Multikulturalizem: PRO et CONTRA - Pedagoški inštitut

301. poglavje Državljanstvo in državljanska enakost31Državljanstvo kot skupni politični status daje posameznikom dostop doinštitucij in priložnosti, hkrati pa od posameznikov pričakuje, da na tehpodročjih delujejo v skladu s temeljnimi načeli in skupnimi vrednotamisodobne pluralne družbe. Vidik državljanskih vrlin odpira vprašanje obveznosti,ki jih status državljanstva postavlja pred vse tiste, ki imajo tastatus, saj od posameznikov tudi zahteva, kako se državljani vedejo oz. delujejotudi v asociativnih združenjih civilne družbe, ter v sferi zasebnega.III.Liberalni model na pravicah utemeljenega pojmovanjadržavljanstva in državljanske enakostiLiberalni model na pravicah utemeljenega pojmovanja državljanstva ters tem povezana utemeljitev državljanske enakosti temelji na dveh [egalitarnih]predpostavkah, in sicer [i] status državljanstva ter s tem povezanepravice in svoboščine temeljijo na zagotavljanju enakosti članov političneskupnosti [predpostavka deskriptivne enakosti]; ter [ii] vse pripadnikepolitične skupnosti ne glede na njihove medsebojne razlike, npr. spol,starost, rasa, etnična pripadnost, veroizpoved oz. svetovno-nazorskausmerjenost, itn. je potrebno obravnavati enako [predpostavka moralneenakosti]. Kakor je izpostavil Charles Taylor je zahteva po enakih pravicahodpravila načelno ločevanje članov politične skupnosti med tiste, kiimajo vse pravice povezane s statusom državljanstva ter tistimi, ki nimajoenakih pravic:»S politikami enakega dostojanstva je utemeljeno tisto, kar pomeni splošno enakoza vse, enako košarico pravic in imunitet, s politikami različnosti pa zahtevamo,da se prizna edinstveno dostojanstvo posameznika ali skupine, njihovarazločljivosti od vseh ostalih.« (Taylor, 1997: 38)Če sta ta vidik pripoznanja enakega dostojanstva posameznikov ter s tempovezana odprava diskriminacije posameznikov v sferi javnega pripoznanakot osnovna predpostavka liberalnega modela na pravicah utemeljenegapojmovanja državljanstva, pa je drugi vidik politik pripoznanja, kiso del multikulturalizma, veliko bolj problematičen. Prvi vidik politikepripoznanja [odprava diskriminacije] je poleg enakega obravnavanja prineslaodsotnost razlikovanja med posameznimi pojavnimi oblikami različnosti.Ta vidik politike pripoznanja je tako »slep« za razlike. Politikeidentitete, ki so del kritičnega multikulturalizma tako opozarjajo, da jepotrebno redefinirati same politike nediskriminacije, kjer naj bi razlikemed posamezniki služile kot podlaga za razlikovalno obravnavanje. Pravnapetost med obema vidikoma politik pripoznanja kaže na to, da je uskladitevzahtev po zagotavljanju enakosti in enakosti spoštovanja veliko boljkompleksna kakor jo utemeljujejo tako kritiki kakor tudi zagovorniki liberalnegamodela na pravicah utemeljenega pojmovanja državljanstva.Razvoj sodobnega pojmovanja državljanstva, ki je odpravil načelnoasimetričnost med zagotavljanjem enakosti ter sprejemanjem, vključevanjemter spoštovanjem različnosti sta zaznamovali dve značilnosti. Prvaznačilnost na pravicah utemeljenega pojmovanja državljanstva se nanašana razširitev statusa državljanstva v posamezni politični skupnosti in jepovezana s prvim elementom t.i. funkcionalističnega vidika državljanstvaoz. vprašanjem pripadnosti. V okviru tega procesa je skozi zgodovinovedno več članov določene politične skupnosti pridobilo status državljanstvater s tem povezane državljanske pravice, kar ponazarjajo tudirazlični primeri, npr. politična emancipacija žensk. Kakor so v uvodu kzborniku Is Multiculturalism Bad for Women izpostavili Joshua Cohen,Matthew Howard in Martha Nussbaum so se v zadnjih dveh stoletjih:»družbene in politično hierarhije […] srečale s ponavljajočimi se izzivi s stranigibanj, ki se zgledujejo po idejah človeške enakosti. Abolicionisti so vztrajali, daso sužnji človeška bitja in ne lastnina. Gibanja delavskega razreda v 20.-ih in 30.-ih letih 20. stoletja so trdila, da dostojno življenje ljudi, ne sme biti odvisno oduspeha na trgu. Boj za državljanske pravice v 60-ih letih 20. stoletja je poudarjal,da mora biti barva kože nepomembna za človekovo usodo ter obsodil praksorasnega apartheida. V zadnjem času so gibanja za pravice gejev in lezbik zavrnilaidejo, da morajo biti ljudje za svojo izbiro spolnega partnerja izpostavljenijavnemu ponižanju.« (Cohen, Matthew, Nussbaum, 1999: 3)Druga značilnost tega pojmovanja državljanstva pa se nanaša na obsegpravic in svoboščin posameznikov in je povezana z drugim elementom t.i.funkcionalističnega vidika državljanstva oz. vprašanjem temeljnih pravicin svoboščin. To postopno razširitev obsega pravic in svoboščin tistih, ki