Multikulturalizem: PRO et CONTRA - Pedagoški inštitut

14UvodMultikulturalizem: Pro et Contra15ni ideal enakosti spoštovanja? Sta enakost in različnost komplementarna,v napetosti ali se medsebojno celo izključujeta? Je multikulturalizem delrešitve ali problem, kot so izpostavili nekateri evropski politiki? Kakšniso učinki [tako pozitivni kot tudi negativni] politik multikulturalizma?Kateri so očitki zoper multikulturalizem oz. sprejemanje in spoštovanjerazličnosti nasploh? Zakaj je vključevanje različnosti nepogrešljiv deljavnega šolanja in kakšna je njegova vloga v okviru vzgoje državljanovkot polno sodelujočih članov politične skupnosti? Kako je vključevanjerazličnosti v procesu javnega šolanja utemeljeno? Kaj pravzaprav vključujemo[o kateri različnosti govorimo] ter katere so temeljne funkcije, kijih opravlja vključevanje različnosti v procesu vzgoje in izobraževanja?To so vprašanja, ki so v sodobnih razpravah na širšem področju vzgojein izobraževanja ter filozofije vzgoje tako neizogibna kakor tudi aktualna.Pravzaprav se jim tudi težko izognemo, saj ob njih trčimo ob različnihaktualnih dogodkih in nesoglasjih kot tudi ob t.i. ‘klasičnih’ problemih indilemah sodobne pluralne družbe, npr. državljanstvu ali toleranci. Kljubtemu pa obstoječe razprave na nekatera temeljna vprašanja o uskladitvizahtev po zagotavljanju enakosti ter sprejemanju in vključevanju različnostine ponujajo enoznačnih odgovorov, zato ostajajo zgoraj predstavljenavprašanja predmet različnih protislovij in številnih nesoglasij.Neposrednost problemov in izzivov, s katerimi se soočajo sodobnepluralne družbe ter teoretična kompleksnost in protislovnost uskladitvezahtev po zagotavljanju enakosti ter sprejemanju in spoštovanju različnostiodpira tudi vrsto vprašanj o vlogi in pomenu javnega šolanja, sajtemelji večina sodobnih razprav o vzgoji in izobraževanju – kakor je izpostavilaAmy Gutmann – na uskladitvi zahtev »med dvema navidez tekmujočimaciljema vzgoje in izobraževanja: zagotavljanju skupnih vrednotter spoštovanju kulturnih razlik« (Gutmann, 1996: 156). Zgoraj predstavljenaproblematika tako kaže, da ostaja uskladitev demokratičnega idealadržavljanske enakosti ter liberalnega ideala enakosti spoštovanja vseprej kot preprosta in enoznačna. Pričujoča monografija prinaša predstavitevtemeljnih problemov, izzivov in dilem, s katerimi se soočajo različneteorije, politike in modeli uskladitve idealov državljanske enakosti terenakosti spoštovanja, odgovore na izzive, ki jih le-ti ponujajo ter dilemepred katere so postavljeni pedagoški delavci v procesu vzgoje državljanovkot polno sodelujočih članov politične skupnosti. Prinaša torej predstavitevrazličnih teorij in pojmovanj državljanstva in državljanske enakostiter politik in strategij vključevanja različnosti tako v javno šolanje kot tudidružbo nasploh, saj je multikulturalizem kot politični projekt in kot teoretičniproblem vse prej kot preprost in enoznačen.Prvo poglavje [Državljanstvo in državljanska enakost] prinaša analizosodobne utemeljitve državljanstva kot političnega pojmovanja posameznikater s tem povezano utemeljitev državljanske enakosti. Uvodnidel kontekstualizira tako probleme in izzive, s katerimi se soočajo sodobnedružbe, kakor tudi teoretično raven iz katere je izšla razprava održavljanstvu. V nadaljevanju so predstavljena različna pojmovanja državljanskeenakosti ter vloga in pomen pravic za različna pojmovanja državljanstva.Sledi analiza različnih kritik in najpomembnejših očitkov, kijih naslavljajo na pravicah utemeljeno pojmovanje državljanstva ter njegovopojmovanje državljanske enakosti. Poseben poudarek je namenjenrazličnim kritikam in očitkom o državljanski enakosti med liberalizmomin multikulturalizmom.Drugo poglavje [Toleranca v sodobni pluralni družbi] odpira vrstovprašanj, ki se nanašajo na toleranco, kot liberalni model uskladitve zahtevpo zagotavljanju enakosti z zahtevo po spoštovanju različnosti. Takozgodovinsko kakor tudi konceptualno je toleranca osnovni model spoprijemanjaz različnostjo, ki je neposredno povezan z liberalno političnoteorijo. Kljub svoji osrednji vlogi pa se sodobne pluralne družbe soočajoz vrsto problemov, ki jih tradicionalno pojmovanje tolerance pravzapravspregleda. Mednje sodi prav zahteva po enakosti spoštovanja kot deludržavljanske enakosti. Sklepni del tega poglavja prinaša analizo dvehkonkurenčnih pristopov k spoprijemanju različnosti, in sicer medsebojnemuspoštovanju ter pripoznanju, ki naj bi bila bolj egalitarna in boljinkluzivna od tradicionalnega pojmovanja tolerance. Kakor je razvidno vsami problematizaciji tolerance kot modela spoprijemanja z različnostjoima tradicionalna kritika težave predvsem z vlogo različnosti, medtem