem naseljenem prostoru, pronicakot suh plin, ne da bi kondenzirala v roso, skoziogret difuzijski ovoj notranje hiše vrtca, ki jeodprt za vodno paro, v topel zračni kanal mednotranjo in zunanjo hišo vrtca. Vlažnost, ki bilahko obremenjevala notranje stene vrtca in tvorilaplesen, ki bi lahko ogrožala zdravje otrok,je tako odstranjena. Sončna energija se zbiraz zbiralnikom (kolektorjem), ki je pod delnostekleno streho, voda v njem pa se shranjuje vzbiralniku tople vode. Topla voda, ki jo rabijootroci za umivanje ali v kuhinji za pomivanjeposode, se greje v pretoku skozi toplotni prenosnikv zbiralniku tople vode in se v njej zato nemore tvoriti legionela.Martina Hartman Perša, direktorica Biosolarnegavrtca d.o.o., pojasnjuje: »Kerje naše podjetje novo, referenčnih projektov kotpodjetje še ne moremo predstaviti, naš uspeh paje bio-solarni vrtec, ki smo ga razvili brez centatuje pomoči. Vrtec bomo gradili in prodajali,kakor smo ga razvili. Pri tem projektu sodelujemoarhitekti, gradbeni inženirji, tesarski mojstri,ekonomisti, podjetniški svetovalci, strokovnjakiza predšolsko vzgojo idr. Vsak ima svojo nalogoin bo tudi udeležen pri uspehu našega skupnegaprojekta. Naš recept za uspeh je interdisciplinarnousposobljene strokovnjake s skupinskimdelom pripeljati na skupni cilj. Trenutno smo vfazi prilagoditve bio-solarnega vrtca predpisomo gradnji vrtcev v posameznih državah, kjernameravamo prodajati svoj izdelek. Inovacijaje bio-solarna gradnja zgradb za predšolskovzgojo. Načrtujemo tudi bio-solarno gradnjošol in domov za ostarele, ki imajo sicer visokenepotrebne stroške gradnje in obratovanja.«okolje 80 45julij 2013

80 46okoljejulij 2013OkoljevarstvenadovoljenjaOkoljski zakonodajalec boljpo svoje, za OVD tudi več letTanja PangerlOkoljevarstvenadovoljenjaPridobitev okoljevarstvenegadovoljenja za marsikateropodjetje predstavlja velikčasovni in finančni zalogaj.Na dolgotrajne postopkena eni strani vplivajonepopolno oddane vloge, nadrugi strani ne dovolj jasnoopredeljene zahteve pri oddajidokumentacije, prepogostezakonodajne spremembeter kadrovska stiska nastrani ARSO. Kako torejčim bolj učinkovito v okvirudanih možnosti poenostavitipostopke?juniju je Vlada RS sprejela Uredbo o spremembahin dopolnitvah Uredbe o emisijiVsnovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.Ureja pravni režim glede zahtev zakakovost zunanjega zraka v okoljevarstvenihdovoljenjih (OVD). Spremenjeni in dopolnjenista tudi prilogi uredbe 4 in 10, ki se nanašatana vrste naprav, ki morajo po tej uredbi pridobitiOVD, in izjeme za mejne vrednosti emisijesnovi v zrak. Na Ministrstvu za kmetijstvoin okolje (MKO) pravijo, da je do spremembprišlo, ker je bil obstoječi pravni režim gledezahtev za kakovost zraka v OVD pomanjkljiv.Ni namreč predvideval mehanizmov za pridobitevali spremembo OVD na območjih, nakaterih je presežena mejna vrednost v zunanjemzraku v času pred sprejetjem načrtovza kakovost zunanjega zraka. Prav tako nipodrobneje postopkovno urejal pridobitveali spremembe OVD na takih območjih posprejetju omenjenih načrtov. Sprejeta uredbate pomanjkljivosti odpravlja, pravijo na MKO.Naj spomnimo, v začetku leta je bilo pripravljenihsedem osnutkov Načrtov za kakovostzunanjega zraka za območje občin Ljubljana,Maribor, Celje, Novo mesto, Murska Sobota,Kranj in skupen načrt za občine Hrastnik,Trbovlje in Zagorje ob Savi, ki pa še niso bilisprejeti. Sprememba uredbe tako prinaša mehanizemza spreminjanje OVD za upravljavcenaprav na degradiranih območjih (za katerebo Vlada RS sprejela Načrte kakovosti zraka)v primerih, ko bodo v Načrtih kakovosti zunanjegazraka določene obveznosti upravljavcemdoločenih naprav za zmanjšanje emisij iz njihovihnaprav, pravijo na MKO.OkoljskizakonodajalecvključujegospodarstvoformalnoŽe sedaj se mnogokrat podjetja, ki so zaradinarave svoje dejavnosti obvezana pridobitiOVD, srečujejo s težavami. Spremembe in implementacijanovih uredb in zakonskih določillahko za podjetja pomenijo večje ali manjšeposege v proces poslovanja. Pogosto pa določilaniso povsem pisana na kožo praktičnemuizvajanju, zato prihaja do težav pri sami implementaciji.Zato si podjetja želijo večje vključenostiin upoštevanja njihovih predlogov pripripravi uredb. S tem bi se olajšala tudi samaimplementacija uredbe in drugih zakonskihwww.shutterstock.com

določil. Na to, kako je v pripravo zakonodajein implementacijo vključeno gospodarstvo,na MKO pravijo, da je bilo gospodarstvo priosnutku o spremembah te konkretne uredbevključeno v pripravo predpisa preko javnihrazprav (v dveh: 12.-19. oktober 2012 in 20.februar-6. marec 2013). Po mnenju nekaterihpodjetij, ki jih tovrstne spremembe zadevajo,pa je vključenosti gospodarstva pri samemsprejemanju novih zakonskih določil vendarlepremalo, njihovi predlogi pa so premaloupoštevani. Na vprašanje, kaj pričakujejo odokoljskega zakonodajalca, ki sprejema zakonskeuredbe, pomembne za gospodarstvo, sonekateri od njih odgovorili naslednje:Marko Melik, Cetis, d.d.: »Pregledno inrazumljivo predstavljene obveznosti.«Andreja Kresal, Cimos TAM Ai, d.o.o.:»V prvi vrsti sodelovanje pri pripraviuredb. Naj se poveže stroka s prakso. Pripripravah sprememb bi se morale pripombegospodarstva upoštevati.«Od okoljskegazakonodajalca pričakujemopredvsem posvetovanjez gospodarstveniki predsprejemom uredb.Mihael Breznik, Croning Livarna,d.o.o.: »Od okoljskega zakonodajalcapričakujemo predvsem posvetovanje z gospodarstvenikipred sprejemom uredb.«Dr. Marko Homšak, Talum inštitut,d.o.o.: »Čim manj sprememb, če pa donjih pride, naj bodo konsistentne in premišljene,gospodarstvo mora biti nujno vključeno.«Andrej Božič, Steklarna Hrastnik,d.o.o.: »Predlagamo, da se okoljski zakonodajalecob sprejemanju novih ukrepovs področja varstva okolja pogovarja tudi zgospodarstvom in na takšen način vpliva naizboljšanje konkurenčnosti gospodarstva.Seveda pa pričakujemo, da skrajša postopkein posledično zniža tudi administrativnobreme.«Marta Podobnik, Belinka Belles, d.o.o.:»Sodelovanje pri pripravi in upoštevanjeargumentov. Sedanja praksa je, da se smatragospodarstvo kot onesnaževalca, zakonodajalecpa meni, da ščiti okolje. To pa dejanskone drži, ker zaradi tega manjši subjekti delajobrez OVD, teh pa zakonodajalec ne zna oziromanima moči, da bi jih ustavil.«Darko Jaklič, Arcont, d.d.: »Od okoljskegazakonodajalca pričakujemo poenostavitvepostopkov in posledično hitrejšeizdajanje dovoljenj.