Misli maj junij 2013 - Glas Slovenije

2 misli | maj - junij 2013

Mislimaj - junij2 0 1 3V S E B I N AObrazi vere v letu vere.................................3O nebesih in zemlji.......................................5Obraz vere: Julijana Kavčič - Snopkovamama (1895 - 1980)...............................632 let Marijinega Medžugorja.......................7Moj križev pot...............................................8Ljubezen najde svoj izrazv čudovitem cvetju maja..........................9Izpod Triglava.............................................10Sv. Ciril in Metod Melbourne…....…..….….13Praznovanje materinskega dne v Kew.......17Vesela novica: Pater David Šrumpfprihaja k nam; žalostna novica:p. Janez Tretjak zapušča Adelaido........18Dobrodelna akcija Mete Lenarčič...............19Predstavitev digitalnega arhivaSlovencev po svetu v Ljubljani..............20Slovenski klub Jadran MLB........................21David Jacka................................................22Obisk operne pevkeJerice Steklasa v Canberri....................22Natalie Postružin........................................22Sveta Družina Adelaide..............................23Mothers Dayat Slovenian Club St Albans..................24Slovenci iz Melbourna in Sydneyana potovanju po Japonski......................25Sv. Rafael Sydney……………………..........28Romanje k sveti Mary MacKillop.................33Življenje pri SD Sydney...............................34Vaši darovi...................................................35Iz Kraljičine dežele - QLD...........................36Avstralija priznalaslovenska vozniška dovoljenja...............37Iz kluba Triglav - Mounties Group...............38Družabna srečanja za našo dobrobit..........40Pismo Slovencemv letu 1984 in odmevi nanj.....................41Etnična radijska postaja3 ZZZ - 92.3 FM Fitzroy..........................43Budget Rent a Car Slovenija.......................44Oglasi………………………………..….........45Sporočila fotografij…………………….........46Obrazi verev letu vereV letošnji lepi slovenski majniški pobožnosti smose srečali vsaj z nekaterimi obrazi znanih ljudi, ki sov svojem življenju uresničevali Božjo zamisel svojegaposlanstva na zemlji. Nikoli nikjer ni šlo lahko inpremočrtno. Toda, kot pravi slovenski pregovor:Bog zna pisati ravno tudi po krivih črtah. Kolikotrpljenja in preizkušenj je bilo v teh svetniških življenjih.Eno takšno zgodbo objavljamo takoj že na začetku tehMisli – življenjsko zgodbo Snopkove mame JulijaneKavčič (1895 – 1980): Sprejela in odpustila. Tazapis je lahko tudi naš majsko-junijski spomin na leto1945, ki ga je zvesto ohranjal pokojni urednik paterBazilij. Lahko pa je tudi naša junijska zaveza leta1991, ko se je porodila slovenska država, ki tudi vletu 2013 še doživlja ‘porodne’ krče in preizkušnje inmora še krepko rasti k zreli odgovornosti, spoštovanjuin pravičnosti. Napor vsakega državljana RepublikeSlovenije, tudi nas, ki ne živimo na njenem teritoriju,a črpamo slovenske sokove svojega življenjskegautripa tudi iz dolin pod Triglavom, more in mora graditibolj prijazen danes in jutri. Tudi slovesnosti, ki bodoob tem prazniku – na Slovenskem društvu Melbournebo slavnostni govornik veleposlanik RS, njegovaekscelenca dr. Milan Balažic, pripomorejo k rastidržavljanske zavesti, mi kristjani pa bomo dodali šemolitev za Božji blagoslov.Poleg lepih zgledov ‘obrazov vere’ pa smo danna dan soočeni tudi z grehi Cerkve, ki so jih vglavnem v preteklih desetletjih storili duhovniki aliuslužbenci Cerkve - grehi pedofilije, zlorabe otrok,grehi kriminalnih razsežnosti, ki jih pa v preteklihdesetletjih niso ‘merili’ po današnjih kriterijih, kakorto velja za toliko drugih stvari, zakonov in dejavnosti,zaradi česar smo tolikokrat že slišali s strani papeža,škofov, predsednikov, prvih ministrov, premierjev inministrov besedo SORRY – OBŽALUJEM, da se jeto dogajalo in dogodilo. Vse preiskave, avstralskedržavne ‘inquiries’ in zvezna ‘Royal Commission’bodo, upamo, razgrnila in počistila vso to nesnago inv prihodnosti zagotovila varno okolje otrokom, mladim,staršem in celotni družbi, katere del je tudi Cerkev –občestvo vernih, ki je tokrat glavna ‘tarča’ medijskegalinča, čeravno je ta vrsta kriminala razširjena v vsepore življenja, na žalost.misli | maj - junij 20133

O NEBESIH IN ZEMLJIPiše Marjana DebevecIzšel je angleški prevod knjige pogovorovmed kardinalom Jorgejem Bergogliom inargentinskim rabinom Abrahamom Skorkaz naslovom: O nebesih in zemlji. Knjigo spodnaslovom Papež Frančišek o veri, družiniin Cerkvi v 21. stoletju je izdala založba ImageBooks. V njej najdemo dragocene vpoglede vmisli papeža Frančiška o široki paleti vprašanj,od splava in istospolnih 'porok' do evtanazije inkapitalizma.Papež začne s poudarkom o pomembnostidialoga, ki se po njegovih besedah rojeva izspoštljive drže do drugega človeka, iz prepričanja,da ima drugi povedati kaj dobrega. On in rabinpotem začneta odkrito razpravo in vsak pove svojepoglede. Po temah je knjiga razdeljena na 29poglavij. Papež med drugim spregovori o hudiču.„Mogoče je eden njegovih največjih dosežkov vteh časih, da nas prepričuje o tem, da ne obstaja inda je vse mogoče določati na čisto človeški ravni,“pravi. Glede vprašanja pedofilije je Bergoglioneposreden, močno nasprotuje premeščanju krivihduhovnikov iz ene župnije v drugo ter občuduje'pogum in neposrednost' pri uveljavljanju ničnostnetolerance za tak zločin. Kardinal Bergoglio vknjigi pogosto poudarja pomen svobodnevolje ter nasprotuje vsaki obliki klerikalizma infundamentalizma. 'Duhovnik, ki je samo šef,osiromaši tiste, ki iščejo Boga,' pravi. Mladelahko takšna stroga religioznost, ki pravi 'stori to,stori ono', vodi v slabo pripravljenost na življenje,nesposobnost za ravnanje v krizi ter ob slabostihdrugih. Posledica tega pa je, da jim preprečuje, dabi spoznali in razumeli Božje usmiljenje.O evtanaziji papež, ko je bil še kardinal v BuenosAiresu, pravi, da starejši niso deležni skrbi,kakršne bi morali biti, ampak ravnajo z njimi kakorz odpadnim materialom. Ko govori o splavu, pakardinal Bergoglio pusti vero ob strani, da poudari,da je po znanosti genski zapis osebe navzoč žev trenutku spočetja in ga že naredi za človeka.'Splav je uboj nekoga, ki se ne more braniti,' rečepreprosto. Nadalje z rabinom Skorkom obravnavavprašanje istospolne 'poroke', ki jo označi za'protivrednotno' in 'antropološko nazadovanje'. Slabiustanovo zakonske zveze, ki obstaja že tisočletja.Vendar pa kardinal znova poudari pomembnostsvobodne volje, kar vključuje tudi svobodo za greh.'Če je Bog pri stvarjenju tvegal, da nas je naredilsvobodne, kdo sem jaz, da bi se v to vmešaval?',se vpraša. Pravi, da mora človek jasno govoriti ovrednotah, mejah, zapovedih, duhovno in pastoralnonadlegovanje pa po njegovih besedah ni dovoljeno.V knjigi pogovor z judovskim rabinom kardinalBergoglio spregovori tudi o ponižnosti,samozadostnosti, politiki in medijih. Zapiše tudisvoje mnenje o kapitalizmu in komunizmu. Pravi,da ima kapitalizem 'lastno duhovno izprijenost,ko kroti religijo, da ga ne bi preveč motila ter jitako daje 'neko presežnost, vendar le prav malo'.Duhovna sprevrženost komunizma pa je zavračanjepresežnega, ker je prepričan, da 'človeka hromi'in mu ne dopušča, da bi napredoval. Kar zadevaskrb za reveže kardinal razlikuje med pristnimi deliljubezni in 'dejavnostmi, ki pomirjajo družbeno vest,ki so opravljene zato, da se 'človek počuti dobroglede sebe'. Ljubezen pa, pravi, 'zahteva, da grečlovek iz sebe, da se resnično daje drugim'. Velikanevarnost pri pomoči revnim je, da bi zapadli drži'zaščitniške očetovske skrbi', ki jim ne dovoli, da birasli.Zatem papež Frančišek pravi, da je bistvenegapomena evangelizacija, ne pa prozelitizem.Pri veri gre po njegovih besedah za privlačnosts pričevanjem. Sicer pa v knjigi najdemo tudirazpravljanje o znanosti, globalizaciji, ločitvi, vzgoji,holokavstu in ženi. Pogovori o vsaki temi so povečinikratki, zgolj dajejo okus o papeževih mislih, todaker tako malo vemo o novem svetem očetu, so tudinajkrajši odlomki dobrodošlo branje.misli | maj - junij 20135

Je sad romanj na oba milostna kraja, Crnico inKriževac, ter posta, ki ga romarji darujejo. Kjer semoli in živi svete zakramente, tam prebivata notranjimir in zaupanje, veselje, da na tej evangeljski potinismo sami. Opogumlja nas Mati Marija, da živimopo tem, kar nam naroča njen Sin Jezus Kristus, ki jepravi in resnični mir.Apostol Pavel je zapisal: »Sad Duha pa je: ljubezen,veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost,zvestoba…« (Gal 5,22). Zemeljske stvari nasomejujejo, Božje stvari pa širijo srce, nas vodijona pot svetosti, zato je za naše življenja potrebnamolitev. Molitev, premišljevanje Božje besede,daritev svete maše, prejemanje zakramentov nampomaga, da živimo po Duhu in ne po mesu. Pravs temi dejanji se krepimo v boju med zemeljskimin nebeškim. Imeti moramo radi Boga, radi moramomoliti, se truditi odpuščati drugim in to prinaša božjimir v naša srca, ki nam ga je naklonil Jezus Kristuspo svojem vstajenju, ko je svoje učence pozdravil:»Mir vam bodi!«, brez kakršnega koli očitka, da soga v najtežjem trenutku zapustili.Človek je iskalec. Vedno ga nekaj bega. Na vsenačine išče, kako umiriti svojo notranjost, kakoosrečiti svoje srce. V bistvu je iskalec Ljubezni.Dokler ne odkrije to Ljubezen, ki je Bog, je vnjem vedno neka praznina. Brez molitve, brezpremišljevanja, brez iskanja, brez pomoči drugih,brez spodbude, brez upanja se v človeku nič kajdosti ne spremeni. Prav vera, ki je dar, človekuodpira srce za druge, da ne misliš samo nase inporabništvo, da se zaveš svojih omejenosti in tudigreha, ki človeka posebej siromaši. Premajhnavera povzroča strah. Nebeška Mati Marija pa nasvabi, da bi po njenem zgledu bili pripravljeni reči:»Fiat«, »Zgodi se« ter se z zaupanjem nasloniti naBoga. Poskusimo, ne bomo razočarani, nasprotno,napolnjeni bomo z Njegovim mirom.Težki in negotovi časi, preizkušnje in nasprotovanja,nezaupanje in strah, bojazen in trepet, strah predlastnim spreobrnjenjem, vse to maje našo vero.Moji osebni načrti, želje, hrepenenja onemogočajoBožjim, da bi vstopili v moje življenje in mespreobrnili. Negotovost v hoji za Jezusom je ravnov tem, da me je strah, da ne bi bil več to, kar semvedno bil. Strah me je novega. Zakaj? Zato, ker večne iščem Božjih misli, Božjih poti in Božjih načrtov,ki jih On ima z mano. Mislim, da se poznam, dalahko sam načrtujem svoje življenje. A ko odkrijem,da me On bolje pozna, da ima boljše načrte zame inda jih tudi uresničuje, se poglablja moja vera. Prav ktemu zaupanju v Boga, k osebnemu spreobrnjenjenas vabi Kraljica miru, Devica Marija.O medžugorskem fenomenu in njegovem vplivu bilahko govoril nekdo, ki se je s tem resno ukvarjal,ga raziskoval. Sam se temu nisem nikoli posvečal.Povem lahko le to, kar sem opazil iz srečanja zljudmi, ki so Medžugorje obiskali, se tu morda tudispreobrnili, ki so mi o tem pripovedovali. Nedvomnoje Medžugorje v teh 32-tih letih postalo zelo znanomed verniki in v Cerkvi. Še vedno priteguje mnogeljudi, verne in neverne. Dokler so sadovi dobri, gane smemo spregledati ali zanemariti.MOJ KRIŽEV POTZ možem sva bila navajena vsa leta v zakonu, da konec tedna počistivanaš dom. Seveda imava več prilike in časa sedaj, ko sva v pokoju. Otrociso zdoma in poročeni, kljub vsemu sem čutila že nekaj mesecev težavez dihanjem. Specialist me je videl trikrat, tipal je moje zatečene noge,bila je vročina in reče, da to ni od srca. Hčerka je bila z menoj, saj boljerazume, ker tudi ona dela v bolnišnici. Prekinil mi je tablete in dal dvenovi.Bil je lep petkov dan v začetku meseca marca 2013. Tisto popoldne namje ostal še čas za kopalnico in sva šla počivat vsak po svoje: jaz s knjigov roki, mož je šel na vrt, ker se rad sonči. Malo počitka smo rabili, ker svahodila na Ballroom ples redno ob petkih zvečer. Nenadoma me zagrabiv desni rami kot hud krč. Spustim knjigo in grem na tla, da se sprostim,kličem moža, da me dvigne ali moja desna noga ni veljala in je zelo bolela.V copatah me je mož vlekel čez cesto k zdravniku. Vse se je odvijalov dvajsetih minutah z ‚ambulanco‘ vred. V bolnišnici me takoj peljejo voperacijsko sobo in mi povedo, da rabim nujno operacijo, kajti raztrgalomi je aorto in da mi ne morejo garantirati, da bo operacija uspela. Takoj8 misli | maj - junij 2013

