OSNOVNE NASTAVITVE - II. gimnazija Maribor

II. gimnazija MariborTrg Miloša Zidanška 1, 2000 MariborOSNOVNE NASTAVITVEAvtor: Maja Hvalec, 1. cMentor vsebine in oblike: Mirko Pešec, prof.Maribor, April 2009

II. gimnazija MariborKazalo vsebine:Kazalo vsebine: ........................................................................................................................................ 2Kazalo slik: ............................................................................................................................................... 21. UVOD ............................................................................................................................................... 32. JEDRO .............................................................................................................................................. 4a) SAMODEJNE NASTAVITVE ZA VSAKO PRILOŽNOST ..................................................................... 4b) LOČLJIVOST IN KAKOVOST FOTOGRAFIJE .................................................................................... 5c) IZKLOP BLISKAVICE ...................................................................................................................... 6d) VARČEVANJE Z ENERGIJO ............................................................................................................ 73. ZAKLJUČEK ....................................................................................................................................... 84. VIRI .................................................................................................................................................. 9Bibliografija .............................................................................................................................................. 9Stvarno kazalo: ...................................................................................................................................... 10Kazalo slik:Slika 1: ikona za bliskavico ....................................................................................................................... 6Fotografija: OSNOVNE NASTAVITVE Stran 2

II. gimnazija Maribor1. UVODKadar si hočemo neko stvar zapomniti, ohraniti ali pa jo pokazati drugim, ki je še niso videli,jo največkrat fotografiramo. Fotografija je namreč košček papirja na kateri vidimo nek motiv.V današnjem svetu je zelo razširjena in dostopna, saj slika in ima fotoaparate večina ljudi. Nipa pomembno le to, da ti nekaj poslikaš, ampak tudi to, kakšne kakovosti bo ta fotografija inkako fotografirati, da bo fotografija uporabna in kakovostna.V tej nalogi vam bom predstavila osnovne nastavitve pri slikanju za boljšo kakovost slike in zalažje fotografiranje. Te nastavitve so res osnovne, saj bom govorila le o ločljivosti in kvalitetifotografije, izklopu bliskavice, varčevanju z energijo in o samodejnih nastavitvah za vsakopriložnost.Fotografija: OSNOVNE NASTAVITVE Stran 3

II. gimnazija Maribor2. JEDRODa sploh lahko začneš spoznavati te nastavitve, mora človek že znati rokovat s fotoaparatom,saj mora najprej sploh poznati svoj fotoaparat. Dovolj pa bo, če poznate nastavitvi zasamodejno fotografiranje in nastavitev za pregledovanje fotografij.V jedru vam bom predstavila te osnovne nastavitve, ki sem jih v uvodu že omenila in jih jedobro poznati, saj jih človek lahko velikokrat uporabi.a) SAMODEJNE NASTAVITVE ZA VSAKO PRILOŽNOSTPri vse fotoaparatih lahko izberemo neki osnoven samodejen način fotografiranja, ki mulahko rečemo kar avtomatika. To imajo vsi fotoaparati, pa naj so zelo enostavni ali pa sonamenjeni poklicni rabi. Najprej pa nas seveda zanima, kaj to sploh je samodejen načinslikanja. In sicer fotoaparat pri samodejnem načinu slikanja izmeri svetlobo in sam izberenajprimernejšo kombinacijo osvetlitvenega časa in zaslonke. Pri tem pa še upošteva, da če jesvetlobe ob odprti zaslonki premalo, vklopi bliskavico in da je osvetlitveni čas primernokratek in ne bomo potrebovali stojala.Kadar slikamo motive, kjer ne gre za neke kratke gibe, hitra premikanja in je normalnakoličina svetlobe, je to zelo preprosto. Ko pa slikamo motive, kjer gre za hitra premikanja,gibe pa lahko imamo veliko problemov z osvetlitvenim časom, saj fotoaparat tega ne uspefotografirati. Zato moramo takrat sami izbrat krajši osvetlitveni čas. Kadar pa gre zafotografije, kjer svetlomer izmeri preveč svetlobe, kakor je v resnici, pa lahko ročno malo boljosvetlimo fotografijo.Danes imajo za lažjo uporabo fotoaparati že vgrajene samodejne nastavitve, ki jim pravimotudi scenske ali tematske avtomatike. Tako ima fotoaparat že vgrajen način, ki pove, da bošlo za hitre gibe in premike. Prav tako že vsebuje način pri katerem bo fotoaparat že vedel,da bo moral sliko bolj osvetliti, kot mu nameri svetlomer 1 . Tako imajo fotoaparati vgrajenenačine, ki so: športni, snežni, morski, pokrajinski, nočni, portretni in še kakšen bi se našel.1 priprava za merjenje svetlobeFotografija: OSNOVNE NASTAVITVE Stran 4

II. gimnazija Mariborb) LOČLJIVOST IN KAKOVOST FOTOGRAFIJESkoraj vsi fotoaparati omogočajo fotografiranje z različnimi ločljivostmi. Te so odvisne odmodela fotoaparata. Največja ločljivost je 7 megapik 2 , omogočajo pa tudi slikanje s 5, 3 in 1megapikami.Po navadi pa lahko pri ločljivosti izbiramo še med vsaj dvema kakovostma, ki sta označeni kotfine(boljša) in standard(normalna). Kakovost pa pri tem pomeni stopnjo stiskanja digitalnegaposnetka. Digitalne fotografije so namreč stisnjene po posebnem postopu JPEG, 3 ki omogoči,da zasedejo manj prostora.Količina fotografij Ločljivost (megapik) Kakovost100 5 Boljša180 5 Slabša150 3 Boljša250 3 SlabšaPreglednica 1: primer količine slik, pri določeni ločljivosti in kakovosti za 256 megabajtnokartico.Načeloma je boljše slikati z večjo ločljivostjo in kakovostjo, saj lahko ločljivost in kakovost priobdelavi še zmanjšamo, izboljšati pa je več ne moremo.Kadar pa se odločaš o manjši kakovosti in ločljivosti, pa se je potrebno vprašati, kaj boš sfotografijo počel, saj bo ločljivost vplivala na velikost odtisnjenih fotografij, na velikost pavpliva tudi izbira kakovosti, torej stopnja stiskanja,2 Je enota za ločljivost slike(1 megapika je velika 1280 x 960 pik)3 Je kratica, ki označuje postopek za stiskanje digitalnih fotografij(pomeni Joint Photographic Experts Group)Fotografija: OSNOVNE NASTAVITVE Stran 5

