JBTZZadnji dan meseca <strong>maj</strong>a je minilo četrt stoletja odzačetka afere JBTZ oziroma aretacije Janeza Janšein Ivana Borštnerja ter za njima še Davida Tasiča inFrancija Zavrla. Ob obletnici afere, ki je v boju začlovekove pravice poenotila ljudi različnih prepričanjin vzbudila prve težnje po neodvisni državi Sloveniji,so Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl na Roškiv Ljubljani slovesno odkrili spominsko obeležje.Tam, v stavbi nekdanjega vojaškega sodišča, jenamreč leta 1988 potekal proces proti četverici, kije spodbudil množične demonstracije in ustanovitevOdbora za varstvo človekovih pravic. Igor Omerzaje ob tej priložnosti predstavil novo knjigo JBTZ - časpoprej in dnevi pozneje. V njej je popisal kronologijodogodkov pred aretacijo, sam potek aretacije invsega, kar je temu sledilo. V knjigi so zbrani tudidokumenti, ki dokazujejo s strani vojske in oblastiv Sloveniji načrtovano odstranitev Janeza Janše inše nekaterih. Omerza posebno pozornost namenjaodzivom javnosti, ki se je v prvih dneh <strong>junij</strong>a 1988organizirala v Odboru za varstvo človekovih pravic.VETRINJSKA TRAGEDIJAV nekdanjem samostanu v Vetrinju pri Celovcuje prvo soboto in nedeljo v <strong>maj</strong>u potekal simpozijo usodi vojaških in civilnih beguncev v avstrijskojugoslovanskemobmejnem območju <strong>maj</strong>a in <strong>junij</strong>a1945 z naslovom Pliberški pokol in vetrinjskatragedija. Pripravili so ga Katoliški dom prosvete izTinj, Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane,Inštitut za družbene vede Ivo Pilar iz Zagreba, Arhiv<strong>Slovenije</strong> in Mohorjeva-Celovec. Na simpozijuje Heinz Dieter Pohl med drugim razmišljal oenakopravnem zgodovinskem spoprijemanju znacionalsocialističnimi in komunističnimi zločini vprostoru Alp in Jadrana. Ivan Otto je spregovoril olastnih doživetjih v begunskem taborišču v Vetrinjuter v koncentracijskem taborišču Teharje, ki ga jevzpostavila komunistična partija. Na simpozijuso predstavili kraje pobojev od Vetrinjskegado Pliberškega polja <strong>maj</strong>a 1945, spregovorili održavah naslednicah Jugoslavije in njihovemodnosu do zločinov komunističnega totalitarnegarežima, o množičnih pobojih Hrvatov, Slovencevin muslimanov, o množičnih grobiščih, o pomenuJaltskega sporazuma o izročanju beguncev, o kupčijiTitove Jugoslavije z Angleži, pa tudi o delovanjuudbe v Avstriji in Nemčiji po drugi svetovni vojni.DVOJEZIČNA NEDELJACelovška škofija je po treh letih znova izdalaskupno številko katoliškega tednika „Nedelja“ in„Sonntag“. Pred binkoštno nedeljo so jo dobila vsagospodinjstva v škofiji. Povod zanjo pa je prenovakrajevne Cerkve, ki poteka pod geslom: Z JezusomKristusom biti ljudem blizu. Katoliški tednik, ki so galahko prebirali Korošci od Heiligenbluta do Labota jetokrat prišel tudi med tiste, ki niso tako blizu Cerkvi.V njem so reportaže v nemškem in slovenskemjeziku ter priloga o novem papežu Frančišku.VISOK POLOŽAJ IGORJA GABROVCANa ustanovni seji deželnega sveta Furlanije-Julijskekrajine, 13. <strong>maj</strong>a <strong>2013</strong>, je bil svetnik Slovenskeskupnosti Igor Gabrovec izvoljen za podpredsednika.To je drugič, da Slovenec opravlja to visoko funkcijo.Pred njim je tako visok položaj zasedal Miloš Budinkot predstavnik tedanjih Levih