so javili moji družini in čez pol ure so bili pri vsi meni.Po tistem se nisem več zavedala. Prebudila sem sepo desetih dnevih. Nič nisem vedela, saj sem bilaše vedno v omotici. Operacija je trajala dvajset ur.Iz šok sobe so me premestili v sobo s štirimi srčnimibolniki. Bila sem pripeta s črnim širokim pasom, česem se premaknila, je kompjuter dal znak, da so metakoj prišli pogledat. Zelo težko je bilo začeti jesti.Imela sem posebno hrano, katero moram še danesjesti. Imela sem enajst tablet in pol kozarca vode.Večkrat sem šla žejna spat.Dnevi so bili dolgi, noči še daljše. Ko so postlali posteljo,so me dali na stol in opazim svete podobiceSrca Jezusovega in Marijino ter Mary McKillop (avstralskasvetnica). Na zidu nad posteljo je bil napis zmojim imenom, da so razumeli, kako se moje imepravilno izgovarja, kaj imam rada, od kod prihajamin kaj je moje delo, in tudi da imam rada tople noge.Vse to so domači poskrbeli in napisali. Vesela sembila, ker so me res lepo klicali po imenu in skrbelizame. Teden za tednom sem čakala, da grem domov.Po šestih tednih so me vendar dali domov.Imela sem težko operacijo. Ta je bila do sedaj mojanajvečja. Klicali so me ‘Miracle Lady’; uspela je brezkomplikacij. Počutim se zelo dobro. Moja zdravnicami je povedala, da je v svojem življenju videlasamo enega človeka, ki je prestal takšno operacijo.Z menoj je čutilo veliko ljudi in kar nisem mogla verjeti,da toliki čutijo z menoj.Prav za veliko noč sem umrla in spet vstala. Mojavera me ni zapustila, saj se je pokazalo, kako jemočno moje prijateljstvo z Bogom. Zdaj vem, dase ne smem ničesar bati, ker Bog me varuje in imarad. Zdaj se počutim vsak dan boljša, zato sem sespravila k pisanju. Vsi, ko boste to brali, verjemite,da je nekdo nad nami, ki je tudi Gospodar čez celsvet.Na koncu želim vsem Vam veliko zdravja ob branjumojih vrstic.Rada bi se zahvalila vsem, ki so se me spomnili vmolitvah, s pošto in s cvetjem, ki ne bo nikoli ovenelo.Posebna hvala patru Cirilu in vsem, ki sodarovali za svete maše.Bog lonej! Anica Smrdel, MelbourneLjubezen najde svoj izraz v čudovitem cvetju majaNajvečje darilo na svetu je ljubezen!In nič ne more mamo osrečiti bolj, kot zavest inobčutek, da jo njeni otroci ljubijo. Lahko ji damolepo darilo s kartico in ob materinskem dnevujo lahko povabimo na večerjo. Toda rože, le tomoramo sigurno prinesti za njen praznik. In enaroža v Avstraliji ob materinskem dnevu izstopa - toje krizantema. Ime krizantema prihaja iz Grčije insicer chrusos pomeni zlato in antehemon pomeniroža.Bilo je rečeno, da je ta roža bila izbrana zamaterinski dan zato, ker simbolično izraža: mamaje zlata roža!Toda v Avstraliji je ta roža za mamo bila izbranazato, ker tako bogato cveti ravno v maju. Čudovitšopek krizantem nam ni treba niti aranžirati, pač pajih le postavite v vazo in šopek zgleda zelo lep.V Ameriki je mamam podarjen za praznik belinagelj. Anna Jarvs je prva začela s to tradicijopodaritve belega nageljna v spomin na svojo mamoAnn, ki je neutrudno delala za revne matere, zaboljše sanitarije in zbirala denar za zdravila. Anna jeenkrat slišala svojo mamo reči: “Upam, da bo nekdonekega dne našel dan spomina za matere, ker setoliko žrtvujejo za svoje družine in nudijo nešteteusluge človeštvu na vseh področjih življenja!”Na grobu svoje matere se je Anna Jarvis zaobljubila,da bo ta želja njene mame izpolnjena. Beli nagelj jebil najljubši cvet njene mame in postal je narodnisimbol ob ameriškem praznovanju. Materinskegadne nagelj simbolizira čistost, moč in potrpljenjematerinstva. Izraža ljubezen, očarljivost inimenitnost. Druga nedelja v maju je bila izbrana zaspominski dan mater zato, ker je bila to prva nedelja,ko je Anna Jarvis umrla. Ona je zdaj znana po vsemsvetu kot ustanoviteljica praznika ‚materinski dan‘.Vrtnice niso znane kot tradicionalne rože obmaterinskem dnevu, toda zaslužijo, da jih omenim.Od vseh rož sporočajo vrtnice poseben jezikljubezni. In kaj je lepšega, kakor reči svoji mami:“Rad te imam!” z lepim šopkom rdečih vrtnic. Rdečavrtnica pravi: “Ljubim te!” in simbolizira spoštovanje.Roža vrtnica pomeni: ti si nežna in ponosno tudipravi – hvala ti!Bela vrtnica ima več pomenov: lahko te označikot “nebeško dobro”, lahko te časti in izražaspoštovanje, nedolžnost in čistost.Šopek razkošno cvetočih vrtnic pomeni hvaležnost,ki jo moramo svoji mami vedno izkazovati.Iz angleščine prevedla Danica Petrič(iz časopisa Advertaiser 2012)misli | maj - junij 20139

IZPODTRIGLAVATone GorjupKARDINAL RODE PRI PAPEŽEŽ FRANČIŠKUPapež Frančišek je pred koncem aprila v zasebni avdienciv Domu Sv. Marte v Vatikanu sprejel kardinala FrancaRodeta. Ta je svoj obisk pri Petrovem nasledniku poznejeopisal za slovensko oddajo radia Vatikan: „O čem svase pogovarjala? Spregovorila sva najprej o izzivih, predkaterimi stoji katoliška Cerkev in o novih možnostih zaoznanjevanje evangelija v našem času. V prisrčnempogovoru sem svetemu očetu prenesel pozdraveslovenskih vernikov, predvsem pa zagotovilo, da molimoza njega in da smo z njim duhovno povezani. Spomnilsem ga še enkrat na njegove lepe besede: ‘Moli zamepo slovensko’. Te besede je v tej avdienci zopet ponovil.Papež se je z veseljem spomnil obiska Slovenije leta1970; tudi tega, da si je v ljubljanski operi ogledal operoRimskega-Korsakova ‘Carska nevesta’. Zaupal mi ješe, da je ena njegovih nečakinj v Argentini poročena sSlovencem in da njuni otroci znajo slovensko, govorijoslovensko. Ob koncu skoraj uro trajajočega srečanja mi jesveti oče naročil, naj katoličanom v Sloveniji izročim izrazenjegove naklonjenosti in spoštovanja, ter mi je podelil svojblagoslov in ga raztegnil na ves slovenski narod.“RELIKVIJE SV. JANEZA BOSKA V SLOVENIJIV Sloveniji smo se od 1. maja do 17. maja na posebennačin srečevali z vzgojiteljem mladine Janezom Boskom. Vsklopu priprave na 200. obletnico svetnikovega rojstva, ki jobodo obeležili poleti 2015, njegovi posmrtni ostanki že večlet potujejo po svetu. K nam so prišle iz Avstrije. Obiskaleso vse župnije, kjer delujejo salezijanci ali hčere MarijePomočnice, stolne cerkve in nekatera romarska središčapo Sloveniji. Kot zadnja jih je sprejela murskosoboškaškofija, ki jo vodi duhovni sin Janeza Boska, salezijanecškof Peter Štumpf. Med slovesnostjo v svoji stolnici je dejal,da si je Don Bosko prizadeval mladim pomagati dozoreti vpoštene državljane in dobre kristjane. Kot je še dodal, je bilevangelij zanj najboljša vzgojna metoda. Njegov ideal paje bila svetost, ki tudi za nas ne bi smela biti nedosegljiva:„Če so za sv. Janeza Boska še za časa njegovega življenjav Torinu govorili, da z nogami stoji na zemlji, s pogledompa je v nebesih, mi znova doživljamo toresničnost. Svetost se je iz nebes sklonila knam. Kajti ti posmrtni ostanki bodo ob koncučasov gotovo vstali od mrtvih, v večno slavov nebesih, saj jih je posvetilo svetnikovoživljenje. Pot do nebes je najpomembnejša.Ta pot odloča o naši večnosti!“, je še dejal škofPeter Štumpf. Relikvije so za murskosoboškostolnico sprejeli še v Veržeju, kjer so zadnjičprenočile, naslednji dan pa so jih izročiliMadžarom.MARIJA Z BREZIJ NA RAKOVNIKUSalezijanci na Rakovniku so letošnji praznikMarije Pomagaj oziroma Marije pomočnice,24. maj, povezali s 70. obletnico posvetitveslovenskega naroda Mariji. Za to priložnost jeMarijino božjepotno svetišče sredi Ljubljane,tako kot zadnjo soboto v maju leta 1943,obiskala milostna podoba brezjanske MarijePomagaj. Na Brezjah je bil zvečer predpraznikom večer slovenskih krščanskihizročil, ki je že vrsto let povezan z zahvalnomašo sodelavcev in prijateljev Radia Ognjišče- Marijo Pomagaj so si izbrali za svojozavetnico. Po tradicionalni procesiji po vasise milostna podoba ni vrnila v svetišče, pačpa so jo prepeljali na Rakovnik, saj so takoprosili salezijanci. Njihov predstojnik, JanezPotočnik, je povedal, da so želeli obhajatijubilej posvetitve Mariji, tako kot v letih medvojno, ko je k njim priromala brezjanskapodoba Marije Pomagaj, ki je v tistemburnem času dobila zavetje v ljubljanskistolnici. V težkih časih druge svetovne vojneso se mnogi zatekali k Mariji, zato je škofRožman želel po zgledu drugih krajevnihCerkva naš narod posvetiti Marijinem Srcu.Posvetitve so potekale po vseh župnijah,uvod vanjo pa so bile spravne slovesnosti.Verniki iz Ljubljane so se za to priložnostzbrali na Rakovniku. Slovesnost se je začelas triurno procesijo iz stolnice sv. Nikolajana rakovniški stadion. Bogoslovci so nosilimilostno podobo brezjanske Marije Pomagaj,za njimi pa se je zvrstilo petindvajsettisoč vernikov iz vseh ljubljanskih župnij.Spokorna procesija s posvetitvijo Mariji jebil pretresljiv in veličasten dogodek ter hkratiizraz zaupanja v Marijo in njeno priprošnjo priBogu. Ob jubileju tega dogodka je bila MarijaPomagaj spet na Rakovniku. Praznovanje10 misli | maj - junij 2013