II. gimnazija MariborTIFF IN RAW – SUROVNI POSNETKIBoljši fotoaparati omogočajo shranjevanje fotografije brez stiskanja in z njim povezanegaposlabšanja kakovosti. Pri zapisu TIFF 4 dobimo navadno digitalno fotografijo, brez stiskanja.Pri zapisu RAW 5 pa surov posnetek, kakšnega ga je zaznalo tipalo, brez kakršnihkoli posegovelektronike fotoaparata. Ta zapis je priljubljen pri poklicnih fotografih, saj omogočanaknadno spreminjanje.Slabost teh surovih posnetkov pa je ta, da zasedejo veliko več prostora, ker ni stiskanjaposnetkov.c) IZKLOP BLISKAVICEZa uporabo bliskavice moraš poznati eno nastavitev in ta je nastavitev za izklop bliskavice. Ponavadi fotoaparati bliskavico uporabljajo samodejno, ko presodijo, da je svetlobe premalo.Tako slikanje pa ni dovoljeno v muzejih in galerijah in zato moramo znati bliskavico izklopiti.Seveda pa bliskavico lahko tudi vklopite.Slika 1: ikona za bliskavico(vir: http://www.olypus.si/consumer/208_18338.htm)4 Kratica, ki pomeni Tagged Image File Format(označeni datotečni zapis za slike)5 Oznaka za posnetke, pomeni surov(neobdelana fotografija)Fotografija: OSNOVNE NASTAVITVEStran 6

II. gimnazija Maribord) VARČEVANJE Z ENERGIJOPri vsakdanji rabi to ni velik problem, saj lahko z enkratnim polnjenem poslikamo najmanj100 fotografij, večina pa tudi 200 ali več posnetkov. Malokrat pa v enem dnevu splohposlikamo toliko fotografij. Vendar se včasih le zgodi, da poslikamo več ali pa akumulatorjadalj časa ne damo polnit, ker nimamo te možnosti. Takrat je primerno uporabiti varčevalnenastavitve, ki jih imamo na fotoaparatu. Najbolj pri tem varčevanju zaleže izklop zaslona LCD.Ta porabi največ energije in če ga izklopimo, lahko posnamemo enkrat več fotografij. Zavarčevanje pa lahko omejimo tudi pregledovanje posnetkov in izklopimo bliskavico, ki jotakrat ko varčujemo z energijo, uporabimo le takrat, ko je res nujno potrebno.KORISTNI NASVET:Da bi se izognili neprijetnemu presenečenju in bi se nam sredifotografiranja izpraznila baterija je dobro, da imamo vedno, kadargremo fotografirat pri roki rezervne baterije ali pa polnilec za baterije,da lahko baterije napolnimo, seveda če sploh imamo to možnost.Fotografija: OSNOVNE NASTAVITVE Stran 7

II. gimnazija Maribor3. ZAKLJUČEKTorej skozi vse nastavitve se je dalo najti nekaj učinkovitih nastavitev, ki nam bodo pomagalepri nadaljnjem rokovanju z fotoaparatu. Tako bomo lahko vedeli kako ukrepati, da bodo našefotografije boljše kakovosti in bomo v nekih trenutkih, ko bo to potrebno, znali privarčevati zenergijo. Seveda pa ne smemo pozabiti na fotografiranje motivov, ki potrebujejo krajšiosvetlitveni čas ali pa dodatno svetlobo.Seveda je teh nastavitev še več in če znaš ukrepati in uporabljati te še nisi vrhunski fotograf,vendar pa je te zelo dobro si zapomniti in jih tudi uporabiti.Fotografija: OSNOVNE NASTAVITVE Stran 8

II. gimnazija Maribor4. VIRIBibliografija- Pečenko, N.(2005). Fotografirajmo digitalno: O digitalnih fotografijah, fotografiranju inobdelavi digitalnih fotografij. Ljubljana. Založba Pasadena d.o.o.- Razlaga pojmov: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html- Slika vodnega žiga na naslovnici: mailto:http://www.racunalniska-pomoc.si/katerikompaktni-fotoaparat-kupiti-za-v-zep-poizkusite-z-ricoh/Fotografija: OSNOVNE NASTAVITVE Stran 9

II. gimnazija MariborStvarno kazalo:Aavtomatika, 4IIZKLOP BLISKAVICE, 6izklop zaslona LCD, 7JJPEG, 5KKORISTNI NASVET, 7LLOČLJIVOST IN KAKOVOST FOTOGRAFIJE, 5Mmegapik, 5Nneobdelana fotografija, 6Ppregledovanje posnetkov, 7SSAMODEJNE NASTAVITVE ZA VSAKOPRILOŽNOST, 4scenske ali tematske avtomatike., 4TTagged Image File Format, 6TIFF IN RAW – SUROVNI POSNETKI, 6VVARČEVANJE Z ENERGIJO, 7Fotografija: OSNOVNE NASTAVITVE Stran 10