Kolenhim
Kolenhim
Kolenhim
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Tipi rastlinskih tkiv1. zarodna(embrionalna) tkivameristemi2. osnovna tkivaparenhim, kolenhim,sklerenhim3. krovna tkivapovrhnjica, pluta4. prevodna tkivaksilem, floemproizvajanje novih celicfotosinteza, metabolizem,skladiščenje, izločanje, oporazaščita površine rastlineprevajanje vode, mineralov inorganskih snoviBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 3
Pregled tipov rastlinskih tkiv:1. Meristemikoruza Zea maysproizvajanje novih celicBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 4
Pregled tipov rastlinskih tkiv:2. Osnovna tkivafotosinteza20 µm 50 µmskladiščenjeizločanjeoporaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 5
Pregled tipov rastlinskih tkiv:3. Krovna tkivazaščita površine rastlineBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 6
Pregled tipov rastlinskih tkiv:4. Prevodna tkivafloemorganske snoviksilemvoda inmineralne snovi100 µmprevajanje vode, mineralnih in organskih snoviBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 7
Meristemi
Naloge meristemov• območja intenzivnih celičnihdelitev - proizvajanje novih celic• vzdrževanje lastne dejavnostivzdrževanje območja celičnih delitev• začetek nastajanja novih organovlisti• zaloga genetsko nepoškodovanihcelicBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 9
Meristemske celicekoruza Zea maysBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 10
Meristemske celiceColeus sp.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 11
Meristemske celice• imajo sposobnost hitre celične delitvezrele rastlinske celice se ne delijo več• so majhne (premer 10-20 µm)• izodiametrična oblika (niso podaljšane)• imajo majhne vakuole in tanko primarno celično stenopredprofaznipasni centriolovcelična ploščafragmoplastBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 12
Kako meristemi delujejo?koruza Zea mayszačetne celice (inicialke) – se delijoena začetna celica proizvaja en stolpec celicBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 13
Kako meristemi delujejo?en celičnistolpecKako deluje začetna celica?že prej nastale celicezačetnacelicaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 14delitevzačetnecelicezgornja celica bopostalazrela koreninskacelicaspodnja celica ohraninaloge začetne celice!rast celicdelitevzačetnecelicezačetna celica ima neomejeno število delitevpri vsaki delitvi začetne celice ena od potomk te delitve deluje naprej kot začetnacelica v meristemu, druga potomka pa bo postala del diferenciranega tkiva
Kako meristemi delujejo?en celičnistolpecKaj se zgodi s potomko začetne celice?že prej nastale celicepotomkazač. cel.začetnacelicapotomka začetne celice izvede omejeno število delitev,nato pa se preneha deliticelice, ki so nastale iz ene potomke začetne celice, sedelijo sočasnoBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 15delitevpotomkerast celicdelitevobehcelicrast indiferenciacijacelic
Kako meristemi delujejo?začetnacelicanovacelicanovacelicanovacelicanovacelicanovacelicanovacelicanovacelicakonec delitevrast in diferenciacijaPrimer:Z eno delitvijo začetne celicena koncu nastanejo štiri novecelice (in celica, ki opravljanaprej naloge začetne celice).začetnacelicaTa pojav imenujemo večstopenjski meristem.Vsaka celična delitev je tveganje, ker lahko pride dodednih genetskih napak pri podvojevanju DNA ali medsamo delitvijo. Z večstopenjskim delovanjem sezmanjša število delitev začetne celice in s temtveganje, da se ta celica genetsko poškoduje.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 16
Kako meristemi delujejo?Kaj se zgodi, če se začetna celica poškoduje?povrhnjicaosnovno in prevodno tkivoobmočje mirovanjapovrhnjicakoruza Zea mayskoreninska čepicaobmočje mirovanja – zaloga genetsko nepoškodovanih celiccelice se ne delijoČe se začetna celica poškoduje, jo nadomesti sosednja celica izobmočja mirovanja.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 17
Kje so nameščenimeristemi?apikalni (ovršni) meristem poganjka inapikalni (ovršni) meristem koreninena vršičku poganjka in korenine –končni (terminalni) meristemv zalistju – zalistni (aksilarni) meristemBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 18
Kje so nameščenimeristemi?steblolistinterkalarnimeristembaza listnenožniceinterkalarni meristemna dnu listov travtrave lahko kosimo (režemo vršičke listov)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 19