JBTZZadnji dan meseca maja je minilo četrt stoletja odzačetka afere JBTZ oziroma aretacije Janeza Janšein Ivana Borštnerja ter za njima še Davida Tasiča inFrancija Zavrla. Ob obletnici afere, ki je v boju začlovekove pravice poenotila ljudi različnih prepričanjin vzbudila prve težnje po neodvisni državi Sloveniji,so Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl na Roškiv Ljubljani slovesno odkrili spominsko obeležje.Tam, v stavbi nekdanjega vojaškega sodišča, jenamreč leta 1988 potekal proces proti četverici, kije spodbudil množične demonstracije in ustanovitevOdbora za varstvo človekovih pravic. Igor Omerzaje ob tej priložnosti predstavil novo knjigo JBTZ - časpoprej in dnevi pozneje. V njej je popisal kronologijodogodkov pred aretacijo, sam potek aretacije invsega, kar je temu sledilo. V knjigi so zbrani tudidokumenti, ki dokazujejo s strani vojske in oblastiv Sloveniji načrtovano odstranitev Janeza Janše inše nekaterih. Omerza posebno pozornost namenjaodzivom javnosti, ki se je v prvih dneh junija 1988organizirala v Odboru za varstvo človekovih pravic.VETRINJSKA TRAGEDIJAV nekdanjem samostanu v Vetrinju pri Celovcuje prvo soboto in nedeljo v maju potekal simpozijo usodi vojaških in civilnih beguncev v avstrijskojugoslovanskemobmejnem območju maja in junija1945 z naslovom Pliberški pokol in vetrinjskatragedija. Pripravili so ga Katoliški dom prosvete izTinj, Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane,Inštitut za družbene vede Ivo Pilar iz Zagreba, ArhivSlovenije in Mohorjeva-Celovec. Na simpozijuje Heinz Dieter Pohl med drugim razmišljal oenakopravnem zgodovinskem spoprijemanju znacionalsocialističnimi in komunističnimi zločini vprostoru Alp in Jadrana. Ivan Otto je spregovoril olastnih doživetjih v begunskem taborišču v Vetrinjuter v koncentracijskem taborišču Teharje, ki ga jevzpostavila komunistična partija. Na simpozijuso predstavili kraje pobojev od Vetrinjskegado Pliberškega polja maja 1945, spregovorili održavah naslednicah Jugoslavije in njihovemodnosu do zločinov komunističnega totalitarnegarežima, o množičnih pobojih Hrvatov, Slovencevin muslimanov, o množičnih grobiščih, o pomenuJaltskega sporazuma o izročanju beguncev, o kupčijiTitove Jugoslavije z Angleži, pa tudi o delovanjuudbe v Avstriji in Nemčiji po drugi svetovni vojni.DVOJEZIČNA NEDELJACelovška škofija je po treh letih znova izdalaskupno številko katoliškega tednika „Nedelja“ in„Sonntag“. Pred binkoštno nedeljo so jo dobila vsagospodinjstva v škofiji. Povod zanjo pa je prenovakrajevne Cerkve, ki poteka pod geslom: Z JezusomKristusom biti ljudem blizu. Katoliški tednik, ki so galahko prebirali Korošci od Heiligenbluta do Labota jetokrat prišel tudi med tiste, ki niso tako blizu Cerkvi.V njem so reportaže v nemškem in slovenskemjeziku ter priloga o novem papežu Frančišku.VISOK POLOŽAJ IGORJA GABROVCANa ustanovni seji deželnega sveta Furlanije-Julijskekrajine, 13. maja 2013, je bil svetnik Slovenskeskupnosti Igor Gabrovec izvoljen za podpredsednika.To je drugič, da Slovenec opravlja to visoko funkcijo.Pred njim je tako visok položaj zasedal Miloš Budinkot predstavnik tedanjih Levih demokratov in sicer1993. Novi predsednik deželnega sveta je FrancoLacop, drugi podpredsednik, Paride Carnelutti, paizhaja iz vrst opozicije.RAZSTAVA O NADŠKOFU VOVKUV razstavni dvorani na Brezjah so v začetkumaja odprli razstavo, ki jo je ob 50. obletnicismrti božjega služabnika nadškofa Antona Vovkapripravil nadškofijski arhiv v Ljubljani v sodelovanjuz odborom za njegovo beatifikacijo. Obiskovalecse ob njej lahko seznani z veličino nadškofa innjegovo pronicljivo osebnostjo, pa tudi z duhomčasa, v katerem je živel in deloval. Nadškof Vovkje umrl 6. julija 1963 v Ljubljani. Maja 1999 pa seje uradno začel postopek za beatifikacijo. Razstavabo v naslednjih mesecih gostovala še v Breznici, naTeološki fakulteti v Ljubljani, v Stični, Tržiču, Metliki,Novem mestu in v Trebnjem.SLOVO MISIJONARJEV JOŽETA GROŠLJAIN ERNESTA SAKSIDAV Zambiji je 20. aprila 2013 umrl jezuit misijonar p.Jože Grošelj. Pokopali so ga tri dni zatem v Lusaki.Maša zadušnica je bila tudi v njegovi rojstni župnijiŠmartno v Tuhinju. Jože Grošelj je bil rojen 21.septembra 1944 v vasi Buč. Novo mašo je imelleta 1977, že naslednje leto pa je odšel v misijone vZambijo, kjer je ostal do smrti. Zadnjih dvanajst letje bil župnik v Nangomi v Zambiji.Dober mesec dni pred njim, 13. marca letos, paje v brazilskem mestu Corumbà umrl salezijanecErnest Saksida. Doma je bil iz Dornberka v Vipavskidolini, kjer se je rodil 15. oktobra 1919. V misijone vBrazilijo je odšel leta 1935. Tam je dokončal študij inbil posvečen v duhovnika. V predmestju Corumbàje ustanovil Don Boskovo deško mesto, ki deluježe več kot pol stoletja. Tudi sam je vse svoje močiposvetil temu mestu revnih otrok.12 misli | maj - junij 2013

Melbournep. Ciril A. Božič, OFM, OAMMarija AnžičSts. Cyril & MethodiusSlovenian Missione-mail: cirilb@bigpond.comŠMARNICE so letos v LETU VERE zaznamovaliOBRAZI VERE, ki so v našem času in prostoruuresničevali evangelij našega Gospoda JezusaKristusa, kot bi to rekel sv. Frančišek Asiški. Na prvoin zadnjo nedeljo v maju smo po maši izpostaviliNajsvetejši zakrament in zapeli litanije Materi Božjiv čast s prelepimi odpevi. O lepem praznovanjumaterinskega dne boste lahko v nadaljevanjubrali, kar je za slovenski program radia 3 ZZZpovedala ravnateljica Slomškove šole v Kewmag. Veronica Smrdel. Učenci Slomškove šoleso ob vodstvu učiteljice mag. Julie Kure Bogovič,ravnateljice mag. Veronice Smrdel, mamic inočetov učencev ter ob skrbi Renate Miklavecv lepih gorenjskih narodnih nošah razveselilimamice, stare mame, none in celotno občestvo.Hvala vsem, ki se trudite in prizadevate narazličnih področjih življenja našega slovenskegamisijona z delom, molitvijo in darovi. Bog povrni!Baraga House, 19 A’Beckett StreetPO Box 197, KEW VIC 3101Tel.: (03) 9853 7787; Fax: (03) 9853 6176Mobile: 0412 555 840; 0499 772 202V soboto, 18. maja 2013, smo imeli ROMANJENARODOV V TA PINU, ki smo ga pripraviliizseljenski duhovniki. Okrog 40 naših rojakov je bilotam v lepem jesenskem dnevu v občestvu nad 400romarjev.Petek, 24. maja, je bil praznik MARIJE POMAGAJ.misli | maj - junij 201313

Ivanu, s katerim sta si bila tako blizu. Pridružil sise tudi staršem ter ostalim bratom in sestram. Kotzadnji od šestih otrok si zadnji tudi odšel. Milan je bilrojen 22.04.1936 v vasi Novokračine, Slovenija. Prisvojih 20-ih letih je odšel s trebuhom za kruhom; vitalijanskih taboriščih preživel skoraj dve leti, ostalidel življenja pa v Avstraliji. Bil je potrpežljiv in ljubečmož, oče in dedek. Bil je tudi ponosen Slovenec inponosen Avstralec.Hvala patru Cirilu za lepo darovano mašo, hvalapevskemu zboru za ubrano petje v cerkvi inna pokopališču. Hvala Tanji, Sandri, Patriciji inRosemarie za branje prošenj, življenjepisa in molitve.Hvala tudi predsedniku kluba ‚Jadran‘ za njegovprisrčen govor ob pogrebščini. In ne nazadnje hvalakuharicam kluba ‚Jadran‘ za odlično pripravljenopogrebno zakusko.Milan, počivaj v miru in naj ti bo lahka avstralskardeča zemlja.Žalujoči: žena Marija, sin Albert, hčerka Sylvia invnukinja Nina ter ostali sorodniki in prijatelji.KARL RAZBORŠEK je umrl 22.05.2013. Zjutrajga je našla mrtvega na njegovem domu v PascoeVale njegova hčerka Julie. Rojen je bil 13.11.1932v Franciji, pozneje je živel v Trbovljah. Poročil se jev Avstriji 31.08.1958 z Julijano Barič iz Radencev.V januarju 1959 sta prispela v Avstralijo. Julijanaje umrla 01.03.2006 (Misli, marec 2006, stran 26).Karl je dolga leta vse do upokojitve v 1990-tih delalv tovarni avtomobilov Ford na produkcijski liniji,kjer je barval avtomobile. Rožni venec in pogrebnamaša za pokojnega Karla je bila v naši cerkvi v Kew27.05.2013, pokopan je na pokopališču NorthernMemorial v Fawknerju. Sožalje sinu Alexu s Sharonin hčerki Julie Falcone z možem Mariom ter otrociJamesom in Tiffany.MARIJA (MIMI) JAGER roj. ŽIBERT je mirnozaspala 16.05.2013 na svojem domu v kraju Clunespri Ballaratu v Viktoriji, kamor sta se preselila zmožem Francem pred več kot 35. leti. Rojena je bila02.07.1927 na Brezjah na Dolenjskem. Njen možFranc je umrl v bolnišnici v Ballaratu 04.06.2003.Mariji se je v Avstraliji pridružila še sestra Berta zmožem Jožetom Kranjcem. Sožalje sinu Franciju zženo Ireno in otroci Petrom, Diane in Danielom tersestri Berti Kranjc v Bacchus Marshu in družini.MARIJA BOLČKEY roj. POLANC je umrla v domuCabrini v Ashwoodu v Melbournu med kosilom29.05.2013. Rojena je bila 23.11.1921 v Črnučah priLjubljani. Njen oče je bil mizar in tako so se selili poSloveniji, kjer je bilo delo. Ko je bila stara 14 let,se je oče smrtno ponesrečil. Njena starejša sestraje bila že poročena in jo je povabila v Zagrebza otroško negovalko. V Zagrebu je srečalaŠtefana Boelčkeya, Madžara po rodu, doma blizuslovensko-madžarske meje. Ko so jima komunistizaplenili restavracijo in imetje, je bil edini izhodše samo pobeg v Avstrijo. Po letu dni v kampu vAvstriji, sta Marija in Štefan prišla skupaj z otrociLadislavom (Les), Evi in Anico leta 1957 na španskiladji Begonia v Avstralijo. Po prihodu v Melbourneso šli v Bonegillo, kjer so bili tri mesece. Tam sosrečali p. Bazilija in Marija mi je večkrat hvaležnapovedala, koliko dobrega je za njeno družino storilp. Bazilij. V Melbournu je delala v bolnišnici kotstrežnica. Leta 2011 se je preselila v naš Dommatere Romane, kjer je bila zelo zadovoljna. Otrociso ji po zaprtju DMR našli lep dom Cabrini, a Marijaje pogrešala Kew. Večkrat je zbrala otroke k svetimaši v naši cerkvi za pokojnega moža Štefana, kije umrl 20.01.1989, pa tudi za srečo njenih otrokin vnukov. Pogrebno mašo smo obhajali v našicerkvi na zadnji dan Marijinega meseca majnika,na praznik obiskanja Device Marije, 31. maja2013. Pokopana je v grobu z možem Štefanom napokopališču Cheltenham. Sožalje sinu Ladislavuali sedaj po avstralsko Les-u z ženo Minci in otrociChalotte, Sylvia in Louisa; hčerki Evi Robinsonv Bendigu s hčerko Tanio in sinom Andrew-jemter hčerki Anni z možem Michaelom Jabour ssinovoma Michaelom in Petrom; v Sloveniji pasestrama Milki Ovnik v Piranu in Betiki Najžer vPodvelki ob Dravi ter ostalim sorodnikom.ZAHVALAOb izgubi najinega dragega očeta ROMANAURŠIČA se lepo zahvaljujemo vsem,ki so gaspremili na zadnjo pot. Posebno lepa zahvalap. Cirilu Božiču za sv. mašo in pogrebni obred,predsednici SDM Frances Johnson Urbas za lepnagovor.Žalujoči hčerki Alexandra in Anica z družinama.NAROČNINO za MISLI za letošnje leto alimorda še za kakšno leto zamude prosimo, čelahko poravnate. Hvala vsem, ki redno plačatenaročnino za tekoče leto in tudi darujetev tiskovni sklad patra Bernarda, saj bi brez tehdarov že zdavnaj ‚potonili‘. Naročnina za leto2013 je $50, letalsko po svetu $100.16 misli | maj - junij 2013

