Multikulturalizem: PRO et CONTRA - Pedagoški inštitut

10UvodMultikulturalizem: Pro et Contra11Če je bil odziv na izjavo tako pričakovan kakor tudi predvidljiv, pa jenereflektiranje različnih učinkov samih politik multikulturalizma in teorijemultikulturalizma nasploh simptomatično, saj je razplet zgodbe o političnemneuspehu oz. o spodletelosti multikulturalizma docela predvidljiv.Predvidljivost odzivov tako »levice« kakor tudi »desnice« na izjavo o neuspehumultikulturalizma kaže na pomanjkljivo razumevanje širše problematikekulturne različnosti v sodobnih pluralnih družbah oz. na nerazumevanjesame narave multikulturalizma nasploh. Prav neposrednostsame izjave nemške kanclerke kakor tudi predvidljivost odzivov nanjozahteva, da problematiko kulturne in verske različnosti v sodobni pluralnidružbi postavimo v širši teoretični kontekst, saj je bil multikulturalizemvse od svojega začetka deležen številnih kritik in različnih očitkov, ki merijona njegov problematičen status in njegovo protislovno naravo.V vsej zgodbi lahko opazimo zanimiv trend, ki ga je potrebno podrobnejepredstaviti. Na eni strani imamo t.i. tradicionalno kritiko multikulturalizma,v katero sodita konservativna in republikanska politična teorija,katerih temeljni očitek se primarno nanaša na neučinkovitost multikulturalizmakot politike sprejemanja in vključevanja kulturne različnosti oz.kulturne in verske različnosti kot legitimnih zahtev za posebno obravnavoter z njim povezane razširitve obsega temeljnih pravic in svoboščin.Osnovni očitek te kritike se nanaša na sprevrženost politik multikulturalizma,saj naj bi imele vrsto različnih negativnih učinkov tako za širšodružbo kakor tudi za same posameznike, ki so pripadniki manjšinskihskupin. Na drugi strani pa je t.i. sodobna kritika multikulturalizma na neknačin »prijateljski ogenj«, ki je teoretično veliko bolj neizprosen, saj politikammultikulturalizma očita vrsto protislovnih oz. paradoksalnih učinkov,teoriji multikulturalizma pa teoretično šibkost in nekoherentnost, sajnaj bi bil multikulturalizem v neskladju s temeljnimi načeli liberalne indemokratične politične ureditve. Paradoksalnost multikulturalizma naravni javnih politik naj bi bila primarno povezana z nekaterimi negativnimiučinki, ki naj bi jih imele kulturne pravice [paradoks multikulturneranljivosti] in politike identitet [paradoks multikulturne različnosti].Hkrati leti na multikulturalizem tudi očitek, da politike pripoznanja spodjedajopolitiko redistribucije oz. tisti del politik multikulturalizma, ki jepovezan z liberalno politično tradicijo [paradoks multikulturne enakosti].Sicer pa izjava nemške kanclerke o spodletelosti multikulturalizma vevropskem političnem prostoru nikakor ni osamljena, saj sta februarja2011 podobni izjavi podala tudi britanski premier David Cameron in francoskipredsednik Nicolas Sarkozy. David Cameron je v svojem govoru namünchenski varnostni konferenci izpostavil, da je državni multikulturalizemrazlične kulture spodbujal k ločenemu življenju, kar je imelo zaposledico tako izolacijo posameznih kulturnih skupnosti kot tudi oslabitevskupne nacionalne identitete. 2 V razmaku zgolj nekaj dni pa je v televizijskemintervjuju Nicolas Sarkozy na vprašanje o multikulturalizmu[ki mu je bilo zastavljeno preko spleta] odgovoril, da so bile v preteklostidemokracije pri integraciji priseljencev neuspešne, saj so pretirano skrbposvečale vprašanju identitete priseljencev, premalo pa identiteti države,ki jih sprejema. 3Poleg neposrednega sporočila o neuspehu politik multikulturalizma jevsem trem političnim izjavam skupno redukcionistično pojmovanje problematikekulturne različnosti kot tudi pojmovanje družbene enotnosti.Vse tri politične izjave si namreč delijo dve značilnosti, ki ju je potrebnoizpostaviti. Na eni strani nasprotovanje multikulturalizmu utemeljujejona podlagi njegove neučinkovitosti, saj naj bi politike multikulturalizmaimele vrsto potencialno negativnih učinkov, ki so povezani z zagotavljanjemdružbene enotnosti in politične stabilnosti. Na drugi strani pa privseh treh izjavah v oči bode odsotnost problematike pravičnosti, ki veljaza enega od osrednjih argumentov zagovornikov politik multikulturalizmanasploh. Ugovori in očitki zoper multikulturalizem tako niso večusmerjeni na potencialno negativne učinke oz. spodletelost zagotavljanjapravičnosti, temveč na spodletelost zagotavljanja družbene enotnostivključevanja tistih, ki – tako ali drugače – niso del mainstreama.2 Celoten govor britanskega premieja Davida Camerona, ki ga je imel na letni münchenskivarnostni konferenci, ki je potekala med 4. in 6. februarjem 2011 v Münchnu je dostopenna uradni spletni strani urada britanskega premierja (z dne 24. julija 2011) http://www.number10.gov.uk/news/pms-speech-at-munich-security-conference/3 Intervju s francoskim predsednikom je dostopen tudi na spletnem portalu Youtube (z dne24. julija 2011) http://www.youtube.com/watch?v=sj1ahvh_jYY