Kje so nameščenimeristemi?lateralni meristemsodeluje pri sekundarni rasti (debelitvi) organovpogosto v obliki valjaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 20korenjeDaucus carota
Rastline rastejo drugače kot živali.Rast =povečevanje velikosti telesaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 21
Rastline rastejo drugače kot živali.Rast =povečevanje velikosti telesaRast =dodajanje novih organovBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 22
Rastline rastejo drugače kot živali.Rastline celo življenjespreminjajo oblikosvojega telesa!Rast =dodajanje novih organovBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 23
Vegetativni apikalni meristempoganjkaColeus sp.nastajanje novih celic, kisestavljajo poganjek (steblo inliste)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 24
Vegetativni apikalni meristempoganjkaColeus sp.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 25
Vegetativni apikalni meristempoganjkaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 26
Na vršičku poganjka nastajajonovi listilistnazasnovaripeča zlatica Ranunculus acrisapikalnimeristemBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 27
Na vršičku poganjka nastajajonovi listiapikalnimeristempoganjkalistnazasnovapšenicaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 28
Kako preučujemo meristeme?pasja travaDactylis glomerata 100 µmvzdolžni prerez apikalnegameristema poganjkaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 29
Na vršičku poganjka nastajajonovi listiapikalni meristempoganjkalistnazasnovavodna kuga (račja zel)Elodea canadensis100 µmBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 30
Na vršičku poganjka nastajajonovi listi in zalistni meristemilistnezasnovekončni (terminalni)meristemzalistnimeristemBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 31
Kako deluje vegetativni apikalnimeristem poganjka?antiklina stenaperiklina stenaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 32
Reproduktivni apikalni meristempoganjkaplodnicaprašnikvenčni listčašni listnastanejo izmočno spremenjenih listovBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 33
Reproduktivni apikalni meristempoganjkakonecrastireproduktivni AMPvegetativni AMPBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 34
Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 35Osnovna tkiva
Osnovna tkiva• celična stena v veliki meri določa lastnosti, delovanjein naloge rastlinske celice• tipi osnovnih tkiv glede na lastnosti celične stene:parenhimkolenhimsklerenhimBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 36
Posebnosti rastlinske celiceCelična stenapektiniosrednjalamelacelulozaprimarnacelična stenapektiniosrednjalamelacelulozaprimarnaceličnastenaceluloza+ ligninsekundarnacelična stenaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 37
Celični tipi in celična stena1. Parenhimpektiniosrednjalamelacelulozaprimarnacelična stenaprečnovzdolžnotanka primarna celična stenaizodiametrična do rahlo podaljšana oblikaobičajno žive celice na koncu diferenciacijeBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 38
Celični tipi in celična stena2. <strong>Kolenhim</strong>pektiniosrednjalamelacelulozaprimarnacelična stenaprečnovzdolžnoneenakomerno odebeljena primarnacelična stenaobičajno podaljšana oblikaobičajno žive celice na koncu diferenciacijeBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 39
Celični tipi in celična stena3. Sklerenhimpektiniosrednjalamelacelulozaprimarnaceličnastenaceluloza+ ligninsekundarnacelična stenaprečnoprečnovzdolžnovzdolžnoprimarna in sekundarna celična stenaizodiametrična ali močno podaljšana oblikaobičajno mrtve celice na koncu diferenciacijeBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 40
Kje nastajajo celice osnovnega tkiva?Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 41
Kje nastajajo celice osnovnega tkiva?povrhnjicaosnovno in prevodno tkivoobmočje mirovanjapovrhnjicakoreninska čepicaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 42
Parenhimalgepektiniosrednjalamelacelulozaprimarnacelična stenamahoviBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 43
ParenhimFotosintezni parenhim = klorenhimvodna kuga (račja zel)Elodea canadensis 20 µmBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 44