VESELA NOVICA: PATER DAVID ŠRUMPF PRIHAJA K NAMŽALOSTNA NOVICA: PATER JANEZ TRETJAK ZAPUŠČA ADELAIDONaša slovenska frančiškanskaprovinca Sv. Križa je imelapo veliki noči v dneh od 1. do4. aprila 2013 v Nazarjah vSavinjski dolini provincialnikapitelj, kjer je zastopalfrančiškane iz Avstralije p.Darko Žnidaršič iz Sydneya.V dneh od 14. do 17. maja 2013je imelo novo vodstvo provincekapitularni kongres v Ljubljani.V soboto, 18. maja 2013, smoprejeli »Imenovanja in tabelo2013«, kjer so nam sporočilivse spremembe v provinci.Nas v Avstraliji zadevatadve: pater Janez Tretjak se jezaradi zdravstvenih razlogovodločil, da se vrne v Slovenijo(v letošnjem avgustu odhajaiz Adelaide v Maribor); v Kewpa prihaja pater David Šrumpf iz Nove Gorice –Kostanjevice. Tako bo po novem Adelaida spetoskrbovana iz Melbourna.Veseli smo nove mladostne moči, ki jo bomo dobiliv patru Davidu, žalostni pa zaradi slovesa odpatra Janeza, ki je Adelaidi posvetil svojih 33 letduhovniškega delovanja (od julija 1980) in skupaj zverniki tam zgradil lepo cerkev Svete Družine, ki joje pred tridesetimi leti blagoslovil nadškof dr. AlojzijŠuštar 13. februarja 1983. Patra Janeza smopovabili k nam v Kew, da bo vodil slovesnostžegnanja v čast svetima bratoma Cirilu inMetodu v nedeljo, 7. julija 2013. Takrat se bomo vMelbournu od njega tudi poslovili ter se mu zahvaliliza njegovo 33-letno delo med rojaki v Avstraliji.PISMO: Patra Davida pa smo zaprosili, da senam oglasi s pismom. Takole piše:Lep pozdrav, dragi avstralski rojaki!Provincialno vodstvo se je ob letošnjih prestavitvahbratov odločilo, da me pošlje med vas, dragiavstralski rojaki v Melbournu in Adelaidi. Provincialp. Stane Zore se je o tem prej seveda z manopogovoril, sam sem se pa s takšno njihovo odločitvijotudi strinjal. To sicer ni bil moj predlog, ko sem čutil,da je po dvanajstih čudovitih letih, ki sem jih preživelP. Ciril, nadškof Hart, p. David.na Kostanjevici v Novi Gorici,prišel čas, da se odpravimše kam drugam. V uradnempismu, ki mi ga je p. provincialposlal, je zapisal: »Iskreno seti zahvaljujem, da si to službosprejel v duhu potreb province innjenih možnosti in omejitev. Kerimaš že izkušnjo tako Avstralijekot tudi pastorale izseljencev vLemontu v ZDA, sem prepričan,da boš dobro oral in sejal natej njivi Božjega kraljestva medSlovenci.« Pismo vam navajamtudi zato, ker sem vesel, da iznjega veje zavzetost vodstvaslovenskih frančiškanov za našeposlanstvo, ki ga opravljamomed rojaki po svetu, predvsemv Združenih državah Amerike inv Avstraliji – verjamem pa, da točutite tudi sami, saj vas je p. provincial že večkrattudi obiskal.S tem je povedal nekaj že tudi o mojem preteklemdelu, o katerem naj zapišem še par besed.Frančiškan sem postal leta 1980, ko sem pravtu, na Kostanjevici, vstopil v noviciat. Po končanigimnaziji in odsluženem vojaškem roku sem vLjubljani študiral teologijo in bil leta 1990 posvečenv duhovnika v mariborski stolnici, prav nadSlomškovim grobom, ki je bil tedaj še v prezbiterijustolnice. V času študija sem trikrat poletne mesecepreživel med našimi rojaki v Združenih državah,saj nam je provincialno vodstvo hotelo omogočiti,da vsaj malo živo izkusimo delo med rojaki v tujini,da bi se lažje odločili, ko bodo nastale potrebe.Tako sem bil leta 1992 poslan za kaplana v župnijoJoliet pri Chicagu. Zaradi razpada Jugoslavije semimel malo zamud s pridobivanjem vize in takratniprovincial me je prosil, če bi šel za nekaj mesecevpomagat p. Valerijanu v Sydney, ki je bil takrat sam.Leta 1993 sem v Sydneyu preživel še dva meseca,ko sem se tam »ustavil« na poti na moje novodelovno mesto in nadomeščal p. Valerijana, da jelahko šel na dopust. Med mojim prvim obiskom sempoleg krajev, ki jih obiskujejo patri iz Merrylandsa,na kratko obiskal tudi Kew in Adelaido.V Združenih državah Amerike sem bil najprej18 misli | maj - junij 2013

dve leti na stari slovenskižupniji v Jolietu, kjer so biližupljani večinoma Slovencitretje in četrte generacije,ki so bili tam rojeni. Potemsem šel v Lemont, kjer sonaši rojaki ravno v temčasu postavljali v bližinisamostana Slovenski dom,v samostanu, ki je že odsvojega začetka v dvajsetihletih prejšnjega stoletja,znan kot »Ameriške Brezje«pa je bila ustanovljenažupnija. Tam sem se takojlotil organiziranja te narodnežupnije in njenega življenja.Novembra leta 2001 sem se vrnil v Slovenijo in bilposlan na Kostanjevico, moje mesto v Lemontu paje prevzel vam znan in poznan p. Metod Ogorevc, kije tam še danes. Na Kostanjevici sem torej preživeldvanajst let, od katerih sem bil osem let župniktukajšnje župnije in osem let gvardijan samostana(kar pomeni, da sem štiri leta opravljal obe službihkrati).Tako se krog sedaj nekako sklepa in zame sezačenja nov, kar mi bo gotovo izziv. Veselim sedela med vami in z vami, dragi avstralski rojaki, inveselim se sodelovanja s p. Cirilom, s katerim sePater David z letošnjimi prvoobhajanci in njihovimi starši.kar dobro poznava, čeprav skupaj živela in delalanisva še nikoli. Upam in verjamem, da mu bomuporabna pomoč, ki jo potrebuje, ko prevzema šenovo geografsko in pastoralno področje, skrb zarojake v Adelaidi.Službo na Kostanjevici moram seveda zaključiti,kar se bo zgodilo verjetno v začetku avgusta, ko seprestavitve običajno izvršijo in pride na Kostanjevicopater, ki me bo nadomestil, potem pa je odvisnoše od postopka pridobitve avstralske vize, kdaj sebomo lahko pozdravili v Kew. Bog vas živi in naveselo snidenje! pater DavidDOBRODELNA AKCIJA Mete Lenarčična radiu 3 ZZZ za družino StrazbergerRečeno, storjeno! Nabiralna akcija Vaši družini se mi je uresničila!Ko sem prebirala članek o težavah zaradi prezgodnjega rojstva dvojčkov Anžeta in Eneja - ali Vajinihdveh sončkov - kakor ju kličeta mama Darja in oče Matjaž, ste se mi s temi besedami vtisnili v srce,toda ne samo v moje srce, temveč tudi v srca mnogih slovenskih rojakov v Melbournu in okolici. Vašazačrtana pot, ki bo zelo težka, spraviti oba otroka do nekega smisla življenja, smo se v skupnosti nameniliin odločili za pomoč. Nabiralna akcija je stekla preko radijskih valov privatne radijske postaje 3ZZZ 92.3FM -Melbourne, društvenih obiskov ter Verskega in kulturnega središča svetih bratov Cirila in Metoda vKew-ju. Skupna vsota se je nabirala po kapljicah - dolar na dolar in skupaj smo nabrali $1.220.Ček s to vsoto boste prejeli osebno preko g. Petra Mandelja, člana Sveta Vlade RS za Slovence vzamejstvu in po svetu, ko pride junija letos v Slovenijo.Darovalci: Versko središče v Kew $250, avtobusni izlet $247, družina Lenko $100, družina Brožič $70,SD Planica $50, J. Kotnik $30. Ostali darovalci: M. Lenarčič, S. Gorup, E. Zajc, J. Caf, P. Mandelj, H.Trinnick, J. Ramuta, J. Mesarič, M. Kovačič, Š. Blaževič, V. Vrnjak, D. Štolfa, F. Fekonja, S. Blatnik, J.Veedetz, H. Vidovič, A. Cek, A. Povh, L. Vičič, V. Koželj, A. Pekol, S. Debelak, F. Kravos, M. Pajon, V.Belak, M. Brenčič, L. Fistrič, T. Sycamore, A. Pleško, P. Tavčar, M. Stavar, Z. Kirn, M. Dular, L. Hammond,A. Fabjančič, P. Žnidarič, P. Novak, F. Šajn, F. Frančič, A. Lešnjak, J. Rozman.S spoštovanjem, Meta Lenarčič, Urednica slovenskega programa na radiu 3ZZZ 92.3 FM,Melbourne, Victoria, 19. 05. 2013misli | maj - junij 201319

PREDSTAVITEV DIGITALNEGA ARHIVA SLOVENCEV PO SVETU V LJUBLJANIV torek, 21. maja 2013, je v Ljubljani, v prostorihInštituta za slovensko izseljenstvo in migracijeZnanstveno raziskovalnega centra SlovenskeAkademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanjuZRC SAZU), potekala predstavitev pilotneverzije spletnega Digitalnega arhiva Slovencevpo svetu. Računalniško platformo arhiva jeprisotnim predstavil Florjan Auser iz SlovenianMedia House iz Sydneyja, strokovno omizjepa je bilo sestavljeno iz sodelavcev Inštitutaza izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, izkaterega so na sestanku prisostvovali dr. MarjanDrnovšek, dr. Aleksej Kalc, mag. Meta Lokar inpredstojnica inštituta, dr. Marina Lukšič Hacin.Iz Sekcije za interdisciplinarno raziskovanjeZRC SAZU je prišla tudi dolgoletna raziskovalkaslovensko-avstralske skupnosti, dr. BredaČebulj Sajko, Urad za Slovence v zamejstvu inpo svetu je zastopal dr. Zvone Žigon, iz ArhivaRepublike Slovenije pa je bila na sestanekpovabljena višja svetovalka - arhivistka, AndrejaKlasinc Škofljanec. Poleg omenjenih so sepredstavitve udeležili še Irena Jernej Auser, izAvstralije, novinarka časopisne družbe Delo,Dragica Bošnjak, in novinar ter sourednik oddaje»Slovencem po svetu« iz Radia Slovenija, ToniLaterner, in avtor pričujočega besedila, ki prihajaiz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerzena Primorskem v Kopru.Kot je v uvodu pojasnil Florjan Auser, vodjaprojekta, je platforma, na kateri sloni Digitalniarhiv Slovencev po svetu (in je dostopna naspletnem naslovu http://www.da-slo.si in www.da-slo.com.au), zasnovana na računalniškemprogramu ICA-AtoM (akronim za izraz »Access toMemory«), ki ga je razvil Mednarodni arhivski svet(International Council on Archives). Vzpostavitevprograma je bila financirana s strani Urada VladeRS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ZRCSAZU, strokovno pa je nad projektom bdel ArhivDr. Marina Lukšič Hacin, ZRC SAZU, predstojnicaInštituta za slovensko izseljenstvo;dr. Marjan Drnovšek, arhivist, ZRC SAZU Inštitut zaslovensko izseljenstvo; Toni Laterner, RTV Slovenija;Florjan Auser, Slovenian Media House,mag. Meta Lokar, ZRC SAZU.RS, ki je sodelavcem Slovenian Media House nudilsvetovanje in kontrolo vnesenih gradiv. Trenutno sev programu, ki je za zdaj omejen le na gradiva izslovensko-avstralske izseljenske skupnosti oz. arhiva»Historical Archives of Slovenian Australians NSW– Australia Inc.«, in arhivov Slovenskih misijonov vMelbournu in Sydneyu, nahaja okoli 540 publikacijoziroma preko 10.000 strani arhivskega gradiva in večavdio-vizualnih posnetkov. V prihodnje se predvidevapostopna razširitev digitalnega arhiva tudi na ostaleavstralske skupnosti, v primeru nadaljnje zagotovitvefinančnih sredstev pa tudi na slovensko-kanadskoskupnost in na druge slovenske izseljenske skupnostipo svetu.Med prednostmi digitalnega arhiva je FlorjanAuser izpostavil možnost njegove uporabe tako vslovenskem kot tudi angleškem jeziku, saj so vsavnesena gradiva opisana v obeh omenjenih jezikih.(program omogoča tudi druge jezike). S tem bodoarhivski dokumenti na razpolago tudi neslovenskogovoreči javnosti, kar je z vidika mlajših generacijslovenskih Avstralcev nedvomno pomembnapridobitev. Sistem računalniškega programa temeljina dveh strežnikih (prvi se nahaja v Avstraliji, drugiv Sloveniji), na katera je mogoče nalagati gradivoiz poljubne lokacije. Dostop do sistema je za enkratAndreja Škofljanec Klasinc, višja arhivistka, ArhivSlovenije; dr. Zvone Žigon, Urad za Slovence po svetuin zamejstvu; dr. Aleks Kalc, Inštitut za Slovenskoizseljenstvo; dr. Miha Koderman, ZRC, Univerza Koper;dr. Breda Čebulj Sajko, ZRC SAZU, Ljubljana.20 misli | maj - junij 2013

