Multikulturalizem: PRO et CONTRA - Pedagoški inštitut

341. poglavje Državljanstvo in državljanska enakost35večinske populacije. Kakor je izpostavil John Gray, liberalne družbe težijo»k izločitvi neliberalnih oblik življenja ter njihovi getoizaciji, marginalizacijiali trivializaciji« (Gray, 1996: 154). Prav neupoštevanje asimetričnostimed različnimi člani politične skupnosti s strani zagovornikov liberalizma,kakor izpostavlja David Miller, vodi v podcenjevanje težavnosti »‘liberalizacije’neliberalnih identitet, saj spregledajo čemu se morajo ljudjeodpovedati, če naj svoja pojmovanja dobrega vidijo kot svobodno izbranain spremenljiva« (Miller, 2000: 49). Zahtevnejše kot je pojmovanje državljanstva– tako William A. Galston – »bolj so javne politike za njegovospodbujanje vsiljive […] Bolj kot naše pojmovanje dobrega državljana zaskupno dobro zahteva žrtvovanje zasebnih interesov, bolj odločno moradelovati država (kot so to počeli v Šparti) pri slabitvi teh interesov v koristpredanosti javni sferi« (Galston, 2002a: 17).Ta ambivalentnost liberalnega modela na pravicah utemeljenega pojmovanjadržavljanstva in državljanske enakosti, ki temelji na načelih enakostiin nediskriminiranja članov politične skupnosti odpira tudi vrstovprašanj in dilem, ki se nanašajo na kritiko liberalnega modela državljanstvakot političnega pojmovanja posameznika oz. na njegovo nezmožnostustreznega zagotavljanja enakosti dostojanstva in spoštovanja tistih posameznikovin skupin, ki tako ali drugače niso del večinske kulture. Kljubdejstvu, da je emancipatorična narava na pravicah utemeljenega pojmovanjadržavljanstva zagotovila enako obravnavanje posameznikov ne gledena spol, raso, veroizpoved, spolno usmerjenost itn., je prav ta dvojnividik razširitve državljanstva kot političnega pojmovanja posameznika[razširitev statusa in razširitev pravic] naletel na številne kritike in različneugovore zoper njegovo egalitarno naravo, ki jih podrobneje obravnavamv naslednjem delu tega poglavja.Liberalna različica na pravicah utemeljenega pojmovanja državljanstvater s tem povezana konceptualizacija državljanske enakosti se kljub svojiegalitarnosti in inkluzivnosti sooča z vse pogostejšimi očitki, da oba vidikarazširitve enakih pravic in svoboščin, ki smo ju omenili zgoraj nistarezultirala v splošnem zagotavljanju pravičnosti ter z nič manj radikalnimikritikami, da je to pojmovanje državljanstva in državljanske enakostitako izključevalno kakor tudi asimilativno in uniformirajoče. Na pravicahutemeljeno pojmovanje državljanstva ter s tem povezana konceptualizacijadržavljanske enakosti je bila deležna številnih kritik iz dvehrazličnih ter nasprotujočih si smeri, tj. [i] tradicionalna kritika; ter [ii]sodobna kritika.Tradicionalna kritika na pravicah utemeljenega pojmovanja državljanstvater na njej utemeljeno pojmovanje državljanske enakosti vsebuještiri ločene kritike, ki se nanašajo na različne vidike tega pojmovanjadržavljanstva, in sicer [a] republikansko kritiko (npr. Beiner, 2003;Miller, 2000); [b] komunitarno kritiko (Sandel, 1982; MacIntyre, 1981;Taylor, 1989; Walzer, 1983); [c] neoliberalno kritiko (npr. Nozick, 1974);ter [d] konservativno kritiko (e.g. Scruton, 2002). Sodobna kritika tegapojmovanja državljanstva in z njim povezanega pojmovanja državljanskeenakosti vključuje tri med seboj ločene kritike, in sicer [a] kritiko deliberativnedemokracije 10 (e.g. Brettschneider, 2006; Deveaux, 2009; Talisse,2005); [b] feministično kritiko 11 (e.g. Okin, 1989; Nussbaum, 1999; Shachar,2001; Song, 2007); ter [c] multikulturalistično kritiko (e.g. Kymlicka,1995; Modood; 2007; Parekh, 2000; Raz, 1994; Young, 1990). Spodajpredstavljam najpomembnejše ugovore tako tradicionalne kakor tudi sodobnekritike na pravicah utemeljenega pojmovanja državljanstva in nanjem utemeljenega pojmovanja državljanske enakosti.IV.Kritika liberalnega modela na pravicah utemeljenega pojmovanjadržavljanstva10 Eden od ugovorov zagovornikov deliberativne demokracije je povezan z očitkom, da se liberalnimodel državljanstva oz. liberalno pojmovanje državljanske enakosti na neustrezennačin loteva reševanja konfliktov med enako tehtnimi zahtevami [kot npr. enakost spolov inkulturna koherentnost]. Kakor je opozorila Monique Deveaux, liberalna načela »postavljajoomejitve tako obliki kot tudi možnim rezultatom teh razprav« (Deveaux, 2009: 24).11 Feministična kritika kritizira domnevno brezbrižnost liberalne različice na pravicah utemeljenegapojmovanja državljanstva oz. državljanske enakosti do različnih oblik nepravičnostiv zasebni sferi in ohranjanje neenakosti med spoloma v javni sferi ter njenem inštitucionalnemokviru (Enslin, 2003; Okin, 1989, 1994).