Misli maj junij 2013 - Glas Slovenije

Šintu svetišči kot so Heian Jingu Shrinein Kiomizu Temple, v katerem domuje kipBoginje milosti. Zraven svetišča je prostor,kjer se domačini priporočajo za srečnoizbiro življenjskega druga ali družice. Bilismo priče, ko je mlad fant zaprosil svojedekle za roko. Po prvem šoku in toku solzje deklica pokimala in rekla “JA” in že se ji jezalesketal lep diamant na prstku leve roke.Vsi prisotni smo ji čestitali in zaželeli sreče.Kimono show v zlatem pavilijonu je razveselilnaše gospe; marsikatera se bo ličila z novokimono. Ta večer smo končali v Osaki. In žesmo na poti iz Osake proti Hiroshimi, s prvimpostankom v kraju Kobe. Kobe je važnoindustrijsko mesto in med drugim poznanopo Nankin Machi, enem od največjih kitajskihčetrti od vseh mest v deželi. Degustacijajaponske pijače saki in obisk tovarne, kjervarijo poznano japonsko pijačo, je bil višekjutranjega postanka v Kobe. Na avtobus smose vračali z kar nekaj steklenicami žlahtnepijače. Zakaj pa ne, saj je bila le po $11.00 zasteklenico. Popoldne nas je avtobus odložilna železniški postaji Shin Kobe, kjer smo sevkrcali na hitri vlak za Hiroshimo. JR BulletTrain je hitri vlak, ki izgleda od spredaj kotnekakšna pošast z velikimi črnimi očmi, vozis hitrostjo preko 300 km na uro, tako smoprepotovali tristo in nekaj kilometrov v eniuri in sedmih minutah. Potnik sploh nimaobčutka, kako hitro ta peklenski stroj hiti nasvoj cilj. Zanimivo za nas je bilo to, ko jesprevodnik vstopil v kupe, se je v pozdravlepo priklonil, enako tudi, ko je kupe zapustil.Smo v Hiroshimi, mestu, na katerega je padlaprva atomska bomba. Ob obisku Hiroshimese obiskovalcu najbolj vtisne v spominruševina ali bolje povedano ostanek zgradbe,ki je bila zgrajena leta 1915 za promocijoindustrije v Hiroshimi. Vse druge zgradbeso izginile v eksploziji prve atomske bombe6. avgusta 1945, le ta zgradba je ostala. Nebom našteval vseh krajev, katere smo obiskaliv okolici Hiroshime, ker jih je preveč zaimenovati vsakega posebej, povem naj le to,da je vsa okolica ena sama naravna lepota.Park miru (Peace Park) v kraju Hakone nasje prvič na potovanju po Japonski spomnilna grozote, ki ji povzroči eksplozija atomskebombe. Najbolj pomemben je vsekakor bilnaš obisk v muzeju, kjer smo se seznanili z grozotami inrazdejanjem, katerega je povzročila umazana bomba, kotjo imenujejo Japonci. Atomska bomba je končno prisililajaponski imperij, da so prenehali z vojskovanjem in končalidrugo svetovno vojno tudi v Pacifiku, po tem, ko se je vojnav Evropi končala že 9. maja istega leta. Danes Japonciučijo svoje otroke, da je največja dolžnost vsakega človekata, da se mora boriti za mir na svetu. Vsak japonski otrokmora obiskati 'Peace Memorial Park' - Spominski parkmiru in muzej v Hiroshimi, da se tam seznani z zgodovino.Enajsti dan našega potovanja nas JR Bullet Train odpeljeiz Hiroshime v Osako. Na poti zopet občudujemo, kakogosto je Japonska naseljena, saj so ob vsej poti naseljapovezana eno z drugim. Opazovalec dobi občutek, kot daje vse skupaj eno samo veliko mesto. Sedaj smo se žeprepričali, da je vsa Japonska izredno lepo urejena dežela,čista in prijazna za obiskovalca. Čisti zrak in čista pitnavoda sta ponos te dežele. Japonci radi povedo, da živijov mirni deželi. Še ogled ali dva, malo 'šopinga' in našepotovanje po deželi cvetočih češenj je pri kraju. Sreča namje bila naklonjeno na naši poti iz Tokya proti jugu, saj sonaše gospe končno le prišle na račun in se naužile lepegacvetja, cvetočih češenj, ki jih po vsej poti ni manjkalo.Domov smo se vrnili polni novih doživetij in bogatejši vznanju, sklenila so se nova prijateljstva in poznanstva.Končni uspeh vsakega skupinskega potovanja je v prvivrsti odvisen od sopotnikov. Kot organizator potovanjaželim povedati, da si boljše družbe ne bi mogel želeti. Vsismo se med seboj spoštovali in pomagali eden drugemu.Naš 'doktor Frank' skupaj s svojimi pomočnicami je pakot običajno zopet skrbel za duševno in telesno zdravjevseh nas; žganje res ozdravi vse bolezni. Hvala Frankin Rezka za vajino skrb. Hvala tudi moji ženi Mary za’bonbončke‘, zabavo in kulturno hrano, s katero smopreganjali dolgočasje med vožnjo in si istočasno bistrili ums poučnimi vprašanji in odgovori o deželi, po kateri smo sepotepali. Lep pozdrav!Stanko Prosenak, organizator potovanjamisli | maj - junij 201327