omogočen le strokovnim uporabnikom, v prihodnjepa se predvideva odprtje nekaterih vsebin zanajširšo zainteresirano javnost. Omejitev dostopado aplikacije je bila potrebna zaradi zahteve,postavljene s strani Arhiva RS, da se v programnalagajo le tista arhivska gradiva, ki so ustreznoevidentirana in opisana (v slovenskem in angleškemjeziku) in za katera so pridobljena tudi vsa potrebnasoglasja za objavo. Te omejitve so bile potrebne,kot je povedala Andreja Klasinc Škofljanec iz ArhivaRS, saj bi morebitno samoiniciativno nalaganjeskeniranih gradiv v program s strani nepoučenihuporabnikov lahko naredilo več škode kot koristi.V nadaljnji fazi razvoja programa se predvidevaizobraževanje in usposabljanje posameznikov izcelotne slovensko-avstralske skupnosti v Avstraliji,ki bodo na ta način pridobili pooblastila za vnosarhivskih gradiv v računalniški program. Urad zaSlovence po svetu in zamejstvu pa naj bi organiziralposeben seminar za uporabo programa in širitev naostale kontinente.Digitalni arhiv Slovencev po svetu je v osnovinamenjen vnosu in hranjenju digitaliziranihzgodovinskih gradiv, periodičnih publikacij,dokumentov, fotografij in drugih materialov, ter jeiz tega vidika ključnega pomena za trajno ohranitevdela slovenske izseljenske narodnostne in kulturnedediščine. Hkrati vzpostavitev digitalnega arhivapredstavlja tudi precejšen potencial za raziskovalce inraziskovalne inštitucije, katerim bi digitalizirane bazepodatkov omogočile kvalitetnejše in znatno cenejšeraziskovanje primarnih virov podatkov, ter jim na tanačin ponudile vpogled v življenje izbrane izseljenskeskupnosti.Dr. Miha Koderman, Univerza na Primorskem,Znanstveno-raziskovalno središčeOb smrti brata JANEZA AUSERJA (69 let),od katerega smo se poslovili v Križah priTržiču 3. maja 2013, se iskreno zahvaljujemovsem, ki ste nam izrekli izraze sožalja.Hvala domačima duhovnikoma terp. dr. Mihaelu S. Vovku in p. DarkuŽnidaršiču za lepo pogrebno bogoslužje.Florijan in Irena Auserter sestra Francka in Sebastjan z družinami.Slovenski klub Jadran, MelbourneKakor vsako leto, tako se je tudi letos v mesecu maju pri slovenskem klubu 'Jadran' praznovalo materinskidan. Ob dobri glasbi, odlični postrežbi in prijetni družbi, je nedeljski popoldan minil, kot bi trenil.Za leto 2013 sta bili za materi leta izbrani Marija Surina in Zlata Vitez. Vsi jima iskreno častitamo!Marija Iskramisli | maj - junij 201321

DAVID JACKA je sin naših sosedov v Kew, očetapsihiatra dr. Briana in matere Roberte, ki sta rednovsako nedeljo pri sveti maši v naši cerkvi svetih bratovCirila in Metoda.Njun sin David je imel pred 25. leti prometno nesrečoz motorjem in postal invalid, kvadriplegik. A to muni vzelo volje do življenja in do neizmerne želje, dabi letel. Po mnogih zapletih mu je leta 2006 uspelodobiti inštruktorja in tudi konstruktorje letala, ki sozanj posebej priredili inštrumente in komande. Davidkrmari letalo s pihanjem v posebno cev ali pa vlečezrak vase. 29. aprila 2013 je poletel sam s športnegaletališča Tooradin v Melbournu na 16.000 kilometrovdolgo pot v posebej prirejenem letalu Jabiru J230,najprej na Tasmanijo in okoli nje ter nato ob vsej obaliAvstralije. Najprej ob vzhodni obali, nato severni delprostranstev, nato nad zahodno obalo in potem ob južni obali nazaj v Melbourne. S tem podvigom hoče preprostosamo povedati, kaj lahko tudi ljudje z različnimi prizadetostmi naredijo v življenju in uresničijo svoje sanje. David jeleta 1996 zastopal Avstralijo na paralimpijskih igrah v ragbiju, ki so ga igrali invalidi na invalidskih vozičkih. David jepred poletom dejal: »Nebo je moja omejitev, ne pa moj stol!« (Herald Sun, 29.04.2013, stran 6)Obisk operne pevkeJerice Steklasa v CanberriNa povabilo pianista Carla D. Raffertya nas je skupaj s svojodružino obiskala uspešna mlada sopranistka JERICASTEKLASA. Koncertno turnejo je začela v Sydneyu, prvivikend v maju 2013 pa je kot princesa Pamina v Mozartovioperi Čarobna piščal izjemno navdušila še zbrano občinstvov Albert Hall v Canberri. Po sprejemu na VeleposlaništvuRepublike Slovenije smo njeno družino popeljali na ogledmestnih znamenitosti in jih zvečer sprejeli v Slovenskemdruštvu. Ob tej priložnosti bi se rad iskreno zahvalil JožiciKoštrica in njeni družini za vse gostoljubje in nastanitev v časunjihovega bivanja v Canberri. Jerici želimo še obilo uspehovna njeni življenjski poti in upamo, da se kmalu spet vidimo vAvstraliji. Pimož Vodenik, CanberraNATALIE POSTRUŽINMaster of Communications (Advertising) with DistinctionAt age of 24, Natalie had already graduated from both, Master of Communications in Advertising with Distinction,Bachelor of Applied Science in Fashion Merchandising with Distinction and a Diploma in Business (Front lineManagement) from the Royal Melbourne Institute of Technology.She has a strong foundation and understanding of the Australian,and International Fashion industry, specialising in communicationsstreaming into Public Relations, Digital and Marketing Management.Natalie gained experience in working within the fields Publishing,Retail, Advertising, Digital and Marketing.Pursuing her own career within Fashion Magazine Publishingand Digital Communications locally in Melbourne, and overseasin New York. She has full USA working rights, and holds EU andAustralian Citizenship, and is very proud of her Slovenian heritage.She has with pride and enthusiasm participated in the Sloveniancommunity events and completed Slovenian VCE in 2006.Čestitamo!Natalie z očetom Darkom in mamo Ljubico.22 misli | maj - junij 2013

Slovenci iz Melbourna in Sydneya na potovanju po Japonski(od 8. do 20. aprila 2013)V ponedeljek zvečer, 8. aprila 2013, smo se zbralina letališču Tullamarine za polet proti Japonskipreko Guangzhou-a na Kitajskem. Preštelismo glave, smo vsi, 29 nas je. Vsi smo veselorazpoloženi, stiskamo si roke v pozdrav, nekaterise nismo videli od zadnjega potovanja, veseli smoponovnega srečanja. Drugi so enostavno veseli vpričakovanju naslednjih trinajstih dni, ki jih bodopreživeli v prijetni družbi in v pričakovanju novihdoživetji, ki jih nudi potovanje v tujo deželo inspoznavanje tuje kulture. Oddajamo prtljago in sepogajamo za sedeže na letalu. Vsak želi sedeti ssvojim partnerjem ali prijateljem sopotnikom. Težkoje razumeti kako 'check-in' osebje dodeljuje sedežeskupinam, večina dobi sedeže skupaj, drugim padodelijo prostore po več vrst narazen. Največkratse da sedeže zamenjati, včasih pač kdo trpi samzraven kakšnega prijaznega tujca. Po skorajštirinajstih urah v zraku smo končno pristali naletališču Narita v Tokyju. Nobenih komplikacij pripregledu dokumentov in prtljage. Prvi vtis je zelopozitiven, policisti in cariniki so nenavadno prijazniin celo nasmejani, kar je skoraj neverjetno, če jihprimerjamo s podobnimi uradniki na letališčih podrugih deželah, je to kar osvežujoče in vpliva zelopozitivno na navadno nekoliko zmedenega potnika.Kasneje smo med potovanjem ugotovili, da policistana Japonskem skoraj ni mogoče najti.Pri izhodu iz letališča nas že čaka japonskispremljevalec Alan, nasmejan človek, sklene dlani,dvigne jih do obraza, se na lahno prikloni in rečeprijazno, “Douitashimashite – welcome to Japan”,kot to znajo le Japonci. Predstavi nam šoferja inpravi: To je Mr. Yamanaka Yoshifumi, on bo našvoznik po vsej turi. Yoshifumi se samo nasmeje, kerne zna po angleško razen “Thank you”. Odpeljemose proti hotelu. Po namestitvi v prvovrstnemhotelu za naslednje tri noči, se podamo kar pešna večerjo v bližnjo restavracijo. Tema pogovoramed sprehodom teče o prvem vtisu o hotelu in kajnarediti s kimono v sobi. Naš spremljevalec Alannam je že prej povedal, da je voda v hotelu pitnamisli | maj - junij 201325

iz pipe in da je kimono, katerega bomo našli v sobi,za našo uporabo v hotelu. Opozoril nas je, da jekimono treba pravilno zapeti z leve proti desni, kajtiv nasprotnem primeru lahko prinese nesrečo. Medpotjo že občudujemo čistočo na cestah in mestnihulicah japonskega največjega mesta, dvanajstmilijonov duš dela in živi v Tokiyu. Na obeh stranehulice nas obdajajo mogočni nebotičniki. Kajenjena ulici je prepovedano, razen na posebnem zatodoločenem prostoru. Presenečenje, presenečenje,ko nam v restavraciji pokažejo, kako si moramosami peči na tanko narezano meso in vse drugo namalih žarih, vgrajenih po mizah. Vodič nam pravi,da si sedaj vse skuhamo skupaj, na koncu paprimešajmo surovo jajce, ki je bilo v skodelici. Idejanam ni preveč ugajala, smo pa jajčko kar pomešaliz ostalim in vse skupaj skuhali. Suši - na tankonarezane kose rib - je bilo treba pojesti kar surove,kot je to običaj na Japonskem. Mi smo si jih pa karspekli in pečene namakali v neznane omakice vmalih posodicah. Ena od ponujenih omak, wassaby,je zeleno obarvan hren, nam poznani okus, ki ga jebilo treba pomešati s sojino omako in v njo pomakatisurovo ribo. Sodeč po tem, da ni nikdar dosti ostalona krožnikih, se mi zdi, da je bila na splošno hranavečini od nas kar všeč. Prvi vtis o Japonski je bil OK.Naslednji dan po obilnem samopostrežnem zajtrkusmo se z nabasanimi trebuščki podali na ogledmesta Tokiya; oglede smo nadaljevali kar dva dni.Med drugimi zanimivostmi smo obiskali znamenitiEdo Muzej, kjer smo se seznanili z zgodovinomesta. Mejniki kot so Tokyo Tree Tower, AsakusaTemple iz 7. stoletja, Imperial Palace Plaza, Ginzain Tokyo Government Observation Deck so pravaposlastica za znanja željnega in radovednegaturista. Med ogledi tolikih zanimivosti smo šezapluli po reki Sumida za panoramski ogled mestaiz druge strani. Tokyo se ponaša, kot nam jeponosno povedal naš vodič, z najvišjo stolpnico nasvetu. Severna Japonska je poznana po nenehnihpotresih, Owakutani Hot Springs so priča, daje to res, tam bruhajo vročo vodo visoko v zrakmogočni gejzirji. Bili smo priče, ko so v tej vroči vodiskuhali sveža kokošja jajca, ki so med kuhanjemspremenila barvo lupine, iz bele v črno. Vodič Alanse je pošalil, da naj bi to bila nekakšna coprnija, mipa vemo, da je le kemična reakcija. Vožnja do inplovba po jezeru Ashi nam je odkrila lepote najvišjegore v deželi vzhajajočega sonca: Mt. Fuji, visok3,860 metrov, na katerega smo se kasneje tudizapeljali do pete postaje 2,300 metrov nadmorskevišine. Gora pomeni Japoncem isto kot TriglavSlovencu, tudi oni pravijo, da nisi pravi Japonec, čese nisi vsaj enkrat v življenju povzpel na vrh tegavelikana. Naslednja dva dni smo potovali skozizgodovinsko pomembne kraje kot so Takayama,mimo jezera Suwako, največjega jezera v pokrajiniNagano. Ta kraj je zelo važnega pomena v japonskizgodovini, zgradba lokalne oblasti ima korenine vkraju Tokugawa že od leta 1692. Jedro mesta stojiše danes večina nespremenjen, sega pa nazaj vsedo Edo obdobja. Res bogata zgodovina. Sedaj se jenaš spremljevalec Alan že naučil prvi dve slovenskibesedi: “Gremo hitro!”. Vožnja skozi alpe od vzhodana zahod je bila posebno doživetje. Potovali smoskozi nešteto tunelov in občudovali s snegompokrite gore na naši levi in desni. Brez dvoma je todel potovanja, ki ga ne bomo zlahka pozabili. Prvadva dni našega obiska v Tokyu smo se že bali, dasmo zamudili in ne bomo videli cvetočih češenj, kerso te že pred dobrim tednom v Tokyu odcvetelezaradi pretoplega vremena.Japonci so v večini šintuisti, ki častijo svojeprednike, kristjanov je manj kot en odstotek od127 milijonov prebivalcev. Kyoto je bilo staroglavno mesto dežele, zato se ponaša z najlepšimi26 misli | maj - junij 2013