«ImplementacijaspremembPo sprejetju uredbe je potrebno poskrbetitudi za njeno uspešno implementacijo, karpomeni, da lahko pride do večjih ali manjšihsprememb tudi pri OVD oziroma do morebitnihnovih investicij. Na MKO pravijo, da boimplementacija (morebitne dodatne investicije)odvisna od območja, na katerem se napravanahaja, od tehnološke dovršenosti proizvodnjein tehnik čiščenja emisij v zrak (z vidikaže zmanjšanega prispevka naprave k celotniobremenitvi zunanjega zraka) in ugotovljenihprispevkov drugih virov onesnaževanja (predvsemkurišča in prometa), kot se bodo odraziliv ciljih in obveznostih za zmanjšanje emisij izteh virov v noveliranih Načrtih za zunanjokakovost zraka.Spremembe v uredbi se nanašajo tudi naprilogo 4 k uredbi, kjer gre za spremembeali dopolnitve poimenovanja in opise določenihvrst naprav, za katere je potrebno pridobitiOVD. Gre predvsem za spremembe pri napravahza proizvodnjo elektrike, za proizvodnjopoliuretanskih in polistirenskih izdelkov, proizvodnjovlaknin, papirja in lesnih kompozitov,naprave za odstranjevanje ali predelavo živalskihtrupel ali živalskih odpadkov, naprave zaobdelavo nevarnih in nenevarnih odpadkov.Te spremembe prinašajo predvsem jasnejšeopise naprav. Ni pa predvideno, da bi moralazaradi njih nova podjetja pridobivati OVD, kerso omenjene dejavnosti bile že v prvotni prilogiin gre v glavnem za manjše popravke opisov,pravijo na MKO. Razen pod točko 8.11, kjerje bil opis v staro prilogo napačno prenesen inse je nanašal na 'nenevarne' odpadke, medtemko je zdaj bolj jasna ločnica med 'nevarnimi' in'nenevarnimi' obdelavami odpadkov. Zaradite spremembe marsikatero podjetje, ki izvajapredelavo nenevarnih odpadkov (in je do zdaj'po starem' moralo pridobiti OVD) okoljevarstvenegadovoljenja (z vidika emisij v zrak) nebo več potrebovalo.prilogi 10 k uredbi pa so se spremenileV določene mejne vrednosti emisij, in sicerna osnovi pripomb in pobud pred in med javnoobravnavo osnutka uredbe. Pobude so prišletako s strani upravljavcev naprav kot tudi sstrani ARSO, pooblaščenih izvajalcev obratovalnegamonitoringa emisij snovi v zrak inzainteresiranih javnosti (društvo Eko krog inObčina Zagorje). Sprejete spremembe se zgledujejotudi po nemških in avstrijskih predpisihter so usklajene z vrednostmi, ki so dosegljive zuporabo najboljših razpoložljivih tehnik, kot sopodane v Referenčnih dokumentih o najboljšihrazpoložljivih tehnikah (t. i. BREFih). Kako pabodo spremembe vplivale na OVD in na implementacijoteh sprememb v podjetjih?foto: arhiv podjetjafoto: arhiv podjetja foto: Boštjan Čadej foto: arhiv podjetjafoto: arhiv podjetjafoto: arhiv podjetjaNikolajaMarta Podobnik Andrej Božič dr. Marko Homšak Podgoršek-Selič Andreja Kresal Marko Melikokolje 80 47julij 2013

julij 2013 okolje 80 48Spremembe, vsaj zaenkrat, ne bodo vplivalena vse upravljavce naprav z OVD, predvsemne na tiste, ki novih mejnih vrednosti emisijne presegajo ali se spremembe v opisu napravne nanašajo na njihove naprave oziroma žeoperirajo z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.Nekaterim spremembe prinašajo dodatneanalize, presoje, spremembe OVD in še kaj. VCinkarni Celje predvidevajo, da bo zagotovoprišlo do sprememb, po pričakovanjih pa nebodo pozitivne, pravi tehnična direktoricaNikolaja Podgoršek-Selič. Kako pa se bostvar odvila, naj zaenkrat ne bi vedeli natančnoniti na MKO niti na ARSO. V Talumu bodomorali izdelati dodatno analizo pri vseh svojihpodjetjih in njihovem vplivnem območju. Dr.Marko Homšak dodaja: »Glede na maksimalnemasne pretoke snovi bo ta ukrep vplival nazmanjševanje emisijskih koncentracij tam, kjergre za prekomerno onesnaževanje zunanjegazraka. Tisti zavezanci, ki že imajo koncentracije,podane glede na najboljše razpoložljivetehnike, bodo imeli težave pri širjenju svojedejavnosti, ker ni več česa omejevati. Trebaje poudariti, da ni samo industrija vzrok zaNi samo industrija vzrok zaprekomerne obremenitve vmestih, saj k temu izdatnopripomoreta promet inkmetijstvo.prekomerne obremenitve v mestih, saj k temuizdatno pripomoreta promet in kmetijstvo.« VCimos TAM Ai trenutno sprememb uredbe nanjihovo delovanje in določila v OVD še ne bodoobčutili, morajo pa do 1. januarja 2018 uskladitinekatere odvodnike izpustov, pravi AndrejaKresal, pooblaščenka za varstvo okolja. Kljubtemu pa to ne bo vplivalo na njihovo poslovanje.Gospodarstvo si predvsem želi, da bi bili prisprejemanju uredb bolj vključeni, da bi senjihova mnenja upoštevala, saj imajo praktičneizkušnje. Tudi tam, kjer so vključeni v pripravouredb, zakonov, njihovi predlogi niso dovoljupoštevani, pogovori pa so neuravnoteženi.Nekateri postopki, pri katerih je sodelovalogospodarstvo oziroma je bilo v pripravo aktivnovključeno, so določanje takse za hlapneorganske spojine, pri spremembah nekaterihuredb (o odpadkih, o emisijah v zrak, o vodovarstvenemobmočju na določenem področju,odvajanje odpadnih vod v vode in javno kanalizacijoidr.). Nekateri se pri spremembi zakonodajes pripombami vključujejo tudi prekoGospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki jiho spremembah zakonodaje, ki se pripravljajo,tudi obvešča, vendar so po njihovih dosedanjihizkušnjah te pripombe bolj malo upoštevane.V primeru sprememb, ki bi lahko bistvenoogrozile poslovanje podjetja, podjetje podapripombo direktno na ministrstvo.Težave prioddaji OVDskladu z Zakonom o varstvu okolja morajoV podjetja za obratovanje naprave ali za vsakovečjo spremembo v obratovanju pridobiti OVD,če se v njej izvaja dejavnost, ki povzroča emisijev zrak, vode ali tla in so zanjo predpisane mejnevrednosti emisij. Proces oddaje vloge za OVD jeza mnoge dolgotrajen in finančno velik zalogaj,saj je dokumentacija, predvsem za dovoljenjeIPPC, zelo obsežna in za marsikoga tudi nedovolj jasno opredeljena. Zato se vrzeli medpodjetjem, ki oddaja vlogo za OVD, in uradniki,Proces oddaje vloge za OVDje za mnoge dolgotrajen infinančno velik zalogaj.ki te vloge pregledujejo, ne odpravljajo. Za čimhitrejše obravnave vlog je potrebna kooperacijatako na strani ARSO, ki pregleduje vloge OVD,kot na strani gospodarstva, ki vlogo oddaja, daje le-ta že v prvi fazi popolna oziroma vsebujevse zahtevane dokumente. Na ARSO pravijo, daso najpogostejše pomanjkljivosti, s katerimi sesrečujejo, da so vloge za izdajo OVD pomanjkljivopripravljene in zato iz dokumentacije nimogoče nedvoumno ugotoviti vseh okoliščin indejstev, ali naprava izpolnjuje vse pogoje za izdajoOVD. Pogosto se dogaja, da pri obstoječihnapravah dejansko stanje bistveno odstopa odnavedenega in opisanega stanja v dokumentaciji.Najzahtevnejši pa so postopki za izdajoOVD, v katerih sodelujejo stranski udeleženci,ki nimajo namena konstruktivno sodelovati vpostopku na način, da se v skladu z veljavnimipredpisi določijo ukrepi za preprečevanje inzmanjševanje emisije snovi, temveč se oklepajomehanizmov za zavlačevanje postopka, pravijona ARSO.Težave, ki jih pri pridobivanju OVD izpostavljagospodarstvo, so naslednje:Marko Melik, Cetis, d.d.: »Predolgi odzivničas odgovorov na vloge.