demokratov in sicer1993. Novi predsednik deželnega sveta je FrancoLacop, drugi podpredsednik, Paride Carnelutti, paizhaja iz vrst opozicije.RAZSTAVA O NADŠKOFU VOVKUV razstavni dvorani na Brezjah so v začetku<strong>maj</strong>a odprli razstavo, ki jo je ob 50. obletnicismrti božjega služabnika nadškofa Antona Vovkapripravil nadškofijski arhiv v Ljubljani v sodelovanjuz odborom za njegovo beatifikacijo. Obiskovalecse ob njej lahko seznani z veličino nadškofa innjegovo pronicljivo osebnostjo, pa tudi z duhomčasa, v katerem je živel in deloval. Nadškof Vovkje umrl 6. julija 1963 v Ljubljani. Maja 1999 pa seje uradno začel postopek za beatifikacijo. Razstavabo v naslednjih mesecih gostovala še v Breznici, naTeološki fakulteti v Ljubljani, v Stični, Tržiču, Metliki,Novem mestu in v Trebnjem.SLOVO MISIJONARJEV JOŽETA GROŠLJAIN ERNESTA SAKSIDAV Zambiji je 20. aprila <strong>2013</strong> umrl jezuit misijonar p.Jože Grošelj. Pokopali so ga tri dni zatem v Lusaki.Maša zadušnica je bila tudi v njegovi rojstni župnijiŠmartno v Tuhinju. Jože Grošelj je bil rojen 21.septembra 1944 v vasi Buč. Novo mašo je imelleta 1977, že naslednje leto pa je odšel v misijone vZambijo, kjer je ostal do smrti. Zadnjih dvanajst letje bil župnik v Nangomi v Zambiji.Dober mesec dni pred njim, 13. marca letos, paje v brazilskem mestu Corumbà umrl salezijanecErnest Saksida. Doma je bil iz Dornberka v Vipavskidolini, kjer se je rodil 15. oktobra 1919. V misijone vBrazilijo je odšel leta 1935. Tam je dokončal študij inbil posvečen v duhovnika. V predmestju Corumbàje ustanovil Don Boskovo deško mesto, ki deluježe več kot pol stoletja. Tudi sam je vse svoje močiposvetil temu mestu revnih otrok.12 misli | <strong>maj</strong> - <strong>junij</strong> <strong>2013</strong>
Melbournep. Ciril A. Božič, OFM, OAMMarija AnžičSts. Cyril & MethodiusSlovenian Missione-mail: cirilb@bigpond.comŠMARNICE so letos v LETU VERE zaznamovaliOBRAZI VERE, ki so v našem času in prostoruuresničevali evangelij našega Gospoda JezusaKristusa, kot bi to rekel sv. Frančišek Asiški. Na prvoin zadnjo nedeljo v <strong>maj</strong>u smo po maši izpostaviliNajsvetejši zakrament in zapeli litanije Materi Božjiv čast s prelepimi odpevi. O lepem praznovanjumaterinskega dne boste lahko v nadaljevanjubrali, kar je za slovenski program radia 3 ZZZpovedala ravnateljica Slomškove šole v Kewmag. Veronica Smrdel. Učenci Slomškove šoleso ob vodstvu učiteljice mag. Julie Kure Bogovič,ravnateljice mag. Veronice Smrdel, mamic inočetov učencev ter ob skrbi Renate Miklavecv lepih gorenjskih narodnih nošah razveselilimamice, stare mame, none in celotno občestvo.Hvala vsem, ki se trudite in prizadevate narazličnih področjih življenja našega slovenskegamisijona z delom, molitvijo in darovi. Bog povrni!Baraga House, 19 A’Beckett StreetPO Box 197, KEW VIC 3101Tel.: (03) 9853 7787; Fax: (03) 9853 6176Mobile: 0412 555 840; 0499 772 202V soboto, 18. <strong>maj</strong>a <strong>2013</strong>, smo imeli ROMANJENARODOV V TA PINU, ki smo ga pripraviliizseljenski duhovniki. Okrog 40 naših rojakov je bilotam v lepem jesenskem dnevu v občestvu nad 400romarjev.Petek, 24. <strong>maj</strong>a, je bil praznik MARIJE POMAGAJ.misli | <strong>maj</strong> - <strong>junij</strong> <strong>2013</strong>13
Change language