Šintu svetišči kot so Heian Jingu Shrinein Kiomizu Temple, v katerem domuje kipBoginje milosti. Zraven svetišča je prostor,kjer se domačini priporočajo za srečnoizbiro življenjskega druga ali družice. Bilismo priče, ko je mlad fant zaprosil svojedekle za roko. Po prvem šoku in toku solzje deklica pokimala in rekla “JA” in že se ji jezalesketal lep diamant na prstku leve roke.Vsi prisotni smo ji čestitali in zaželeli sreče.Kimono show v zlatem pavilijonu je razveselilnaše gospe; marsikatera se bo ličila z novokimono. Ta večer smo končali v Osaki. In žesmo na poti iz Osake proti Hiroshimi, s prvimpostankom v kraju Kobe. Kobe je važnoindustrijsko mesto in med drugim poznanopo Nankin Machi, enem od največjih kitajskihčetrti od vseh mest v deželi. Degustacijajaponske pijače saki in obisk tovarne, kjervarijo poznano japonsko pijačo, je bil višekjutranjega postanka v Kobe. Na avtobus smose vračali z kar nekaj steklenicami žlahtnepijače. Zakaj pa ne, saj je bila le po $11.00 zasteklenico. Popoldne nas je avtobus odložilna železniški postaji Shin Kobe, kjer smo sevkrcali na hitri vlak za Hiroshimo. JR BulletTrain je hitri vlak, ki izgleda od spredaj kotnekakšna pošast z velikimi črnimi očmi, vozis hitrostjo preko 300 km na uro, tako smoprepotovali tristo in nekaj kilometrov v eniuri in sedmih minutah. Potnik sploh nimaobčutka, kako hitro ta peklenski stroj hiti nasvoj cilj. Zanimivo za nas je bilo to, ko jesprevodnik vstopil v kupe, se je v pozdravlepo priklonil, enako tudi, ko je kupe zapustil.Smo v Hiroshimi, mestu, na katerega je padlaprva atomska bomba. Ob obisku Hiroshimese obiskovalcu najbolj vtisne v spominruševina ali bolje povedano ostanek zgradbe,ki je bila zgrajena leta 1915 za promocijoindustrije v Hiroshimi. Vse druge zgradbeso izginile v eksploziji prve atomske bombe6. avgusta 1945, le ta zgradba je ostala. Nebom našteval vseh krajev, katere smo obiskaliv okolici Hiroshime, ker jih je preveč zaimenovati vsakega posebej, povem naj le to,da je vsa okolica ena sama naravna lepota.Park miru (Peace Park) v kraju Hakone nasje prvič na potovanju po Japonski spomnilna grozote, ki ji povzroči eksplozija atomskebombe. Najbolj pomemben je vsekakor bilnaš obisk v muzeju, kjer smo se seznanili z grozotami inrazdejanjem, katerega je povzročila umazana bomba, kotjo imenujejo Japonci. Atomska bomba je končno prisililajaponski imperij, da so prenehali z vojskovanjem in končalidrugo svetovno vojno tudi v Pacifiku, po tem, ko se je vojnav Evropi končala že 9. maja istega leta. Danes Japonciučijo svoje otroke, da je največja dolžnost vsakega človekata, da se mora boriti za mir na svetu. Vsak japonski otrokmora obiskati 'Peace Memorial Park' - Spominski parkmiru in muzej v Hiroshimi, da se tam seznani z zgodovino.Enajsti dan našega potovanja nas JR Bullet Train odpeljeiz Hiroshime v Osako. Na poti zopet občudujemo, kakogosto je Japonska naseljena, saj so ob vsej poti naseljapovezana eno z drugim. Opazovalec dobi občutek, kot daje vse skupaj eno samo veliko mesto. Sedaj smo se žeprepričali, da je vsa Japonska izredno lepo urejena dežela,čista in prijazna za obiskovalca. Čisti zrak in čista pitnavoda sta ponos te dežele. Japonci radi povedo, da živijov mirni deželi. Še ogled ali dva, malo 'šopinga' in našepotovanje po deželi cvetočih češenj je pri kraju. Sreča namje bila naklonjeno na naši poti iz Tokya proti jugu, saj sonaše gospe končno le prišle na račun in se naužile lepegacvetja, cvetočih češenj, ki jih po vsej poti ni manjkalo.Domov smo se vrnili polni novih doživetij in bogatejši vznanju, sklenila so se nova prijateljstva in poznanstva.Končni uspeh vsakega skupinskega potovanja je v prvivrsti odvisen od sopotnikov. Kot organizator potovanjaželim povedati, da si boljše družbe ne bi mogel želeti. Vsismo se med seboj spoštovali in pomagali eden drugemu.Naš 'doktor Frank' skupaj s svojimi pomočnicami je pakot običajno zopet skrbel za duševno in telesno zdravjevseh nas; žganje res ozdravi vse bolezni. Hvala Frankin Rezka za vajino skrb. Hvala tudi moji ženi Mary za’bonbončke‘, zabavo in kulturno hrano, s katero smopreganjali dolgočasje med vožnjo in si istočasno bistrili ums poučnimi vprašanji in odgovori o deželi, po kateri smo sepotepali. Lep pozdrav!Stanko Prosenak, organizator potovanjamisli | maj - junij 201327

ŽIVLJENJE PRISLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEYŠtefan Šernek, predsednik SDSNa Slovenskem društvu Sydney smo imeli v nedeljopopoldan, 14.04.2013, po kosilu zabavo in ples. Igralnam je ansambel Thirolian Echoes. Kosilo je bilo ob 12.uri. Kuharice so pripravile sveže ‘miške’, ki so jih topleprodajale. Bilo nas je čez sto ljudi veselih in nasmejanihobrazov.V nedeljo, 28.04.2013, smo imeli veselico in okrog150 gostov. Igral nam je ansambel The Masters. Kuhinjaje bila odprta kot po navadi in bilo je dobro razpoloženje.Pred dobrim mesecem smo potovali v Canberro, kjersmo imeli trgatev na Slovenskem društvu Canberra.Tokrat smo se pa odločili, da gremo na pokušino vin. Vsoboto zjutraj, 20.04.2013, smo se odpeljali na izlet vHunter Valley. Dogovorili smo se s šoferjem MarjanomCesarjem in rezerviral nam je 58 sedežni avtobus.Ni bilo treba dosti oglaševati. V treh urah smo imelipoln avtobus. To se vidi, da imajo naši Slovenci veseljepotovati v družbi prijateljev. Naš izkušeni šofer Marjan jeprevzel vso odgovornost in skrb, da bi bilo vse srečno.Predsednik Štefan je zaželelvsem potnikom, da bi nas Bogobvaroval in da se vrnemo srečniin zdravi nazaj v društvo in nasvoje domove. Najprej smo seustavili v restavraciji, kjer smoimeli kavico in piškote. To je bil 45– minutni postanek. Ko smo prišliv Hunter Valley Pokolbian Mac.Wigen Vinery smo se najprejfotografirali in nato smo šli vvinarno. Pokusili smo belo in rdeče vino. Nihčeni bil pijan, ker smo dobili samo toliko vina, daje bilo pokrito dno kozarca. Ampak bilo je leporazpoloženje in vsi so bili videti zadovoljni. Natosmo šli še v sosednjo stavbo, kjer smo imelitudi pokušino sira, ki je prav tako pridelek tevinarne. Sir je bilo mogoče tudi kupiti. Odpeljalismo se v Irish Pub na kosilo, kjer je bilo vserezervirano za našo skupino in je bilo že vsepripravljeno. Imeli smo česnov kruh, dunajskezrezke, krompirjev golaž, žemlje, solato intorto. Bilo je vsega v zadovoljstvo. Pijača jebila samo tri metre od nas in si je lahko vsakprivoščil in kupil, kar je želel. Zdi se mi, dasmo bili vsi zadovoljni, kajti hrana je bila zelo34 misli | maj - junij 2013

okusna. Imeli smo možnost nakupa spominčkovin raznih daril. Šofer Marjan Cesar nas je srečnopripeljal na društvo. Takoj je bilo vprašanje, kam inkdaj na naslednji izlet. Seveda sem imel odgovorpripravljen. Odpeljali se bomo v South Caash kSlovencem. Predsednik Štefan se je zahvalil zarazumevanje in sodelovanje.V nedeljo, 12.05.2013, smo imeli na Društvuproslavo materinskega dneva. Ob 2. uri so namzačeli igrati za ples. Imeli smo ansambel Alpskiodmevi. Prišlo nas je okoli 280 članov. Izbrali smonajstarejšo prisotno mamo. To je bila Hilda Greth,stara 84 let. Podarili smo ji šopek cvetja. Ob vhoduv dvorano sta Karina in Rebeka podarili vsaki maminageljček in Ana Šernek je podarila v imenu društvavsaki mami kozarček wiskija ali pelinkovca ali TiaMaria. Predsednik Štefan Šernek je pozdravil vsematere in mamice ter jim zaželel srečo in obilozdravja v prihodnosti.Ob tretji uri smo imeli kulturni program.Deklamirale so: Danica Petrič - pesem Mati,mami za njen praznik; Milka Debevc – Spominna naš vsakdanji kruh in zgodbo o kafetu alikavi, ki jo je spisala Milka Debevc; Zora Johnsonpa je deklamirala Ženitev pred sto leti, pesniceMarcele Bole. Predsednik Štefan se je zahvalilvsem nastopajočim in Ani Šernek, ki je kupila,organizirala in pripravila cvetje; Zori Johnson, daje pripravila program; velika zahvala pa kuharicam,ki so nahranile z odličnim kosilom 280 ljudi. Vsiso bili postreženi in mislim, da je bil ta dan edennajbolj obiskanih na društvu. Bilo je veliko mladine.Po programu smo imeli ples ob zvokih ansamblaŠtefana Šerneka mlajšega Alpski odmevi.V nedeljo, 26.05.2013, smo imeli kosilo in natoples. Igral nam je ansambel Thirolian Echoes. Peklismo kostanj. Bilo je luštno.VAŠI DAROVIZA BERNARDOV SKLAD: $80: S & A Habjan. $50: V & M Kutin, Maria Vogrin, Jože Novak, Gusti Vinko,F & S Hudina. $35: Marija Kogovšek. $30: Ema Arnuš, Maria Hribar, Zora Del Forno, Maria Brgoč, AntonCevec, Maria Rotar, D & A Šuštar. $20: Slavko Ovčak, A & I Trebše, T Stariha, Maria Kosi, Anton Urbas,Fani Šajn, Francka Anžin, Ivan Deželak, S & M Prosenak, Vinko Erjavec, A. Pegan, F & M Briševac,Slavko Ovčak, Franci Schwerdt, Janez Mohorko, P. Pregelj, Elvira Mahnič. $10: Bernarda Blažič, MatijaŠtukelj, Alois Jakša, I & P Kalister, S & M Jernejčič, J. Veber, Jožefa Marič, Slavka Kastelic, IvankaJaušovec, Zvonka Čuček, Hermina Koroša, Irma Ipavec, Ivan Mohar, Franc Tomažič, Maria Vogrinčič,Mirko Ogrizek, Albina Barbiš. $5: M. Urbas, Frančiška Kukec.ZA LAČNE: $50: Anica Lapuh. ZA MISIJONE: $1000: N.N. (Pater Darko osebno izročil p. Pepiju, ki ševedno podpira misijon v Togu); $50: Anton & Marija Brne; N.N. ZA SALOMONOVE OTOKE: $450: N.N.$150: družina Stariha. $100: Jože Krušec (za semenišče), $50: Francka Anžin, Tilka Lenko.ZA p. HUGA & p. MILANA: $150: družina Stariha. BOG POVRNI VSEM DOBROTNIKOM!misli | maj - junij 201335