ParenhimFotosintezni parenhim100 µm50 µmruj Cotynus sp.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 45
ParenhimZaložni parenhimškrobno zrnokličnalista50 µmBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 465 cmhrast dobQuercus roburbarvanjez jodovico
ParenhimZaložni parenhim50 µmškrobno zrno200 µmprečni prerez korenineripeča zlaticaRanunculus acrisBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 47
ParenhimZaložni parenhimbarvanoz jodovicoškrob10 µmkorenjeDaucus carotaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 48vodotopnisladkorji20 µm
ParenhimZaložni parenhimprimarna celična stena(založna snov:hemiceluloze)osrednja lamelakaki Diospyros kakiBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 49
ParenhimZaložni parenhimZaložni parenhim uporabljamo kot hrano.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 50
ParenhimPrezračevalni parenhim = aerenhimmedceličniprostornavadni ločekJuncus effususBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 51preskrba potopljenih korenin s kisikom
ParenhimIzločevalni (sekrecijski) parenhimnektarijismolni kanalBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 52mlečni kanal
ParenhimH 2OH 2OH 2OH 2OParenhim ni mehansko trden.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 53
<strong>Kolenhim</strong>opora za rastoča tkiva (rastoči listi, listni peclji, steblo)celična stena se lahko razteguje(podaljšuje) sočasno z rastjososednjih celic, ker nima ligninapektiniosrednjalamelacelulozaprimarnacelična stenakolenhimske celice pogosto vsnopih ali kot valj pod povrhnjicoučinkovita razporeditev za oporoBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 54
<strong>Kolenhim</strong>pektiniosrednjalamelacelulozaprimarnacelična stenaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 55
<strong>Kolenhim</strong>“rebra” na listnih pecljih sestavljajosnopi kolenhimskih celic (opora)listnipeceljzelena Apium graveolensvogalni kolenhimBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 56
<strong>Kolenhim</strong>“rebra” na listnih pecljih sestavljajosnopi kolenhimskih celic (opora)25 µmceličnastenaprotoplastvogalni kolenhimBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 57
<strong>Kolenhim</strong>snopi vogalnega kolenhimav robovih steblaColeus sp.velika koprivaUrtica dioicavogalni kolenhimBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 58
<strong>Kolenhim</strong>10 mmstebloploskovni kolenhimvalj ploskovnega kolenhimana obodu mladega steblačrni bezeg Sambucus nigraBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 59
<strong>Kolenhim</strong>sončnica Helianthus annuusploskovni kolenhimBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 60valj ploskovnega kolenhimana obodu stebla sončnice
<strong>Kolenhim</strong>ploskovni kolenhimBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 61
Sklerenhimpektiniosrednjalamelacelulozaprimarnaceličnastenaceluloza+ ligninsekundarnacelična stenaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 62
Sklerenhimzunanjost celicezačetek nalaganjapektiniosrednjalamelacelulozaprimarnaceličnastenaceluloza+ ligninsekundarnacelična stenakonec nalaganjanotranjost celicecelulozne fibrile se nalagajov različnih smereh povečanje trdnosti steneBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 63
Tipi sklerenhimskih celicsklerenhimskovlaknosklereide - izodiametrične ali nekolikopodaljšane celicesklerenhimska vlakna –močnopodaljšane celicesklereidaprečnoprečnovzdolžnovzdolžnoBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 64
SklerenhimSklereideodebeljena celična stenasklereide tudi vtrdih lupinahlešnikov in orehovpiknjaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 65
SklerenhimSklereideEnostavna piknjaosrednja lamelaprimarna stenasekundarna stenapikenjska opna= zelo tanka stenaodebeljena celična stenapiknjaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 66
SklerenhimSklerenhimska vlaknanavadni lanLinum usitatissimumBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 67
SklerenhimSklerenhimska vlaknasnop sklerenhimskih vlakennavadni lanLinum usitatissimumdebela stena z dokaj malo lignina – mehkavlakna (pridobivanje blaga)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 68
SklerenhimSklerenhimska vlaknastenanavadni lanLinum usitatissimumlumenBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 69