«Kresal, Cimos TAM Ai, d.o.o.:Andreja »Imamo zelo pozitivne izkušnje in prav gotovone bi spreminjali nič. Morda ob spremembiOVD, kjer smo zaprosili za drugačen načinodvajanja hladilnih voda le to, da so na MKOres zelo striktni in malce s premalo posluhaza prenos vseh predpisov v prakso oziroma vgospodarstvo, ki se dandanes srečuje z velikimifinančnimi problemi.«Mihael Breznik, Croning Livarna, d.o.o.:»Problem je predvsem pri birokraciji, mnogokratpri nerazumevanja zahtev ter dolgotrajnihin mogoče nepotrebnih postopkih.«Dr. Marko Homšak, Talum inštitut,d.o.o.: »Čas izvajanja postopkov, pridobivanjeje vedno bolj zapleteno, kljub dobri voljivseh vključenih referentov na ARSO.«Marta Podobnik, Belinka Belles, d.o.o.:»Morda težave zaradi nejasnih zahtev.«Podgoršek-Selič, CinkarnaNikolaja Celje, d.d.: »Večjih problemov pri oddajisprememb OVD nimamo. Zahtevano je, daje potrebno javljati vsako nameravano sprememboOVD, ki pa je lahko velika ali majhna. Vprimeru manjše spremembe je postopek prevečdolgotrajen in zavira izvedbo spremembe – pravilomaizboljšave. Ne poznamo postopkov naARSO, po kakšnih prioritetah se rešujejo spremembeOVD, ampak zagotovo bi bilo smiselnonajprej ovrednotiti spremembe in jih reševatipo pomembnostih oziroma se o tistih manjših,manj zahtevnih hitreje izreči.«Andrej Božič, Steklarna Hrastnik,d.o.o.: »Glavni problem je vsekakor čas,ki je potreben za navedene upravne postopke.V primeru, da gre za večjo spremembo OVD-jaVloge za izdajo OVD sopomanjkljivo pripravljenein zato iz dokumentacijeni mogoče nedvoumnougotoviti vseh okoliščin.ali pridobivanja OVS, je po izkušnjah ostaleindustrije potrebno najmanj eno leto, da sepostopki odvijejo. Seveda je to čas, če vmes nenastanejo kakršni koli zapleti, predvsem v časujavne razgrnitve (pritožbe strank v postopkuipd.). V industriji se investicije načrtujejo v daljšemčasovnem obdobju, vendar to pomeni, dase preučujejo različne možnosti, delajo analize,ROI kazalniki in podobno. Končna odločitevse sprejme približno pol leta pred dejanskoizvedbo. Pol leta pa za navedene postopke nezadostuje. Ustaljena praksa je tudi, da banke začrpanje sredstev zahtevajo vsa potrebna dovoljenja,kar pa je ponovno nemogoče v takšnihprimerih. Upravni postopki so zelo zahtevni.Dokumentacija je obsežna. Za kakovostno pripravovloge in vodenje postopka je potrebnaskupina strokovnjakov in ponovno veliko časa.Zaradi povečanja učinkovitosti predlagamo,da se postopki skrajšajo. Vse nove investicijesledijo BAT smernicam, zato z novimi tehnologijamidosegamo bistveno manjše vplive naokolje. Predlagamo, da se procesi pridobivanjaOVS ali OVD skrajšajo v kolikor podjetje pristojniagenciji dokaže, da bo zmanjšalo vplivena okolje. Na področju zakonodaje je potrebnouvesti razlikovanje med obstoječimi in noviminapravami ter uvesti postopke, ki bodo pomagalipodjetjem, ki imajo potencial razvoja inširjenja svoje dejavnosti, ker s tem pridobiva

celotno gospodarstvo. Na žalost pri oddajivloge dobimo občutek, da nas obravnavajo, kotda smo se prvič pojavili na trgu in pričenjamos povsem novo dejavnostjo, prvič prepoznanov Sloveniji.«Za kakovostno pripravovloge in vodenje postopkaje potrebna skupinastrokovnjakov.Darko Jaklič, Arcont, d.d.: »Glavni problemza pridobitev okoljevarstvenih dovoljenjin okoljevarstvenih soglasij je enormnodolg čas. Npr. Slovenec je v Avstriji postavilpivovarno, kjer je vsa dovoljenja in druge papirjepridobil v rekordno kratkem času. Prejje nameraval graditi v Sloveniji, pa mu v dvehletih ni uspelo pridobiti papirjev. Jezen na našobirokracije je šel čez mejo. Zdaj pač Avstrijcipobirajo prispevke in dajatve, namesto da bijih pobirali v Sloveniji.«Na OVD so čakalidobra štiri letaVeliko podjetij na obravnavo vloge za OVDčaka precej časa, med tem pa se lahko spremenitudi zakonodaja, potrebne so spremembe,s čimer se večajo tudi stroški podjetja za pridobitevdovoljenja. Kaj so razlogi za dolgotrajneprocese pregleda vloge in kaj storiti, da bi seti postopki skrajšali? Na ARSO pravijo, da napodročju OVD za emisije snovi v zrak ni večjihzaostankov. Za hiter potek postopka lahko največnaredijo stranke same s tem, da predložijopopolno vlogo in še pred njeno oddajo preverijo,ali izpolnjujejo vse pogoje za izdajo OVD, soše povedali. Po besedah nekaterih zavezancevpa se marsikatero podjetje srečuje z ne dovoljjasno opredeljenimi zahtevami v povezavi spripravo vloge za OVD, kar povzroča zahtevepo dopolnitvah, vendar šele po prvem pregleduvloge, ko le-ta pride na vrsto. To pa lahko trajadlje časa. Na primer, v Cetisu so vlogo za OVDglede emisij v vode iz naprav na ARSO posredovali29. 1. 2007. Vlogo so na ARSO prejeli30. 1. 2007. Zahtevo za dopolnitev vloge so jimposlali 10. 12. 2009. Zahtevo za dopolnitev soprejeli 14. 12. 2009, dopolnjeno vlogo pa soposlali 30. 12. 2009. OVD so jim na ARSOizdali 21. 5.2010. Celoten proces pridobitveOVD v tem primeru je trajal dobra 3 leta. VSteklarni Hrastnik so prvo vlogo oddali v skladuz zakonskim rokom konec oktobra 2006,dovoljenje so prejeli v letu 2010 (postopektrajal približno 4 leta). V Croning Livarni sovlogo za pridobitev IPPC dovoljenja oddali vjuliju 2008, prvi odgovor so prejeli v drugi polovicileta 2010 (na njihovo pisno zahtevo gledeinformacije o poteku reševanja vloge), v letu2011 so ponovno zahtevali informacije gledereševanja vloge, v letu 2012 pa se je situacijazapletla do te mere, da so morali njihovo vlogona ARSO obravnavati prednostno in so konecdecembra 2012 prejeli IPPC OVD (skupaj dobre4 leta). Manj čakanja je pri spremembah OVDali pri podaljšanju OVD. V Belinki Belles so trimesece pred iztekom dovoljenja vložili vlogoza podaljšanje ter povratne informacije prejeliv roku dveh tednov, kjer se je zadeva odvijalakontinuirano in brez zavlačevanja. Prav tako sov Cimos TAM Ai dne 20. 10. 2010 poslali vlogoza spremembo, ki se je nanašala na način odvajanjaodpadnih plinov v zrak in način odvajanjahladilnih vod, pri čemer se ni vpeljala nobenanova tehnološka enota ter se posledično nipovečala zmogljivost naprav in so novo OVDprejeli 21. 4. 