Iz Kraljičine dežele - QueenslandaPiše Mirko CudermanOb vsakem obisku Marijine doline imam občutek,da je ta kraj vedno lepši, vedno je tam kaj novega,lepega in zanimivega. Zato bi vam rad posredovalnekaj vtisov z obiska tega duševno bogategasredišča, kjer romarji iščejo duševni mir in spravo zBogom. Posebno lepo je videti novo predstavljenointernetno stran: http://www.marianvalley.org/, kjerje predstavljena v besedi in sliki tudi naša kapelicaMarije Pomagaj. Tu so vse informacije, ki jih romarpotrebuje. Koristna razlaga je posebno dobrodošlaprekomorskim turistom in romarjem, ki nameravajoobiskati Avstralijo in vključiti tudi obisk Marijinedoline – Marian Valley.Pred nami bo kmalu že četrta obletnicablagoslovitve kapelice - v soboto, 14. septembra2013. Zato bi vam rad posredoval tudi nekaj očitnihsadov, ki so jih obiskovalci pogostokrat deležni.Med številnimi kapelicami različnih narodnosti je vMarian Valley najbolj obiskana kapela, kjer je dnevnoizpostavljeno Sveto Rešnje Telo. Tu je tudi največuslišanih prošenj in molitev - duševnih in telesnihozdravljenj. Brisbanski časopis Catholic Leaderje že pred leti (15. februarja 2009) objavil članekSeline Venier - obširno reportažo čudežnegaozdravljenja mladeCorrine Swinton(fotografija desno).Že kot 17-letna se jepri padcu iz visokeskale na družinskifarmi v Lismoretežko poškodovalahrbtenico in bilapotem odvisna odinvalidskega vozička.Vsa leta je bila vvelikih bolečinah, zaradi katerih je bila prikrajšanatudi s spanjem. Starši so iskali zdravniško pomočvsepovsod in tako se je Corrine preselila v Brisbane.S časom so ji noge popolnoma odpovedale. Ko je podesetih letih bolečin zvedela za Marijino dolino, seje z mamo Yvonne pridružila romarjem na duhovnihvajah, kjer je bilo veliko poudarka na zakramentupokore – spovedi. V Marijini dolini je imela prilikoopraviti dobro spoved, kjer je prav živo čutila Božjonavzočnost. Čeprav ni bila njena glavna prošnja zapopolno ozdravitev, je pri naslednji molitvi - adoracijiv kapeli Svetega Rešnjega Telesa v svoji notranjostislišala Božji glas: Vstani in hodi... Ozdravil semte. Čutila je, da so jo nevidne roke dvignile in vsebolečine so izginile. Čeprav se je sprva obotavljala,predno je vstala, se je končno opogumila innapravila prve korake do oltarja, kjer se je Boguzahvalila. Njena mama Yvonne, ki je bila poleg nje,se je ustrašila, ko je Corrine vstala in ji je hotelapomagati, a je v notranjosti čutila, da ji ne sme.Od tedaj je ozdravljena, normalno hodi in spi brezbolečin. Njena mama je še dodala, da je Corrinedo tedaj imela ledeno mrzle noge, ki so odslej toplein zdrave. Bogu hvala!!! Corrine je razložila: izduševnega ozdravljenja sem doživela tudi telesnoozdravitev. Zdravniki ne vedo odgovora na njenočudežno ozdravitev. Današnji svet je zelo skeptičeno vsem, kar je nadnaravnega, čeprav vsa znanostne ve in ne razume in ne more razložiti Božjih del...Corrine je živa priča uslišane molitve.V knjigi HEAVEN IS REAL BUT SO IS HELL VassulaRayden piše o pogostih čudežnih ozdravljenjih, kijim je bila priča v raznih molitvenih skupinah. Dodajapa, da ne smemo biti podobni svetopisemski priliki,ko je bilo ozdravljenih 10 gobavcev, a samo edenSamarijan se je prišel zahvalit Gospodu. Pri temnavaja vzoren in redek primer hvaležne matere zna smrt bolnim dveletnim sinom – (crippling juvenilerheumatoid arthiritis), ki je čudežno ozdravel, ko jeVassula molila zanj. Hvaležna mati, (kot Samarijan)se je Bogu v čast zelo potrudila, da je dobila vsobolniško dokumentacijo o sinovem stanju predozdravljenjem in po ozdravljenju, kar so tudi poslaliv Vatikan.V Sloveniji izhaja bogat in zanimiv dvomesečnikGLASNIK KRALJICE MIRU (odgovorni urednikAnton Košir), kjer je objavljenih kar 6 strani revijesamih prošenj in zahval uslišanih molitev, ki jihtamkajšnji romarji delijo z ostalimi verniki. Obprebiranju tega lista je bralcu vidno in očitno, daje Bog navzoč med tistimi, ki ga resno iščejo. Medštevilnimi križi in težavami med verniki je videtiveliko iskrene zahvale, hvaležnosti in globoke vere.Več lahko najdete na internetni strani:http://kurescek.org/Upam, da bodo zgornje vrstice vzpodbudileslovenske romarje širom Avstralije, da se bodoštevilno pridružili naslednjemu praznovanju 4.obletnice blagoslovitve naše kapelice MarijePomagaj v Marian Valley.36 misli | maj - junij 2013

Iz društva PLANIKE pa lahko poročam o veselemsrečanju, praznovanju materinskega dneva vnedeljo, 12. maja 2013. V imenu upravnega odboraje blagajničarka Sofija Durič izročila lep šopek rožletošnji nagrajenki - slavljenki materinskega dneva,Miriam Klemen. Miriam večkrat pomaga v društvenikuhinji, za kar smo ji vsi hvaležni. Istočasno je tudislavila Pavla Pregelj svoj 83. rojstni dan. Navzočasta bila tudi njen sin Marko in hčerka Irena, kjer smoPavli skupno zapeli Happy Birthday in ji zaželelivsega dobrega. Prilagam fotografije obeh slavljenk.Pavla je dolgo let delala pri društvu kot odbornicain kuharica. Njenemu sinu Marku pa smo hvaležniza lep slavolok pred Marijinim znamenjem, ki ga jeon postavil. Vsa leta je lepo obraščen s cvetočimjasminom, ki krasi naše znamenje.POGREB: Našemu odborniku Ivanu Hlupčiču jeumrl brat MILAN HLUPČIČ. Pokojni je bil rojen20.12.1942 v vasi Vina Gora nad Poljem pri Bistrici.Milan Hlupčič je bil po poklicu mizar. V Avstralijoje prišel leta 1958. Prva leta društva se je večkratudeleževal društvenih prireditev. Umrl je v Brisbanu9. maja 2013 in je pokopan na pokopališču MtGravatt. Pogrebni liturgični obred je opravil Fr.Patrick Molony. Naše globoko sožalje njegovemubratu (našemu odborniku Planinke) Ivanu Hlupčičuin njegovemu sinu Davidu. Lep pozdrav vsembralcem MISLI. Mirko CudermanAVSTRALIJA PRIZNALA SLOVENSKA VOZNIŠKA DOVOLJENJASpoštovani Slovenci in Slovenke v Avstraliji,z veseljem vas obveščam, da je Avstralija s 1. majemletos priznala slovenska vozniška dovoljenja. V skladus predlogom o medsebojnem priznavanju vozniškihdovoljenj med Republiko Slovenijo in Avstralijo jeMinistrstvo za zunanje zadeve Avstralije (DFAT)obvestilo Veleposlaništvo Republike Slovenije vCanberri, da od navedenega datuma naprej priznavaslovenska vozniška dovoljenja za “izkušene voznike”,ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno alizačasno prebivališče v Avstraliji. To pomeni, da lahkovsi vozniki, ki so dopolnili 25 let starosti ali več, inimajo veljavno slovensko vozniško dovoljenje (za avtoali motor, se pravi, Class C in Class R) ter ustreznidokument o istovetnosti s strani države ali teritorija, vkateri prebivajo, zamenjajo svoje slovensko vozniškodovoljenje za avstralsko brez dodatnega opravljanjateoretičnega in praktičnega preizkusa znanja vožnje.Edina država, kjer ta zamenjava trenutno še nimogoča, je Queensland, ki bo svoje pravne postopkeza priznavanje vozniških dovoljenj predvidomadokončal sredi tega leta.V duhu vzajemnosti bo v kratkem tudi RepublikaSlovenija primerljivo uredila vse potrebno za to, dabodo lahko tudi državljani Avstralije, ki stalno alizačasno prebivajo v Sloveniji, zamenjali avstralskavozniška dovoljenja za slovenska (v prihodnje tudiza enotno vozniško dovoljenje držav članic Evropskeunije). “Izkušeni vozniki”, ki iz Slovenije vstopajov Avstralijo na podlagi permanentne vize, lahko zobstoječim vozniškim dovoljenjem vozijo največ dotreh mesecev po svojem prihodu v Avstralijo, potempa morajo svoje vozniško dovoljenje zamenjati zaavstralskega. Vsi tisti vozniki, ki še niso dopolnili 25let starosti, bodo morali za pridobitev avstralskegavozniškega dovoljenja še naprej opraviti teoretični inpraktični preizkus znanja vožnje. Če bo takšna osebaopravila omenjeni preizkus znanja, bo lahko slovenskovozniško dovoljenje zamenjala za avstralskega.Turisti in drugi gosti, ki bodo iz Slovenije obiskaliAvstralijo na podlagi trimesečne turistične vize,bodo lahko v tem času uporabljali svoja slovenskavozniška dovoljenja. Ker običajno slovensko vozniškodovoljenje ni v angleškem jeziku, si mora voznikpriskrbeti dodatno slovensko Mednarodno vozniškodovoljenje v angleškem jeziku ali overjen prevodsvojega vozniškega dovoljenja. Še več informacij silahko pridobite na spletni strani Austroad-a: http://www.austroads.com.au/driver-licences/overseasdriver-lincences.Pa srečno vožnjo!dr. Milan BalažicVELEPOSLANIK RS, Canberra ACT, Avstralijamisli | maj - junij 201337

IZ KLUBA TRIGLAV - MOUNTIES GROUPMATERINSKI DANLahko bi materinski dantudi imenovali dan starihmam, saj se najpogostejezberejo otroci druge intretje generacije našihizseljencev v naših klubihin verskih središčih pravzato, da bi razveselilistaro mamo. Pogostopa mladi tudi porečejo:Alma Vozila z vnučkom.”Mama, tam v klubu siže vedno, za materinskidan te bomo peljali nekam, kje še nisi nikoli bila!”Potem jih odpeljejo v kako novo restavracijo, naizletniško točko ali kam drugam, kjer mama resše nikoli ni bila. Drugi otroci pa le razumejo, da bimamo - in očeta - razveselilo, če bi otroci in vnukiprišli z njimi v kraje, ki so jih starši zgradili z žuljisvojih rok in v katere se njihovi potomci tako redkopokažejo. V kraje, kjer so otroci v njihovih mladihletih plesali folkloro ali pomagali pri postrežbi aliigrali tenis, sedaj jih je pa vse bolj težko pripraviti,da bi pokazali še kaj zanimanja. Nekateri pa lepridejo in tudi pri nas, v klubu Triglav, smo jihimeli kar precej: stare mame z majhnimi vnučki vnaročju, muzika ”The Masters” je igrala “Račke”za tretjo generacijo, otroci so poskakovali nagumijastem gradu in na plesišču in marsikoga odstarih mam in očetov, ki jih že dolgo, dolgo nismovideli. Bog daj, da jih bomo še videli, ko bo letonaokoli in Bog jim daj zdravja in moči…V nedeljo, 9. junija 2013, prireja klub Triglav- Mounties balinarsko tekmovanje za POKALSLOVENSKEGA NARODNEGA DNE 2013na baliniščih kluba. Vabljeni so balinarjivseh slovenskih klubov v NSW na celodnevnotekmovanje od 8.30 zjutraj dalje s skupnim kosilomin večerjo ter lepimi praktičnimi nagradami.Teden zatem bomo imeli balinarsko tekmovanje vSofija in Danilo Šajn ter sin Jože z ženo Lindo.Maria Gomboc in družina.Perina Keen s hčerkama Rebecco in Paulo.38 misli | maj - junij 2013

soboto, 15. junija, od 12.30 dalje in skupno večerjo,namesto običajnega nedeljskega tekmovanja, kerbomo imeli naslednji dan, 16. junija, proslavo dnevaslovenske državnosti, ko bomo poleg proslave tudipodelili priznanja najzaslužnejšim prostovoljnimdelavcem v slovenski skupnosti v NSW in ACT.Dobro urejena balinišča, prijetno in prijazno okoljeso pritegnila v klub Triglav tudi skupino balinarjev“Special Olympics”, ljudi, ki so umsko prizadeti. Vsaktretji petek v mesecu zvečer pridejo v klub družine,ki imajo umsko prizadete otroke - imajo najprejskupno večerjo in potem dve uri navdušenegabalinanja.Od predsednika organizacije “Special OlympicsNSW”, g. Michaela Frosta, katerega sin Josh je tudiv skupini, smo prejeli sledeče:Special Olympics NSW Sydney West RegionSpecial Olympics is a worldwide organisation thatprovides sporting opportunities for people with anintellectual disability. The Sydney West Regionextends from Parramatta to Penrith and WetherillPark to The Hills District. The Sydney WestRegion commenced playing Bocce at Club Italia atLansvale approx. 6 years ago, joining with anotherSpecial Olympics group. We were offered the useof the courts at Triglav St Johns Park 2 years agoand we now play bocce there on the third Friday ofthe month. Athletes in the photos are Joshua Frost,Scott Duncan, Ji Butler, Kevin Greig and SarahMolesworth.Our athletes also play Ten Pin Bowling, Athletics,Tennis and Swimming.The athletes love to play Bocce at the Triglav Clubas there are real Bocce courts to play on. The clubis very friendly and the parents and athletes make ita social outing, having dinner at the club before weplay Bocce.Martha and Lou are very supportive of us attendingthe club and Lou prepares the courts to ourspecifications each month. We look forward to theClub’s continued support of our Bocce program. Weencourage any person with an intellectual disabilityto contact us and come and play Bocce.My home number is 02 9636 6058.Michael FrostChairperson, Special Olympics NSWAthletesfrom Special Olympics Sydney West RegionBALINARJI TRIGLAVATriglavski balinarji imajo letos odlično sezono. Balinišča so polna vsako sredo popoldne invsako nedeljo in še vedno prihajajo novi ljudje, ki se želijo priključiti naši balinarski skupini.misli | maj - junij 201339

