Multikulturalizem: PRO et CONTRA - Pedagoški inštitut

381. poglavje Državljanstvo in državljanska enakost39Tretji ugovor, ki ga zoper liberalno različico na pravicah utemeljenegapojmovanja državljanstva [z učinkovitostjo povezan ugovor] primarnonaslavljata konservativna politična teorija (Scruton, 2002) in libertarizem(Friedman, 2002; Nozick, 1974) je potrebno razdeliti na dva ločena očitka,in sicer [i] z učinkovitostjo povezan očitek; ter [ii] z zatiranjem povezanočitek. V prvem primeru so socialne pravice ter s tem povezane pridobitve(npr. zdravstveno varstvo, socialna varnost, brezplačno šolanje,pomoč ob izgubi zaposlitve, itn.) neučinovite oz. pravzaprav kontraproduktivne,saj naj bi zmanjševale samoiniciativnost in odgovornost posameznikov.V drugem primeru pa predstavljajo socialne pravice ter s tempovezana redistribucija grožnjo individualni svobodi posameznikov. 12Zgoraj predstavljeni ugovori in očitki primarno problematizirajo vlogoter pomen posameznih skupin pravic, ki jih tradicionalno povezujemo zliberalnim modelom na pravicah utemeljenega pojmovanja državljanstvain zajemajo dva ločena vidika, in sicer [i] družbeni vidik; ter [ii] individualnividik. Zaradi vloge in pomena posameznih skupin pravic naj bi bilaliberalna različica na pravicah utemeljenega pojmovanja državljanstvamoralno sporna. Ta tip ugovora se nanaša na družbeni vidik na pravicahutemeljenega pojmovanja državljanstva in primarno opozarja na socialnofragmentacijo ter splošno družbeno erozijo, ki naj bi jo povzročalepravice. Po tej kritiki naj bi liberalna različica na pravicah utemeljenegapojmovanja državljansstva povzročila t.i. ‘moralni kolaps’ skupnih načelin temeljnih vrednot sodobne pluralne družbe ter s tem povezano erozijomedsebojnih odnosov. Individualni vidik zgoraj predstavljenih ugovorovpa se primarno nanaša na redukcionistično pojmovanje državljanskih vrlinter odgovornosti posameznikov. Zgoraj predstavljeni ugovori, ki jihizpostavljajo posamezne kritike t.i. tradicionalne kritike na pravicah utemeljenegapojmovanja državljanstva se od multikulturalistične in ostalihsodobnih kritik liberalnega modela državljanstva kot političnega pojmovanjaposameznika razlikujejo predvsem glede na to, da nobena od tra-12 Podoben argument zoper uvedbo kulturnih oz. manjšinskih pravic srečamo tudi v kritiki multikulturalizma.Razlika med obema argumentoma je v tem, da je z zatiranjem povezan očitekosredotočen na negativne posledice, ki jih ima razširitev pravic na posameznika, medtem kose kritika politik multikulturalizma zoperstavlja kulturnim pravicam glede na negativne posledice,ki jih imajo te politike oz. pravice na družbeno enotnost in socialno kohezivnost.dicionalnih kritik v svojih ugovorih in očitkih ne izpostavlja vprašanjarazdeljevalne pravičnosti.IV.2Multikulturna kritika na pravicah utemeljenega pojmovanjadržavljanstvaOdsotnost vprašanja kulturne različnosti v okviru liberalnega modeladržavljanstva ter s tem povezanega pojmovanja državljanske enakosti jemogoče razložiti glede na dve ločeni predpostavki, in sicer [i] predpostavkao politični irelevantnosti kulturne različnosti; ter [ii] predpostavkao kulturni homogenosti. V prvem primeru odsotnost vprašanja o kulturnirazličnosti v okviru liberalnega modela državljanstva oz. liberalnega pojmovanjadržavljanske enakosti temelji na njeni politični irelevantnosti.V drugem primeru pa odsotnost vprašanja o kulturni različnosti predpostavljakulturno homogenost politične skupnosti in s tem odvečnostproblematizacije posameznih vidikov kulturne različnosti nasploh. Poeni interpretaciji predstavlja razprava o multikulturalizmu razširitev razpraveo razdeljevalni pravičnosti, saj npr. Rawlsova teorija pravičnosti kotpoštenosti vprašanja kulturne različosti ne upošteva oz. ni del njegove teorijepravičnosti kot poštenosti. Kakor je izpostavila Anna Elisabetta Galeotti,so liberalne teorije pravičnosti – vključno z Rawlsovo – računale na:»a) nacionalne skupnosti, v katerih dejstvo, da so subjekti distribucije državljanini vprašljivo, b) dovolj homogene družbe, da v njih obstaja soglasje o poglavitnihdobrinah kot samoumevnih predmetih družbene razdelitve, in c) družbe, vkaterih so poglavitne družbene ločnice razredne, najmočnejši konflikti pa interesni«.(Galeotti, 2009: 17)Za razliko od liberalnega pojmovanja državljanstva oz. državljanske enakosti– tako njegovi zagovorniki – pa je multikulturalizem »politika, ki temeljina filozofiji, ki dejstvu različnosti pravi ‘da’« (Raz, 1994: 173). V čisto deskriptivnempomenu besede lahko multikulturalizem označimo kot soobstojrazličnih kulturnih skupin, ki si želijo ohraniti svojo lastno identitetonavkljub njihovi vključenosti v širšo družbo. Multikulturalizem torej zaje-