2011 (v roku 6 mesecev).Dokumentacijo je trebapreučiti, število uradnikov, kirešujejo vloge, pa je omejeno.Obravnava vloge in pridobitev povratnihinformacij oziroma dovoljenja je torejodvisna od same zahtevnosti obravnave vlogeoziroma od vrste OVD. Obsežne in zahtevne sopredvsem vloge za pridobitev IPPC dovoljenja,ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega,saj obravnavajo mnogo pomembnih vsebin,povezanih z varstvom okolja, tehnologijo napravein njenimi vplivi. Dokumentacijo je trebapreučiti, število uradnikov, ki rešujejo vloge,pa je omejeno, pravijo na ARSO. Rok za izdajookoljevarstvenega dovoljenja za novo IPPCnapravo je 6 mesecev od popolnosti vloge, zavečjo spremembo IPPC naprave 3 mesece in zamanjšo spremembo 1 mesec od prejema popolnevloge. Na ARSO se na tem področju spremljain odpravlja zaostanke v okviru kadrovskihzmožnosti. Za vse postopke pa velja, da morajobiti zaključeni v skladu z veljavno zakonodajo včasu odločanja, kar res pomeni, da je treba vsodokumentacijo ustrezno dopolniti, če se medpostopkom zakonodaja spremeni, kar pa lahkoše dodatno podaljša postopek pridobitve OVD.Narašča številospremembdovoljenjOd leta 2006, ko so bila izdana prva OVD 1 ,do 20. junija 2013 je bilo izdanih 446 odločbza OVD . Največ izdanih odločb je bilo zanaprave, ki lahko povzročajo onesnaževanjeokolja večjega obsega oziroma IPPC naprave, do20. junija 2013 je bilo teh 343. Odločb za OVDza emisije snovi v zrak po 82. členu Zakona ovarstvu okolja je bilo do 31. maja 2013 103.Pri IPPC napravah je bilo skupaj izdanih (do20. junija 2013) 179 dovoljenj, 107 spremembdovoljenja in 21 zavrnitev zahtevka. Največodločb je bilo izdanih za naprave, ki so v prilogi1 Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahkopovzročajo onesnaževanje okolja večjega obsegauvrščene med druge dejavnosti, kjer je bilonajveč odločb izdanih za naprave za intenzivnorejo perutnine z več kot 40 tisoč mesti. Od 37odločb sta bila le dva sklepa o zavržbi ter ensklep o ustavitvi postopka, sicer so bila izdanadovoljenja ali odločbe o spremembi dovoljenja.Največ izdanih odločba za IPPC naprave je bilov letu 2009, skupaj 73. Od tega 66 odločb za žeobstoječe naprave in 7 za nove naprave. Izdanihodločb za OVD za emisije snovi v zrak pa je bilonajveč v letu 2012, in sicer 49. Od tega 32 OVDin 17 OVD, ki so bila povezana s spremembamiali podaljšanjem. Po prvih izdajah dovoljenj jerazvidno, da se pojavlja vse manj vlog za novenaprave in vse več za spremembe dovoljenj.Do sprememb pa najpogosteje prihaja zaradiuvedbe nove tehnologije ali nove zakonodaje,ki določa nove zahteve in je zaradi tega vlogepotrebno popravljati.okolje 80 491 Povzeto po Seznamu izdanih odločb za naprave, ki lahkopovzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPPCodločbe na dan 20. junij 2013) in Seznamu okoljevarstvenihdovoljenj za emisije snovi v zrak po 82. členu Zakonao varstvu okolja (izdani OVD na dan 31. maj 2013).julij 2013

80 50okoljejulij 2013Izrabljenamotorna vozilaIMV še vedno vozijo povzporednem okoljskem tiruFranci LenartIzrabljenamotorna vozilaZaradi nedoseganja okoljskihciljev in prilagoditveslovenske okoljske zakonodajedirektivam EU je v letu 2011pričela veljati Uredba oizrabljenih vozilih. S tem sobile obveznosti ravnanja zizrabljenimi vozili prenesenez države na uvoznike,trgovce in proizvajalcemotornih vozil, ki dajejo natrg nova vozila. Razširjenaodgovornost proizvajalcevse je implementirala prekoskupnega načrta ravnanjaz izrabljenimi vozili, hkateremu je pristopilo preko99 odstotkov zavezancev. Zanosilca skupnega načrta soizbrali družbo Ekomobil d.o.o.,ki proizvajalce zastopa priravnanju z izrabljenimi vozili terzbira in oddaja izrabljena vozilav obdelavo.Sloveniji je v okviru skupnega načrta izrabljenovozilo možno brezplačno oddati vVrazgradnjo na 47. zbiralnih mestih. V treh obratihza razstavljanje se zbrana vozila razgradijoin pripravijo za nadaljnjo obdelavo/drobljenje,ki poteka v dveh drobilnikih. S tako postavljenomrežo zbiranja in obdelave izrabljenih vozilje zagotovljena razgradnja skladno z zahtevamislovenske zakonodaje in Direktive Evropskeunije, ki omogoča tudi doseganje okoljskihciljev pri predelavi izrabljenih vozil – predelatiin reciklirati več kot 85 % materialov izizrabljenih vozil.Predelanih le 10odstotkov vozilPo podatkih MKO (podatki SARA) je bilo vletu 2012 v razgradnjo prevzetih skupaj5.447 izrabljenih vozil od predvidoma 50.000,ki naj bi jih nastalo letno na teritoriju RS oz.samo 10,9 odstotka (tabela 1).času od 1. 1. do 22. 4. sta bili zbiranje inV obdelava izrabljenih vozil organiziranikot gospodarska javna služba, ki so jo izvajalitrije koncesionarji. V omenjenem času je bilov razgradnjo prevzetih 2.607 izrabljenih vozilali 17,4 odstotka od pričakovanih (tabela 2).Od 23.4.2012 potekata zbiranje in obdelavaizrabljenih vozil v okviru skupnega načrtadružbe Ekomobil in v obratih, ki so pridobiliokoljevarstveno dovoljenje in niso vključeni vnačrt ali skupni načrt. V družbi Ekomobil soprevzeli v razgradnjo v tem obdobju 2.179 vozil(6,3 %), ostali obrati pa 661 vozil (1,9 %), skupajle 2.840 izrabljenih vozil oz. 8,2 odstotka odpričakovanih (tabela 3).V družbiEkomobil preseglicilje pri predelaviVsa prevzeta izrabljena vozila so bila v družbiEkomobil obdelana skladno z načrtomin zahtevami Uredbe. Ponovna uporaba in predelavaza vsa v razstavljanje prevzeta vozilamora dosegati vsaj 85 odstotkov povprečnemase vozila, ponovna uporaba in recikliranjepa najmanj 80 odstotkov. Oba cilja sta bilakrepko presežena (tabela 4 in 5).Kam izginja 90odstotkov IMV?Ministrstvo, pristojno za okolje je izdelalooceno, da naj bi letno v Republiki Slovenijinastalo med 50.000 in 60.000 izrabljenih vozil.Okrog 30.000 izrabljenih vozil naj bi serazgradilo v okviru sivega trga na nenadzorovannačin, saj naj bi zaradi povečanega povpraševanjapo nekaterih materialih iz izrabljenihvozil lastniki vozila raje prodali avtomobilskimodpadom in drugim zbiralcem surovin, kot pa jihoddali v razgradnjo obratom za obdelavo . Takonaj bi izvajalci javne službe v letih 2007 – 2012prevzeli le približno 10.000 izrabljenih vozil.Približno 20.000 iz prometa odjavljenih vozilpa naj bi lastniki prodali kot motorna vozila vsosednje države zunaj Evropske unije.Ocenjujemo, da obstaja tveganje, da lastnikimnogih vozil, ki so izrabljena, vendar sozačasno odjavljena iz prometa na podlagi izjaveo lokaciji vozila zaradi prodaje, skladiščenja alidrugih vzrokov, vozila prodajo avtomobilskimfoto: arhiv podjetja

odpadom in zbiralcem sekundarnih surovinali pa vozila nelegalno izvozijo v druge države,vozila pa še naprej ostanejo zavedena v evidencahMinistrstva za notranje zadeve kot aktivneizjave o lokaciji vozila (tabela 6).Izjava o lokacijije refren ssivo bradoNajpomembnejši vzrok za neučinkovitost sistemaje v izjavi o lokaciji, na podlagi katerese še vedno izvaja ravnanje z izrabljenimi voziliv nasprotju s cilji in nameni Uredbe, ZVO-1 inevropskih Direktiv. Na podlagi izjave o lokaciji, kije dejansko nihče ne preverja, niti je časovno nespremlja, je lastnikom vozil še vedno omogočenaLastniki mnogih vozil, ki soizrabljena, prodajo vozilaavtomobilskim odpadom inzbiralcem sekundarnih surovinali pa jih nelegalno izvozijo vdruge države.odjava vozila iz prometa. Časovno ni limitirana,čeprav gre v resnici za začasno odjavo vozila izprometa.Zaradi navedenega bi bilo potrebno brezplačnoodjavo motornega vozila iz prometa na podlagiizjave o lokaciji vezati na določen čas, npr. 6mesecev. Po preteku 6 mesecev bi bil lastnik vozila,ki ga je odjavil iz prometa na podlagi izjave olokaciji, dolžan plačati okoljsko dajatev, za plačilokatere je podana pravna podlaga v 112. členuZakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1).Uredba bi morala tudi določiti, da je ponovnabrezplačna odjava vozila iz prometa na podlagiizjave o lokaciji mogoča šele po preteku najmanjnpr. 