KLUB TRIGLAV – MOUNTIESvabi, da se nam pridružite na PROSLAVI DNEVA SLOVENSKE NEODVISNOSTIskupno s podelitvijo NSW SLOVENSKIH PRIZNANJnajboljšim prostovoljcem leta v nedeljo, 16. junija 2013.Začetek ob 12.00 uri v prostorih Kluba Triglav Mounties; 80-84 Brisbane Rd., St Johns Park.Za ples bo igral ansambel “The Masters”.Vstopnina:Otroci (izpod 12 let): $10; Člani: $20; nečlani: $25 / V vstopnino je vključeno tridelno kosilo.Rezervacije so nujne:Kličite Martho Magajna: 9609 6057; ali recepcijo Kluba: 9426 1000D O B R O D O Š L I !DRUŽABNA SREČANJA ZA NAŠO DOBROBIT...Moji dragi sopotniki!Že dolgo časa je preteklo od tistih dni, ko smo stopili napot v neznano in se z bolečino v srcu poslovili od zelenihdolin pod Triglavom... Mladostna radovednost in sanjedrugačnosti so nas iz kampov sosednjih držav spremljalepreko globin oceanov v takrat tujo zemljo pod Južnimkrižem - Avstralijo... Majhne mestne hiše, suha rumenatrava in tuja govorica... Da in še kaj je sicer bilo drugačno,vendar ne prisrčno, zato smo pričeli srečanja prijateljev,znancev. S časoma nam je delavni zaslužek kupil zemljo,kjer so zrastli naši skupni domovi in družinske hišice ternaši otroci.Ko danes to premišljujemo, čutimo toploto naše tedanjepridnosti in čustvenih želja po domačnosti... Danes popetdesetih ali morda šestdesetih letih se dostikrat vračastara bolezen po družabnosti in trenutni nuji življenja.Otroci se trudijo za preživetje v vsakdanjih zahtevah inniso več z nami. Naši življenjski sotrudniki / partnerji sose v dostih primerih poslovili v večnost in ostali smo sami.Zadovoljni smo, če nas v teh letih spremlja zdravje in sonam otroci ali bližnji v pomoč. Vem pa, da teh uslug vdosti primerih med našimi sopotniki ni.Zato izražam željo, da uporabimo naša središča zadružabna srečanja, kjer se lahko pogovorimo o sedanjihnujah našega življenja, si med seboj pomagamo in seza uradne zadeve obrnemo nanaš INFORMACIJSKI URADv Melbournu, GENERALNIKONZULAT v Sydneyu inVELEPOSLANIŠTVO RSv Canberri. V upanju, dase pogovorite med seboj indruštvenimi predstavniki kakortudi uradnimi in cerkvenimipredstavniki za našo skupnodobrobit, Vas toplo pozdravljam.Helena Leber, MelbourneV Oznanilih slovenske cerkve svetihbratov Cirila in Metoda v Kew smo lahkože večkrat brali povabilo k srečanjemmolitvene skupine ob petkih ob 10.uri dopoldne. Tudi takšna srečanja, okaterih piše gospa Helena, so že bila vBaragovem domu tudi ob sodelovanjučlanic Slovenskega socialnega skrbstva ininformacijskega urada. No, pa naj tokrat leponatisnemo ponovno vabilo iz letošnjihmajskih Oznanil: »V petek, na zadnji danMarijinega meseca majnika, 31. maja 2013,bo v Kew sv. maša, kot je to običajno vsakpetek, ob 10. uri dopoldne. Po maši imamolitvena skupina še molitev, nato pa jeredno srečanje v Baragovem domu obkavi, pecivu, pogovoru in pogosto raznihpraznovanjih. Vsakdo je povabljen indobrodošel! Pridružite se!«Torej vsak petek je najprej sv. maša vcerkvi, sledi še molitev do 11. ure, potempa srečanje za mizo v Baragovem domu –družabno srečanje za dobrobit duše, telesain duha!p. Ciril40 misli | maj - junij 2013

Lepo vas pozdravljamo in želimo vso srečo v novem letu1985. Arh. Jure Vomberger, predsednik ZSRes so našli osebo, ki je požrtvovalno zbirala podpise,tudi na svoje stroške. To je bila gospa Ema Kessler,bivša lastnica RIO v Šelemburgovi v Ljubljani, ki je bilaedina ženska v odboru SDG (Slovensko državno gibanje)že od leta 1943. Skozi več let nam je nabrala preko700 podpisov iz Argentine. Naš cilj je bil isti kot njen -SAMOSTOJNA SLOVENIJA.Jože Košorok, Sydney, zbral v letu 2012Etnična radijska postaja 3 ZZZ - 92.3 FM Fitzroy, MelbourneSlovenska radijska ura vsako sredo od 7. do 8. ure zvečerNi potrebno poudarjati, kaj ponazarja zgornji naslov.Z letošnjim letom smo se torej prav s temi besedamizapisali že z 24 leti rednega delovanja za slovenskoskupnost v Melbournu v Viktoriji.Kaj to pomeni? Ljubezen, potrpežljivost, veseljein posebna volja do slovenskega rojaka na temoddaljenem koncu sveta.Ljubezen: Slovenski jezik, katerega nam je matipoložila v zibelko ob rojstvu, ni bil življenjska izbiranašega potovanja. Časi in okolica, v katerih smoživeli, so nam rezali kruh, daleč od domače zibeli.Potrpežljivost: Ko smo odraščali, so bili skorajza vse težki povojni časi, pomanjkanje šolskeizobrazbe, posebno tisti prvi imigranti, ko ni bilodrugega, kot čakati in biti potrpežljiv do naslednjegadne, meseca, leta.Veselje: Prihod v neznano deželo, polnopričakovanj, spoznavanja drug drugega pri delu,prijateljev, verskega središča, še vedno bore malošolanja. Čas nam je vsem kar hitro mineval obtukajšnjem domačem ognjišču mladih družin. Staršismo se borili z vsakodnevnimi opravili, poleg vzgojein šolanja svojih otrok.Posebna srčna volja je bila pa potem tista, ki jezačela odpirati možnosti za razvoj slovenskegajezika mlajšim in pa tudi starejšim. Kako se posvetitidružbi preko radijskih valov, je bil prvotni in edinipredlog! Ponudila se je priložnost že leta 1973, ko seje prvič slišal slovenski jezik preko državne radijskepostaje 3EA, kasnejšega SBS. Dobra zamisel, kajtiod tam dalje je šlo samo navzgor.Pogovori o morebitni še eni radijski uri so se pričelileta 1988. Prvo oddaja v živo je bilo slišati potemže leta 1989. Uresničila se je še ta želja za še enoradijsko uro in to na privatni radijski postaji 3 ZZZ –92.3 FM, preko katere danes oddaja že 75 različnihetničnih skupin - od teh je tudi ena slovenska urana teden.Vsa ta leta, vsak teden za tednom, z veseljempripravljamo zanimivosti iz Slovenije, sveta in našeslovenske skupnosti. Vse delo na radijski postajije seveda prostovoljno, vedno pa se potrebuje šekakšen dolar. Odločili smo se, da si s časoma lahkokaj “prišparamo”. Tu so stroški: bencin, cestnina,pisarniške potrebščine. Od začetka je še nekakošlo, kasneje smo bili primorani, da si pomagamo zorganizacijo letnega piknika. Vsako leto nam s temizmenično po slovenskih društvih nudijo pomoč.Letos so nam odprli vrata na SD Planica. Hvala,predsednica gospa Ivanka Kolačko. Vir našegazaslužka sta loterija ter vstopnina v dvorano. Letosso nam priskočili na pomoč ansambel ”Melodija” -pet postavnih fantov, odlično so se odrezali; nastopilje tudi moški pevski zbor “Planika” - neverjetnaljubezen do petja in vsi slovenskih korenin! Dvoranaje bila polna veselih ljudi! To se vidi, kaj nas družipri delu! Ljubezen do slovenske besede, pesmi inglasbe. Hvala družba, pomagamo drug drugemu,vse za dobrobit slovenskega rojaka pod Južnimkrižem. Mnogo več kot 50 let nas veže že ta skupnaljubezen in upam še na toliko let in leta za tem.V imenu slovenske ure Radia 3 ZZZ se iskrenozahvaljujemo SD Planica za dvorano in gostoljubnostv času našega piknika. Hvala vsem, ki ste nampomagali pri vstopnini in nakupu srečk, hvala zapolnoštevilni obisk.Sonja Rupnik, Melita Brežnik, Mateja Habjan,Marta Ogrizek in Meta LenarčičVabljeni mladi, pridružite se nam, več nas bo, lažjebo! Meta Lenarčič, urednica oddaje Radia 3ZZZSLOVENSKOSOCIALNO SKRBSTVOIN INFORMACIJSKI URAD Inc.Telefon/Fax: 03 9853 7600e-mail: slovwelfare@bigpond.cominternetna stran:www.slovenianwelfare.org.auUrad je odprt vsako 1., 3. in 4. nedeljood 11.00 do 12.00 ure in vsak prvi in tretji četrtekv mesecu od 10.00 do 12.00 ure,če se predhodno dogovorite po telefonu.Naslov: 19 A’Beckett StreetKEW VIC 3101misli | maj - junij 201343

g_misli ad FEB.indd 19/2/07 5:20:05 PMGENERALNI KONZULAT RS za NSWGLAS SLOVENIJEELEPOSLANIŠTVO Častni VELEPOSLANIŠTVOgeneralni REPUBLIKE konzul: Alfred SLOVENIJE Brežnik AMTelefon: »THE 02 78 Parramatta RoadREPUBLIKE 6243 VOICE 4830 OF SLOVENIA« Fax: SLOVENIJE02 6243 4827PO BOX e-mail: 191, Camperdown SYLVANIA VCA@gov.si NSW NSW 2224 2050Tel.:www.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/02 9522Telefon:9911 Fax:(+61)02029522629099220000Telefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889STIČIŠČEE-mail: Fax: (+61) slovcon@emona.com.au02 6290 0619ZačasniAVSTRALSKIHodpravnik poslov:PO BOX e-mail: 188, SLOVENCEVvca@gov.si dr. Zvone ŽigonCOOGEE NSW 2034Domačahttp://canberra.veleposlanistvo.si/stran na internetu:Embassy of the Republic of Sloveniawww.glasslovenije.com.auPO Veleposlanik: Box 284, Civic dr. Square Milan BalažicKonzularne CANBERRA zadeve: ACT 260 mag. Metka ČukEmbassy of the Republic of SloveniaGENERALNI26 AkameKONZULATCircuit, O’ MalleyRS zaACTNSW2606PO Box 284, Civic SquareČastni generalni Canberra konzul: Alfred ACT Brežnik 2608 AM78 Parramatta RoadGENERALNI Camperdown KONZULAT NSW 2050 RS za NSWČastni generalni konzul: Alfred Brežnik AMTelefon: 02 9517781591ParramattaFax: 02Road9519 8889E-mail:Camperdownslovcon@emona.com.auNSW 2050PO BOX 188, COOGEE NSW 2034 Telefon: (+61) 02 9517 1591Fax: (+61) 02 9519 8889e-mail: slovcon@emona.com.auAre your dentures more comfortable ina glass...? If so, for a free consultationcontact:KONFIDENT Pty. Ltd.misli | maj - junij 201391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133Gre res za težko in pomembnoodločitev, ki zadevaseveda najprej stanovalceDoma in njihove sorodnikeali legalne predstavnike,zaposlene in slovenskoskupnost v Viktoriji, zatobomo tudi v Mislih objavilivsa uradna sporočila, namenjenavsem tem. Vse toje bilo poleg povedanegatudi že objavljeno na spletnistrani Stičišča avstralskihSlovencev v soboto,VIKTORIJSKIM SLOVENCEMNA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Funeral Advice Line 9500 0900www.tobinbrothers.com.auBi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...?Če ne, z zaupanjem pokličite za prvobrezplačno posvetovanje. STAN KRNELSTANKO KRNELdental prosthetist zobni tehnikspecialising in dentures and mouthguardsspecialist391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133 za umetno VIKTORIJSKIM zobovje in SLOVENCEMzaščitne protezePHONE: 9873 0888 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJArg_misli ad misli FEB.indd | maj 1 - junij 20079/2/07 5:20:05 PM43 misli | maj - junij 2010Funeral Advice Line43 9500 0900www.tobinbrothers.com.aure your dentures more comfortable inglass...? If so, for a free consultationontact:ONFIDENT Pty. Ltd.TAN KRNELental prosthetistpecialising in dentures and mouthguardsBi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...?Če ne, z zaupanjem pokličite za prvobrezplačno posvetovanje.STANKO KRNELzobni tehnik specialistza umetno zobovje in zaščitne proteze45

48 misli | maj - junij 2013