3 mesecev od zadnje prijave vozila v promet.Nujna vključenostv skupni načrtskladu z določbami Uredbe o izrabljenihV vozilih (v nadaljevanju Uredba) moraproizvajalec:1. na svoje stroške zagotoviti sistem za zbiranjein prevzem izrabljenih vozil njegoveblagovne znamke2. zagotoviti oddajo vseh prevzetih vozil vobdelavo3. zagotoviti sistem za zbiranje in prevzemanjevozil na celotnem območju RS4. zagotoviti obdelavo prevzetih vozil tako, dajih obdeluje sam ali pa z obratom za razstavljanjesklene pogodbo5. zagotavljati, da obrat za razstavljanje vsodelovanju z upravljavcem drobilnika zagotavljacilje iz 18. člena Uredbe (reciklabilnost),kar pomeni, da je za doseganje ciljanereciklabilnosti odgovoren6. imeti načrt ravnanja z izrabljenimi vozilioz. skupni načrt.Navedene določbe nakazujejo, da bi moralbiti vsak obrat za razstavljanje »vezan« naproizvajalca vozil, kar pomeni, da bi moral bitivključen v načrt ravnanja z izrabljenimi vozili.Slednje je tudi osnovni namen predmetneUredbe, ki je odgovornost za doseganje ciljevpreprečevanja nastajanja odpadkov, ponovneuporabe in recikliranja vozil v skladu z direktivamiEU prenesla z države na proizvajalce vozil.Zato je popolnoma v nasprotju z nameniin cilji Uredbe, pa tudi samimi njenimidoločbami, ki omogoča, da upravljavec obrataza razstavljanje ni vključen v načrt ali skupninačrt. Proizvajalec namreč ne more zagotavljaticiljev, ki jih določa Uredba, če nima v rokahustreznega mehanizma, da bi celoten sistem, Odkup IZRABLJENIH VOZIL + potrdilo o uničenju + bonavtomobilskih ugodnosti v vrednosti do 500€. Prodaja RABLJENIH REZERVNIH DELOV vseh znamk!www.karbon.si/zaloga Odkup, prodaja in prevoz POŠKODOVANIH ter RABLJENIH vozil.Promocijajulij 2013okolje 80 51

V nakup z vrečko zavečkratno uporaboProf. dr. Urška Lavrenčič Štangar, dekanjaFakultete za znanosti o okolju Univerze v NoviGoriciKakšen prevoz na delovno mesto uporabljate?Če grem iz Ljubljane, kjer imam stalno prebivališče,uporabljam osebni avto, vendar se izmenjujemše z dvema ali tremi sodelavci, takoda se skoraj nikoli ne peljem sama. Pogosto paostanem v Novi Gorici in takrat grem na delovnomesto peš ali s kolesom.Imate doma svoj vrt?Da, v Ljubljani imamo manjši vrt z okrasnimirastlinami, pri starših v Cerknici pa velik zelenjavnivrt in njivo (s krompirjem, fižolom,grahom, čebulo, česnom), kjer se tudi že hčerkiučita ekološkega pridelovanja.Ali vsak dan izklapljate računalnik ob koncudelovnega dne?Da, če ne prej, vedno zvečer.Si raje privoščite eksotično sadje ali sadje izdomače oskrbe?Naše najljubše sadje so češnje, ki jih dobim odpridelovalca z Goriških brd (starši nekdanjesodelavke). Sicer v glavnem jemo domače sadje,pri nakupih vedno preverjam slovensko poreklo.Od eksotičnega sadja redno kupujemo banane inpozimi agrume za hčeri športnici.Ali v restavraciji pogosto naročate ustekleničenovodo?Nikoli ne naročimo ustekleničene vode, ampakvedno le običajno vodo iz pipe (poleg kakšnegakozarca vina). Nekajkrat se nam je že zgodilo,da gostinci niso hoteli prinesti vodovodne vode,čeprav je pitna – taki gostinci nas vidijo zadnjič.Ste uporabnik obnovljivih virov energije?Ne, za zdaj se ogrevamo na plin, veliko pa smovložili v izolacijo hiše. Pri starših imamo nastrehi ravne sprejemnike sončne energije zaogrevanje sanitarne vode.Kje najpogosteje preživljate počitnice? VSloveniji, na tujem?V preteklosti smo preživljali počitnice predvsemna hrvaškem morju in v slovenskih gorah, vzadnjem času pa so naše počitnice predvsem vpovezavi z raznimi prizorišči mednarodnih tekmovanjv judu, ki se jih hčerki udeležujeta poleti.Kam odlagate biološke odpadke?Biološke odpadke ločujemo kot vse druge odpadkev posebne zabojnike, kjer je to le mogoče.Se odločate za uporabo stopnic ali dvigala, čeimate na voljo odločitev?Če je manj kot pet nadstropij, z veseljem izberemstopnice.Ali za nakupovanje živil uporabljate nosilnovrečko za večkratno uporabo?Da, če je le ne pozabim vzeti s seboj – imamo dvetaki namenski vrečki, ki se zložita, ko sta prazni.Ste v zadnjem letu pogostokrat uporabilijavni prevoz?Sama ne pogosto, hčerki pa redno za vožnjo všolo in na treninge. V Črno vas so nam pred kratkimpodaljšali linijo 19 ljubljanskega potniškegaprometa, kar je izredno dobrodošlo.Katere odpadke ločujete?Papir, steklo, embalažo in biološke odpadke.Na prvem mestu so jabolkaProf. dr. Niko Samec, dekan Fakultete zastrojništvo Univerza v MariboruKakšen prevoz na delovno mesto uporabljate?Ker živim v Celju, nimam druge možnosti kotprevoz z osebnim avtomobilom.Imate doma svoj vrt?Ne.Ali vsak dan izklapljate računalnik ob koncudelovnega dne?Praviloma vedno, iz vtičnice potegnem tudivtikač napajalnega vodnika, da ni transformatorračunalnika pod napetostjo.Si raje privoščite eksotično sadje ali sadje izdomače oskrbe?Daleč na prvo mesto postavljam jabolka, drugosadje uživam priložnostno, ampak v majhnihkoličinah.Ali v restavraciji pogosto naročate ustekleničenovodo?Nikoli, ker raje pijem pivo (malo za šalo), sicerpa je voda iz vodovoda mnogokrat čistejša kotustekleničena, še posebno če ni v stekleni embalažiin je primerno skladiščena.Ste uporabnik obnovljivih virov energije?Nimam te možnosti, sicer pa zelo podpiramuvajanje obnovljivih virov energije.Kje najpogosteje preživljate počitnice? VSloveniji, na tujem?Na tujem.Kam odlagate biološke odpadke?Večinoma jih uporabimo za krmo živali nakmetiji.Se odločate za uporabo stopnic ali dvigala, čeimate na voljo odločitev?Vedno stopnice, ker me zagotovo »pripeljejo«na želeno mesto, če so le na voljo.Ali za nakupovanje živil uporabite nosilnovrečko za večkratno uporabo?Kadar grem po nakupih sam, kupim nosilnovrečko (to je redkeje), ko pa nakupujem z ženo,ima ona vedno s seboj vrečko za večkratnouporabo.Ste v zadnjem letu pogostokrat uporabili javniprevoz?Nobenega, razen letala.Katere odpadke ločujete?Steklo in embalažo.foto: arhiv podjetjaZelenenavadeV rubriki »Zelene navade«vidnejšim osebnostim, kiso kakor koli povezane zodgovornim odnosom dookolja, ponujamo priložnost,da svoje bolj ali manjzelene navade predstavijobralcem. Svoje navadetokrat predstavljata obraza izakademskih vrst, ki imata ssvojim ravnanjem še posebnovelik vpliv na odgovoren odnosdo okolja med študenti.prof. dr. UrškaLavrenčič Štangarprof. dr. Niko Samecokolje 80 53julij 2013

logistika 80 54Vojaška logistikaLogistično načelo »5P« sez zgodovino ni spremeniloKakšne so podobnostifoto: osebni arhiv avtorjain razlike med vojaškologistiko in logističnimisistemi v gospodarstvu?Gre za podobne procese injulij 2013izzive, povsod predvsem zaracionalizacijo in zmanjševanjestroškov. Major mag. ValterBosotina, ki predava naFakulteti za logistiko v Celju,Vojaškalogistikapoudarja predvsem pretokznanja. Sicer pa je načelo»5P« po njegovem v logistikistalnica.Čeprav za vojaško logistiko veljajo nekatereposebnosti ali značilnosti, je najbrž več podobnostiz logistiko kot panogo, za katerodanes stroka poudarja, da odločilno vplivana poslovno učinkovitost. Kaj menite?Vojaška logistika se od gospodarske logistikerazlikuje po obsegu dejavnosti in po okoliščinah,v katerih deluje. V vojaških sistemih jeobseg logistike širši kot v gospodarski logistiki.Poleg prostorske in časovne transformacijemateriala, energije, ljudi in informacij vojaškalogistika obsega še druga področja: vzdrževanjematerialnih sredstev, zdravstveno oskrboljudi in živali, zagotavljanje in vzdrževanjeinfrastrukture ter zagotavljanje in upravljanjefinančnih virov. Tudi pogoji delovanja sopogosto različni od tistih, v katerih delujegospodarska logistika, predvsem v bojnih delovanjih.Gospodarska logistika je v primerjaviz vojaško tržno naravnana.Kljub očitnim razlikam med vojaško in gospodarskologistiko imata oba logistična sistemapodoben namen delovanja in temeljni cilj, kiizhajata iz t. i. načela »5P«: zagotoviti pravedobrine, v pravih količinah, na pravem mestu,ob pravem času in za primerno ceno oziromaminimalne stroške. Iz namena in temeljnegacilja delovanja izhajajo še druge podobnosti,ki se nanašajo na načrtovanje, organizacijo inizvajanje logistike v obeh sistemih.Kakšne spremembe doživlja sodobna vojaškalogistika v zadnjih letih in kaj pomeni vobrambnem sistemu države?Za nemoteno delovanje obrambnega sistemaje pomembna učinkovita obrambna logistika,ki se nanaša na materialno in zdravstvenopodporo vojaške obrambe in je vgrajena v nacionalnologistiko. Sestavni del obrambne logistikeje vojaška logistika, ki jo je ameriškiadmiral in eden izmed utemeljiteljev sodobnevojaške logistike Henry E. Eccles opisal kot»most med nacionalnim gospodarstvom in oboroženimisilami«. Sodobnega bojevanja ni mogočeveč izvajati brez sočasne uskladitve naporovcivilne družbe in vojaškega sistema. Državamora biti sposobna zagotavljati neprekinjenopodporo vojaških enot, tako da omogoča njihovoživljenje, premike, usposabljanje in vzdrževanjemiru, mobilizacijo v kriznih razmerahin bojevanje v vojni. Vojaška logistika je tističlen, ki zadostne količine vojaškega materialaposreduje do zadnjega vojaka na bojišču.In kakšne so spremembe oziroma novosti?Pred vojaško logistiko se postavljajo novi inveliki izzivi, zato se nenehno spreminja. Čepravje gospodarska logistika nastala na podlagiizkušenj vojaške logistike, je danes situacijadrugačna. Vojaška logistika je zaostajala zagospodarsko logistiko, ki se je bila prisiljenarazvijati zaradi zmanjševanja logističnih stroškovpodjetij. Danes prenos znanja in najboljšihizkušenj poteka iz gospodarske v vojaško logistikoin prispeva k oblikovanju njene učinkovitostiin ekonomičnosti. Te izkušnje temeljijo nakonceptu oskrbovalne verige, uporabi zunanjeoskrbe (outsourcinga) in uvajanju sodobnihtehnoloških rešitev.Ali vse to zajema vojaški logistični sistem?Definicija logistike, dogovorjena v Natu, opredeljujeodnose med proizvajalci in porabniki. Iznje izhaja glavna delitev logistike v Ministrstvu

za obrambo RS (MO). Deli se na proizvodnoali nabavno logistiko in logistiko porabnikov.Proizvodna (nabavna) logistika je v pristojnostiorganizacijske enote MO, pristojne za logistiko,uporabniška logistika pa težiščno v pristojnostiSlovenske vojske (SV).Proizvodna logistika se ukvarja z raziskovanjem,načrtovanjem, razvojem, nabavo insprejemom materiala od zunanjih dobaviteljev.Zato proizvodna logistika skrbi za kakovost,standardizacijo, kodifikacijo, medsebojno povezljivostz drugimi državami v Natu, javnanaročila in sklepanje pogodb, ukrepe za varovanjezdravja in varstva pri delu, varstva predpožarom in varstvo okolja.Cilj, ki ga želimo doseči, jezmanjšati zaloge materialana različnih ravnehoskrbovalnega sistema.Logistika porabnikov, znana tudi kot logističnapodpora SV, se ukvarja s sprejemom sredstev vredno uporabo, njihovim shranjevanjem, prevozom,vzdrževanjem (vključno s popravilomin servisom), delovanjem in na koncu odstranjevanjemiz uporabe. Logistika porabnikovvključuje tudi nadzor nad zalogami, prevoz,ravnanje z materialom in ustrezno usposabljanjelogističnega osebja. Temeljna organizacijskadelitev logistične podpore je delitev namedsebojno povezljiva in soodvisna logističnafunkcionalna področja SV: oskrbovanje, premikiin transport, vzdrževanje (materialnihsredstev), zdravstvena oskrba, vojaška infrastrukturain finančna zagotovitev.Omenjate funkcionalnost. Zakaj tudi za vojaškologistiko velja slogan z manj narediti več?Zaradi spremenjenega varnostnega okolja pokoncu hladne »vojne« je prišlo do zmanjševanjafinančnih sredstev za oborožene sile. Dodatnezahteve po zmanjšanju vojaških organizacij,tudi vojaške logistike, se pojavljajo v časuekonomske krize. Po drugi strani pa prihajado povečanih zahtev, ki bi jih logistika moralaizpolniti. Dejansko bi z manj morali nareditiveč. Da bi vojaška logistika to dosegla, jo jetreba preoblikovati. Cilj, ki ga želimo doseči, jezmanjšati zaloge materiala na različnih ravnehoskrbovalnega sistema (po vzoru Just In Time),povečati hitrost pretoka in količine materialav oskrbovalnem sistemu in možnost predvidetilogistične potrebe vojaških enot. Tako bidosegli boljšo učinkovitost in ekonomičnost.Katerim transportnim zmogljivostim daje sodobnavojaška logistika prednost?Premik je del vojaškega delovanja, s katerimse zagotavlja sprememba lokacije sredstev inoseb. Vrsta transporta pomeni način, kako seto počne. Glede na razdalje, ki se premagujejopri premikanju vojaških sil in sredstev, delimopremike na strateške, operativne in taktične.Za premik lahko uporabljamo različna transportnasredstva za različne oblike transporta:kopenski (cestni, železniški, po notranjihvodnih poteh), pomorski in zračni. Sodobnavojaška logistika ne daje prednosti nobeni vrstitransporta. Vrsta prevoza je odvisna od naslednjihdejavnikov: transportna zmogljivost,transportna infrastruktura (predvsem na območjunapotitve vojaških enot), hitrost, cena,varnost, zanesljivost, točnost, varstvo okoljaitn. Vsaka vrsta prevoza ima svoje prednosti,pomanjkljivosti in omejitve in vseh navedenihzahtev ne more nobena samostojno izpolniti.Pri izbiri najprimernejše transportne poti intransportnega sredstva je treba vse te dejavnikeprimerjati in izbrati optimalno različico.Ali velja to tudi za oskrbovalni sistem?Za oskrbovalni sistem sodobnih oboroženih silje bistveno povezovanje v oskrbovalne verigeod zunanjih dobaviteljev prek vojaške logistikedo končnega uporabnika oziroma zadnjegavojaka na bojišču. Vsi ti udeleženci morajobiti povezani v enoten informacijski sistem,ki zagotavlja stalno izmenjavo informacij. Čeenotnemu informacijskemu sistemu dodamotehnologijo avtomatske identifikacije (črtnakoda, RFID), ki omogoča avtomatsko zajemanjepodatkov o materialnem toku in njihov prenosv informacijski sistem, dobimo popolno preglednostmaterialnega toka v vojaškem oskrbovalnemsistemu. To pa presega tradicionalnikoncept logistike in pomeni prehod na višjoraven obvladovanja materialnega toka v celotnioskrbovalni verigi.Vojaška zgodovina uči, da so armade na bojiščihizgubile vojno zaradi slabe logistike inneučinkovitega upravljanja logističnih sredstev.Ali je danes drugače?Logistika je bila in je še vedno eden pomembnejšihdejavnikov, ki bistveno vpliva na določenovojaško operacijo, jo včasih omejuje alicelo narekuje način njene izvedbe. Še vednovelja pregovor: »Bitka je dobljena ali zgubljenazaradi logistike, še preden je izstreljen prvi naboj.«Geografska omejenost in nizka intenzivnostbojevanja v sodobnih vojaških operacijah stavzrok, da te niso tako odmevne kot na primerbitke iz druge svetovne vojne. Tudi poslediceneučinkovite vojaške logistike sodobnih vojaškihoperacij nam niso preveč znane, vendarto ne pomeni, da jih ni. Logistično načelo»5P« (prave dobrine, v pravih količinah …) jetemeljni cilj vsakega logističnega sistema in seInformacija o možnostiuporabe Falcona zaVIP prevoze v zveziNato je neuradna.foto: osebni arhivValterBosotinaVojaška logistika je zaostajalaza gospodarsko logistiko,ki se je bila prisiljenarazvijati zaradi zmanjševanjalogističnih stroškov podjetij.v vojaški zgodovini ni spreminjal. Spreminjaliso se logistični procesi, metode in tehnologijevojaške logistike. Naš cilj pa je, da se temu načelučim bolj približamo in zagotovimo dobroizhodišče za vojaške enote, ki jih logističnopodpiramo.Kakšno logistično podporo daje Slovenijav zvezi NATO? Bo Natu na razpolago tudiFalcon?Logistična podpora v zvezi Nato temelji predvsemna nacionalni logistiki in na določenistopnji večnacionalne podpore, ki postaja vsepomembnejša. Kot polnopravna članica zvezeNato je Slovenija sprejela del obveznosti priizvajanju kolektivne obrambe, ki zahteva odSlovenske vojske aktivno vlogo pri krepitvimednarodnega miru, varnosti in stabilnosti.Tudi pri vojaški logistiki smo sprejeli obveznostiza zgraditev nekaterih logističnihzmogljivosti za potrebe zavezništva. Nekateresmo že dosegli, druge se še gradijo. Tako smože oblikovali in zagotovili transportno enoto(četo), ki je na Kosovu izvajala transport blagaza vse sodelujoče države v vojaški operacijiKFOR. Poleg tega ima SV nekatere premičnezdravstvene zmogljivosti in transportni helikopter,ki so na razpolago zavezništvu. V fazioblikovanja je še enota za logistično podporokonvojev. Nekatere sprejete obveznosti so bilezaradi ekonomske krize, v kateri je Slovenija,sporazumno preklicane, na primer: zagotovitevdveh transportnih letal, oblikovanje enoteza prečiščevanje vode in čete za prevoz goriva.Falcon se po daljšem mirovanju spet uporablja.Predvsem je namenjen prevozom slovenskihpolitikov. Informacija o možnosti uporabeFalcona za VIP prevoze v zvezi Nato je neuradna,zato se o njej ne bi pogovarjal.julij 201380 55logistika

logistika 80 56Mednarodna konferenca ologistiki in trajnostnem transportuV desetih letih se jekonferenca razvila vpomemben dogodekregionalnega pomena, nakaterem so predstavljeninajnovejši rezultati indognanja s področjatrajnostne logistike intransporta v regiji in svetu.www.shutterstock.comjulij 2013Fakulteta za logistiko Univerze v Mariborus sedežem v Celju je junija organizirala jubilejnodeseto Mednarodno konferenco o logistikiin trajnostnem transportu (InternationalConference on Logistics & SustainableTransport) s kratico ICLST, ki sicer vsako letopritegne udeležence iz akademske in strokovnejavnosti. Med njimi so načrtovalci javnihpolitik, raziskovalci, podiplomski študenti indrugi, ki aktivno delujejo v logistiki, upravljanjuoskrbovalnih verig, prometu ter transportuljudi in blaga. V desetih letih se je konferencarazvila v pomemben dogodek regionalnega pomena,na katerem so predstavljeni najnovejširezultati in dognanja s področja trajnostnelogistike in transporta v regiji in svetu.Na konferenci v Celju je več kot 60 udeležencevpredstavilo svoje prispevke s področjatransporta in transportnih tehnologij, operacijskihraziskav v logistiki, informacijskihtehnologij, študij primerov v managementuoskrbovalnih verig ter vprašanj s področjaupravljanja tveganj, varnosti v logistiki, obnovljivihvirov energije in okoljskih problemov.Vabljeni so bili ugledni predavatelji, svetovnopriznani profesorji, kot so Anthony TH Chin z Nacionalne univerze v Singapurju,profesor Tariq Muneer z Univerze Napierv Edinburgu, Škotska, profesor KonradSchliephake z Univerze v Würzburgu, Nemčija,profesor Mario Anžek, glavni in odgovorniurednik znanstvene revije PROMET - Traffic &Transportation in drugi. Konferenca je minilav znamenju zanimivih diskusij in povezovanjaudeležencev za nadaljnje sodelovanja in raziskovalnodelo, organizatorji pa opremljeni znovimi idejami in načrti za prihodnje desetletje.Več informacij o konferenci najdete naspletni strani: http://iclst.fl.uni-mb.si/. Celotenprogram konference s povzetki je objavljen naspletnem naslovu: http://iclst.fl.uni-mb.si/iclst-2013/programme/.Kompetenčnicenter za razvojkadrov v logistikiKonzorcij 16 podjetij s področja logistike,med njimi je vodilni partner Intereuropa,je junija potrdil partnerski sporazum vprojektu Kompetenčnega centra za razvojkadrov v logistiki. Namen projekta je dosečivišjo raven usposobljenosti zaposlenih priizvajanju celovitih logističnih storitev in posledičnovišjo konkurenčnost podjetij iz partnerstva.Konzorcij se je lani namreč prijavilna javni razpis za sofinanciranje vzpostavitvein delovanja kompetenčnih centrov za razvojkadrov od 2012 do 2015.Evropsko logistično gibanje je na svojispletni strani konferenco uvrstilomed 10 svetovno najodmevnejših dogodkovo logistiki v letu 2013: http://www.eulogisticshub.com/blog/2013/05/the-top-10-logistics-events-in-2013/Cilj projekta bodo partnerji dosegli prekoizdelave modela kompetenc tipičnihpanožnih profilov v logistiki, s pomočjo kateregabodo najprej ugotovili primanjkljaj kompetencpri zaposlenih, nato pa z načrtovanoizvedbo izobraževanj do leta 2015 razvili tekompetence do potrebne ravni.Doseči želijo izmenjavo znanj in praksemed partnerji ter s tem promoviratiizobraževanja za izbrane poklice v logistiki.Izbrana izobraževanja bodo v naslednjih trehletih sofinancirana v deležu 85 odstotkov izEvropskega socialnega sklada ter v deležu 15odstotkov iz državnega proračuna RS.Na spletni strani projekta http://www.koc-logistika.si/ lahko vsi zainteresiraninajdejo več informacij o kompetenčnemcentru in njegovih nadaljnjih aktivnostih.

foto: Shu terstockŠtudentje prihajajo zvseh koncev svetaSpecializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logisticsdržavaEnvironmental Sores are onthe Increase and there arenot Enough InspectorsStudents from A lOver the WorldPoštnina plačana pri pošti320 Velenjeembalaža okolje logistikapackaging environment logisticsMAJ / MAY 2010IzbiramoNAJBOLJZELENO EMBALAŽOV SLOVENIJI!Poštnina plačana pri pošti 1102 LjubljanaIzobraževanje inusposabljanje zatrajnostni razvojpo vaši meriUsposobljeni zaposleni dvigujejo dodanovrednost podjetja / organizacijeteme vključujejo:zakaj je nujnastrategija, ki temelji natrajnOstnem razvOju• zakonodajni vidiki• zahteve trga – podjetijin potrošnikov• trajnostnost kot dodanavrednost storitev in produktov• primeri dobre praksePrilOžnOsti in izzivitrajnOstnega razvOja• ustvarjanje dodane vrednostiz vključitvijo socialnihin okoljskih izzivov• upravljanje z viri (LCA analiza,ogljični odtis, vodni odtis …)• optimiranje proizvodnjein/ali storitev• upravljanje s človeškimkapitalom pri doseganjusocialnih in okoljskih ciljev• trajnostnost v mednarodnemokolju, v globalnidobaviteljski verigi• primeri prakstrajnOstni razvOjin inOvacije• spodbude za razvojtrajnostnih dejavnikov• razvoj kulturetrajnostnega razvoja• poročanje o trajnostnemrazvoju kot gibaluinstitucionalnih spremembInformacije:Lucija Gornjak,t: 03/ 42 66 706,e: lucija.gornjak@fitmedia.siiZkorisTiTe prednosTizelenega Omrežja!vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkihin prizadevanjih v komunikacijskem omrežju zelene slovenije.prednosti članstva:• redno prejemanje strokovne revije eoL (10 številk letno)• objava 4 strokovnih novic letno v reviji eoL in na spletni strani www.zelenaslovenija.si• objava logotipa• druge ugodnosti (ekskluzivni dogodki, nižje kotizacije strokovnih seminarjev in simpozijev ...).Portal zatrajnostni razvojSpecializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logisticsembalaža okolje logistikapackaging environment logistics56FEBRUARFEBRUARY 20 150www.zelenaslovenija.siStrokovnarevija EOLKrive ali manj kriveplastične vrečkeKomunalci bodo moralidosegati cilje, sicerbodo ob dovoljenjeLogistika na drobno je vSloveniji šele v povojihGuilty or Not SoGuilty Plastic BagsDurable, Energy Savingand Environmenta lyFriendly LED LightsNa trgu naj bo večpovratne embalažeRan v okolju vse več,inšpektorjev premaloTemična obdelavaodpadkov: Investitorv nove objekte boFit media d.o.o.Kidričeva 25, SI-3000 Celjee-pošta: info@zelenaslovenija.sitel.: 03/ 42 66 700ponujamo dva načina sodelovanja:• osnovno: 120 € + ddv na leto• razširjeno: 240 € + ddv na letoVeč na www.zelenaslovenija.siZa več informacij sem z veseljem na voljo Tanja Pangerl, t: 03 42 66 716, e: tanja.pangerl@fitmedia.siPromocija

80 58EOLEkošola sprašuje,stroka odgovarjaVprašujejo dijaki 3. c razreda iz gimnazijeJurija Vege Idrija pod mentorstvom profesoriceMartine Petek.Tudi v Sloveniji se ponekod srečujejo s problemioskrbe s pitno vodo. Dobro smo seznanjeniz možnimi negativnimi posledicamipitja bakteriološko onesnažene vode. Kakopa je s posledicami pitja klorirane vode?Kakšna koncentracija klora v pitni vodi jesploh še „zdrava” za človeški organizem?Kolikšen je finančni strošek stalnega kloriranjavode v primerjavi z izvajanjem ukrepovza večjo zaščito vodovarstvenih območij?foto: Gimnazija Jurija Vege IdrijaOdgovarja Vesna Hrženjak, dr. med., spec.javnega zdravja, Zavod za zdravstveno varstvoMariborjulij 2013Postopke, s katerimi uničujemo bolezenskemikroorganizme v pitni vodi in s tempreprečujemo širjenje nalezljivih bolezni,ki se prenašajo s pitno vodo, imenujemo sskupnim imenom dezinfekcija pitne vode.Za dezinfekcijo pitne vode se običajno uporabljajorazlična kemijska sredstva (plinskiklor, hipokloritne raztopine, klorov dioksid,ozon) in fizikalni postopki (UV sevanje, ultrafiltracija,prekuhavanje). Najpogostejeuporabljen postopek dezinfekcije pitnevode je kloriranje. Klor uniči bakterije innekatere viruse, v običajno uporabljenihkoncentracijah pa ne uniči parazitov. Po zaključkupostopka dezinfekcije mora v vodi vvodovodnem omrežju ostati nekaj prostegaklora, in sicer 0,3 - 0,5 mg/l, lahko pa tudimanj, če glede na okoliščine upravljavecvodovodnega sistema zagotavlja stalnomikrobiološko skladnost oziroma zdravstvenoustreznost pitne vode. V Slovenijiobveznost dezinfekcije ali kloriranja pitnevode ni predpisana. Potrebo po dezinfekcijiin njene načine ugotovi upravljavec sistemaza oskrbo s pitno vodo za vsak način oskrbeposebej. Če je surova voda takega porekla intake potrjene kakovosti, da v njej ne moremopričakovati mikrobiološkega onesnaženja, čeje omrežje varno, pretok stalen, porabnikihitro doseženi, potem se dezinfekciji lahkoodrečemo. Podatke o dezinfekciji oziromakloriranju vam lahko posreduje vaš upravljavecsistema za oskrbo s pitno vodo. Postališču Svetovne zdravstvene organizacijeje smerna zdravstvena koncentracija prostegapreostalega klora v pitni vodi 5 mg/l. Topomeni, da lahko 60 kg težak človek vsakdan zaužije 2 l pitne vode s koncentracijo 5mg/l klora, pa to še ne predstavlja tveganjaza zdravje.Odgovarja Danilo Burnač, direktor podjetjaMariborski vodovod j.p. d.d.Iskanje odgovora na vprašanje, kolikšen jefinančni strošek stalnega kloriranja vode vprimerjavi z izvajanjem ukrepov za večjo zaščitovodovarstvenih območij, ni enostavno.Raba naravne pitne vode za pitje, pripravohrane in druge namene javne oskrbe imaprednost pred pripravljeno. Ker je kloriranjepriprava, v osnovi izvajanje zaščite območijvodnih virov ne sme biti pod vprašajem.Kloriranje ni samo tehnološki postopekpriprave črpane vode na črpališčih, temvečtudi preventiven ukrep za varovanje zdravjaprebivalcev pred možnimi onesnaženji pitnevode pri njenem transportu do uporabnikov.Strošek kloriranja zajema stroške investicije,vzdrževanja, nabave dezinfekcijskega sredstvain obratovanja, strošek zaščite pa zajemaizvajanje raznih vodovarstvenih ukrepovin izplačevanje odškodnin kmetovalcem navarovanem območju. Te stroške v denarjubi lahko ocenili le s poglobljeno analizo,težko pa bi bilo določiti tudi razmerje meddelom kloriranja, ki bi ga lahko pripisali večjiali manjši zaščiti vodnega vira in deležemzaradi stanja omrežja, pogojev transportaali drugih razlogov. Podobno je s stroški zaščite.To niso namreč le stroški odškodninkmetovalcem, ki so znani, temveč tudi drugizaščitni ukrepi, kot so sanacije aktivnihin nekdanjih odlagališč tudi z organskimiodpadki, odstranitev objektov v najožjihvarstvenih pasovih, urejanje kanalizacijein drugo. Tudi za grobo oceno bi potrebovalipoglobljeno analizo, ne glede na to pamoramo v oskrbi s pitno vodo upoštevatiprvenstveno pravilo, da ima naravna pitnavoda prednost pred pripravljeno. To pomeni,da mora družba za izpolnitev tega pogojavse napore vložiti v varovanje virov pitnevode. Gledanje skozi primerjavo stroškov bilahko imelo po našem mnenju ob nepravilniinterpretaciji rezultatov še celo nasprotenučinek in bi bilo škodljivo.

Zakaj strategija in poročanjeo trajnostnem razvoju?finančni rezultati izboljšana učinkovitost in produktivnost• zmanjšana odvisnost od izbranih virovposlovna odličnost v koraku z zakonodajostrateško predvidevanje• dvig ugledakomunikacijske • trženjska dodana vrednostprednostiizboljšanje pripadnosti podjetju• izboljšanje odnosov z lokalnoskupnostjo in ostalimi deležnikiPromocijaNudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja invzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnikaVeč informacij: Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.sikontaktna oseba: mag. Vanesa čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, e-mail: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija