Program dela Ministrstva za gospodarstvo za leto 2007

Program dela Ministrstva za gospodarstvo za leto 2007

VSEBINA:Uvodnik 3Novo razvojno obdobje 4Teme:Gospodarska zakonodaja 10Finančne spodbude 16Razvojni projekti 20Privatizacijski projekti 30Gospodarska promocija 32Mednarodno uveljavljanje 36Normativni program MG za leto 2007 42Osebna izkaznica 50

Spoštovani,preteklo leto je bilo za Slovenijo zagotovo pomembna gospodarska prelomnica. Biloje leto zahtevnih, predvsem pa uspešnih projektov, ki so nedvomno plod načrtnegain usklajenega sodelovanja na različnih področjih gospodarskih politik.Pohvalimo se lahko z rekordno visoko – okoli pet odstotno – gospodarsko rastjo, kinam omogoča, da lahko enako smelo kot do sedaj tudi letos nadaljujemo sprizadevanji in aktivnostmi, usmerjenimi v nadaljnji gospodarski razvoj. Prav tako jevisoka rast življenjskega standarda v Sloveniji bistveno nad povprečjem srednje injugovzhodne Evrope. Znižali smo inflacijo in stopnjo brezposelnosti.Našteto je poleg zahtevnih prevzemnih priprav, kjer je Ministrstvo za gospodarstvoodigralo pomembno vlogo, še posebej s pripravo ustrezne zakonodaje in drugihpredpisov, prispevalo k uspešnemu prevzemu evrske valute. Uvedba evra pomenipriznanje slovenskemu gospodarstvu, hkrati pa zaradi poenostavljenega poslovanja,ki ga omogoča, pomeni tudi spodbudo k večji internacionalizaciji.Le stabilno makro in mikro ekonomsko okolje je lahko temelj za uspešno delovanjegospodarstva. Sprejeti zakonodajni predpisi in finančne spodbude ministrstva, ki sousmerjeni v ustvarjanje gospodarstvu prijaznega poslovnega okolja s poudarkom naodpravljanju administrativnih ovir, dajejo dobro podlago izzivom, ki nas čakajo vdrugi polovici mandata.Prednostna naloga Ministrstva za gospodarstvo v letu 2007 ostaja še naprejpovečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v evropskem in svetovnemmerilu. Na tem mestu vas želimo seznaniti z našimi usmeritvami in konkretnimiukrepi za dosego zastavljenega.Zavedanje, da je trajnostni gospodarski razvoj naša skupna odgovornost, ni dovolj.Ambiciozni načrti, znanje in inovativni pristopi zahtevajo celostno obravnavanje inmedsebojno povezovanje. Za to je potrebna sinergija. Sinergija sodelovanja ključnihsubjektov ter usklajenih projektov z različnih področij.Mag. Andrej Vizjak,minister za gospodarstvo3

NOVO RAZVOJNO OBDOBJEZ letošnjim letom na Ministrstvu za gospodarstvo začenjamo novo razvojnoobdobje. Začrtali smo ga s pripravo in sprejetjem Programa ukrepov zaspodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013 ter Razvojnimnačrtom in usmeritvami slovenskega turizma za obdobje 2007 – 2011.Dokumenta vzpostavljata strateško podlago za krepitev podjetništvu prijaznegaokolja, učinkovitejši prenos znanj v gospodarstvo, spodbujanje razvoja ininovacij, zagotavljanje ustreznih finančnih mehanizmov, na področju turizma pakrepitev modela destinacijskega menedžmenta in okrepljeno spodbujanjedopolnilne turistične dejavnosti.Ocena dosedanjih učinkov razvojne politike Ministrstva za gospodarstvo jepokazala, da se neposreden in posreden vpliv investicijske dejavnosti, spodbujenez ukrepi ministrstva za spodbujanje tujih neposrednih naložb, izgradnjoturistične infrastrukture ter krepitve konkurenčnosti in podjetništva v letih 2004,2005 in 2006 na slovensko gospodarsko rast in zaposlenost, krepi. V letu 2004 jeomogočil 300 novih delovnih mestih, leta 2005 skoraj 900 novih delovnih mestih,leta 2006 pa že 4200 novih delovnih mestih. To je pomemben rezultat in tudieden od odgovorov, zakaj so se stopnje registrirane brezposelnosti v Sloveniji vlanskem letu znižale na rekordno nizko raven. Zagotovo gre za zelo velikdosežek Ministrstva za gospodarstvo, ki potrjuje pravilnost začrtanih usmeritevgospodarske politike.5

Ambiciozni načrti na osnovi dobrih rezultatovNa osnovi teh zadovoljivih rezultatov smo na Ministrstvu za gospodarstvopripravili svoje načrte za nadaljnje delo in ukrepe v letu 2007. Načrte lahkorazdelimo v štiri ključne sklope.Prvi, najpomembnejši sklop, je seveda začetek realizacije nove finančneperspektive in tudi uresničevanje projektov iz Resolucije nacionalnih razvojnihprojektov za obdobje 2007 - 2023. Več kot polovica teh projektov je v pristojnostiMinistrstva za gospodarstvo, zato nas čaka izjemno zahtevna naloga. Finančnaperspektiva pa je seveda še širša, saj obravnava tudi določene horizontalneukrepe, kot so vlaganja v turistično infrastrukturo, izvajanje ukrepov zagotavljanjanacionalne širokopasovne mreže in ukrepov za dvig konkurenčnostislovenskega gospodarstva prek Slovenskega podjetniškega sklada in zapovezovanje podjetij z institucijami znanja. To je pomembno pri razvojnihprojektih, ki načrtujejo nove izdelke ali nove tehnologije, s tem pa vplivajo nadvig razvojne inovativne sposobnosti slovenskih podjetij.Drugi pomemben sklop je normativni del. Pripravili bomo 14 predlogov zakonovin 32 predlogov podzakonskih aktov.Tretji pomemben del programa dela Ministrstva za gospodarstvo so priprave napredsedovanje Evropski uniji (EU). Naše ministrstvo pokriva zelo velikopomembnih področij delovanja EU, kot je na primer konkurenčnost, ki zajemaprenovljeno Lizbonsko strategijo oziroma strategijo za rast in delovna mesta.Pomemben del je tudi inovacijska politika in s tem povezana intelektualnalastnina ter sklop vprašanj, povezan z industrijsko politiko in energetiko ter stransportom in komunikacijami. Omeniti je treba tudi vsa prizadevanja napodročju liberalizacije poštnih storitev in elektronskih komunikacij, čaka pa nastudi zelo zahtevno delo, povezano s Svetovno trgovinsko organizacijo.Četrti pomemben sklop v programu dela Ministrstva za gospodarstvo jenadaljevanje privatizacije gospodarstva.Ključne aktivnosti po direktoratihKljučna naloga Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost bodo pripravena črpanje sredstev naslednje finančne perspektive tako znotraj Resolucije onacionalnih razvojnih projektih 2007 - 2023 kot prek horizontalnih ukrepovSlovenskega podjetniškega sklada in Javne agencije za podjetništvo in tujeneposredne investicije. Nadaljevali bomo - zlasti prek dveletnih razpisov - zukrepi, ki so se že lani izkazali kot uspešni. Pomemben del dela na temdirektoratu bo povezan s pripravo dveh novih zakonov. Zakon o podpornemokolju za podjetništvo bomo posodobili in prenovili v skladu z ukrepi, ki jihnameravamo uresničiti v tej finančni perspektivi. Pri Zakonu o tveganem kapitalupa gre za pomemben segment, ki v Sloveniji zaenkrat še ni bil realiziran v oblikijavno-zasebnega partnerstva.Tudi v Direktoratu za turizem bo prvenstveno pomembno učinkovito črpanjeevropskih sredstev naslednje finančne perspektive, predvsem za vlaganje vturistično infrastrukturo in za krepitev turističnih destinacij.Pomemben je tudi normativni del s tega področja. Vanj med drugim sodi Zakono spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu, ki med drugim zagotavljanadgradnjo pri razvojni naravnanosti kmetijskih politik, saj lastnike kmetijspodbuja, da se bodo več ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi in da bodo lahkole-te na raznih prireditvah tudi ustrezno predstavili.Ključna je še nadaljnja promocija slovenskega turizma. V začetku tega leta je žezačel delovati Centralni turistični rezervacijski sistem (CTRS), zato bomo pozornospremljali odziv na njegovo delovanje. Začenjamo pa tudi uresničevati Razvojninačrt in usmeritve slovenskega turizma za petletno obdobje 2007 - 2011.Na Direktoratu za elektronske komunikacije bo prav tako bistveno črpanjesredstev nove finančne perspektive; zlasti implementacija ukrepa nacionalnegaširokopasovnega omrežja. Pri tem je zelo pomemben normativni del, ki je zajetv Zakonu o digitalni radiodifuziji. Tudi v Sloveniji moramo namreč v skladu ssprejeto strategijo zagotoviti primerno normativno ureditev tega področja. Privračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je cilj ministrstva, da dokonca leta vračilo prejmejo vsi oziroma večina tistih, ki so do njega upravičeni.Četrti pomemben del nalog tega direktorata pa je privatizacija družbe TelekomSlovenije, d. d.Direktorat za notranji trg ima tako kot vsako leto veliko normativnih nalog.Načrtovane so spremembe Zakona o finančnem poslovanju podjetij, s katerimpredlagamo popravo krivic iz preteklosti in uvedbo evropskega načina reševanjaproblemov, s tem pa izbris subsidiarne odgovornosti delničarjev glede naposlovanje uprav.67

Veliko naših prizadevanj bo terjala tudi priprava Zakona o finančni participacijizaposlenih, po katerem naj bi delavci sodelovali pri dobičku, bodisi v oblikilastniških deležev bodisi v obliki denarja. Načrtujemo tudi spremembe Obrtnegazakona, ki med drugim predvidevajo deregulacijo opravljanja dejavnosti inizvajanja obrtnih poklicev. Celovito bomo posodobili tudi Zakon o trgovini.Direktorat za notranji trg bo sodeloval tudi pri privatizaciji Slovenske industrijejekla, Nafte Lendava ter Rudnika cinka in svinca Mežica.Ta direktorat se ukvarja še z nekaterimi vprašanji, povezanimi z zapiranjemrudnikov, kjer so potrebna velika prizadevanja in sredstva za čim prejšnjo incelovito sanacijo odprtih vprašanj iz preteklosti.Tudi Direktorat za energijo ima zastavljenih precej nalog. Ključna je, daMinistrstvo za gospodarstvo spremlja in tako prispeva k večji investicijski politikislovenskih energetskih podjetij pri vlaganjih v proizvodnjo električne energije inv sistemski prenos električne energije ter zemeljskega plina. Investicijska politikaje sicer stvar podjetij, vendar pa je sodelovanje z Ministrstvom za gospodarstvona področju energetike izjemno pomembno, predvsem zato, da skupajizpolnimo cilj in zagotovimo zanesljivo ter varno oskrbo Slovenije z energenti.Ministrstvo za gospodarstvo zato podpira projekte, kot je na primer projektvečjega uvajanja biogoriv Nafte Lendava.Čaka nas tudi priprava Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službedejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije ingospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem. Greza dokončno ureditev funkcij sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Tabo na ravni države eden, ohranili pa bomo tudi pet distribucijskih podjetij. Odnosmed njimi bo urejala uredba in posledično tudi pogodbe, ki bodo sklenjene medsistemskim operaterjem in posameznimi distribucijskimi podjetji.Trg za gospodinjstva bomo uspešno odprli 1. 7. 2007, nadaljuje se tudi privatizacija,povezana z reorganizacijo, potekajo pa tudi zadnji dogovori glededokončne vzpostavitve drugega energetskega ponudnika v Sloveniji, t. i. drugegastebra okoli Gen energije in priprave Holdinga na dokapitalizacijo, ki vodiv konsolidiranje. Potekajo tudi priprave na privatizacijo družb TE-TOL in Talum,hčerinskih družb Rudnika Trbovlje Hrastnik v zapiranju in tudi nekaterih drugihhčerinskih družb obstoječih energetskih družb v Sloveniji.še posebej je zelo pomembno področje predsedovanja trgovinski politiki.Slovenija bo kot predsedujoča EU predstavljala evropsko trgovinsko politiko, karje pri razmeroma omejenih kadrovskih virih ministrstva izredno zahtevna naloga.Nadaljevali bomo tudi z ustanavljanjem predstavništev slovenskega gospodarstva.V letu 2007 imamo namen odpreti še štiri dodatna predstavništva,predvidoma v Savdski Arabiji, Ukrajini, Argentini ali Braziliji in Kitajski. Pokrili biradi nekoliko širši del, in sicer tiste potencialne trge, ki jih slovenskogospodarstvo ocenjuje kot perspektivne, vendar na njih nimamo zadostiinfrastrukture za nudenje kakovostnih informacij in pomoči slovenskimpodjetjem pri uveljavljanju na teh trgih.Spodbujanje neposrednih tujih investicij, temu namenjamo veliko sredstev, bostalnica v delu Ministrstva za gospodarstvo tudi v naslednjih dveh letih.Prepričani smo, da bomo uspeli pridobiti predvsem tiste neposredne tujeinvesticije, ki bodo dvigovale dodano vrednost in bodo razvojno naravnane terbodo zaposlovale razvojno konkurenčno delovno silo.V tej publikaciji vam predstavljamo najpomembnejše načrtovane aktivnosti inprojekte našega ministrstva. Zavzemali se bomo, da bodo v celoti uspešnoizpolnjeni. Vse to z namenom zagotavljanja ključnih ciljev, kot so dvigkonkurenčnosti, produktivnosti, zaposlenosti in blaginje vseh prebivalcevSlovenije.Direktorat za ekonomske odnose s tujino bo nosilni direktorat pripravSlovenije na predsedovanje EU. Čaka nas še ogromno nalog na vseh področjih,89

GOSPODARSKA ZAKONODAJAZakonodaja, ki je usmerjena v povečevanje konkurenčnosti gospodarstva, semora nenehno prilagajati gospodarskemu položaju in potrebam podjetij. Takobomo na Ministrstvu za gospodarstvo v letu 2007 prenovili obstoječe zakonskepredpise, oblikovali pa bomo tudi nove. S slednjimi želimo še nadaljezmanjševati administrativna bremena podjetij, spodbujati njihovo hitrejšo rast terpovečati varnost poslovanja podjetij in potrošnikov.Po pretekli obsežni reformi Zakona o gospodarskih družbah in nadaljnjihspremembah, ki jih bomo predlagali v letu 2007, na Ministrstvu za gospodarstvoza letos pripravljamo korenitejše spremembe Obrtnega zakona. Med drugimbosta prenove deležna tudi Zakon o trgovini in Zakon o podpornem okolju zapodjetništvo.Že v letu 2006 smo začeli z intenzivno pripravo Zakona o družbah tveganegakapitala, z njegovim sprejetjem v letu 2007 pa bo Slovenija postala ena najboljkonkurenčnih držav za financiranje obetavnih podjetniških zamisli. Letos bomosprejeli še dva nova zakona: Zakon o nepoštenih poslovnih praksah in Zakon oalternativnem reševanju potrošniških sporov. Z njima bomo spodbujaliposlovanje na etičnih načelih in olajšali uveljavljanje potrošniških pravic.V letu 2007 bomo pripravili predloge 14 zakonov in 32 podzakonskih aktov.11

NAČRTOVANI ZAKONSKI IN PODZAKONSKI AKTI MGZA LETO 20071. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah2. Zakon o digitalni radiodifuziji3. Zakon o trgovini4. Zakon o nepoštenih poslovnih praksah5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov6. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči za reševanje inprestrukturiranje gospodarskih družb v težavah7. Zakon o alternativnem reševanju potrošniških sporov8. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence9. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo1. Uredba o spremembah Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službedejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije2. Uredba o določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po železnici v notranjempotniškem prometu3. Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode zanamene daljinskega ogrevanja za tarifne uporabnike4. Uredba o predhodni objavi cen komunalnih storitev5. Uredba o spremembi Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov6. Uredba o izvajanju Uredbe Sveta (ES) o pogojih za dostop do omrežja začezmejne izmenjave električne energije7. Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom8. Uredba o izvajanju javne službe na področju izdajanja revije s področjavarstva potrošnikov9. Uredba o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe sistemskegaoperaterja distribucijskega omrežja električne energije10. Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o načinu izvajanja gospodarskejavne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežjaelektrične energije in gospodarske javne službe dobava električne energijetarifnim odjemalcem1. Pravilnik o vodenju evidence subjektov podjetniškega in inovativnega okolja2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu izračuna plačilna podlagi obvestila, za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo številk3. Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov4. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah podatkov, ki jihposredujejo izvajalci energetskih dejavnosti5. Pravilnik o metodologiji in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptov6. Pravilnik o spremembah Pravilnika o vsebini vloge in pogojih za izdajodovoljenja za izvajanje univerzalnih poštnih storitev7. Pravilnik o načinu posredovanja hranjenih podatkov1. Odredba o pošiljanju obvestil o spremembi cen2. Metodološko navodilo o vpisovanju podatkov v Poslovni register Slovenije3. Akt o spremembah in dopolnitvah Ustanovitvenega akta Javnega skladaRepublike Slovenije za podjetništvo4. Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva, da je proizvod varen vskladu z Zakonom o splošni varnosti proizvodov5. Splošni akt o spremembah in dopolnitvah Splošnega akta o prenosljivostištevilk6. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije7. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi premogovništva SlovenijeZAKONSKI IN PODZAKONSKI AKTI MG, PRENESENI IZ LETA2006 V LETO 20071. Zakon o finančni participaciji zaposlenih2. Obrtni zakon3. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potrošniških kreditih4. Zakon o družbah tveganega kapitala5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu1213

1. Uredba o zagotavljanju zanesljivosti dobave zemeljskega plina2. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pogojih za pridobitevstatusa kvalificiranega proizvajalca električne energije3. Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in mojstrskih nazivov in obrtipodobnih dejavnosti4. Uredba o prenehanju veljavnosti Uredbe o metodologiji oblikovanja cenjavnih telekomunikacijskih storitev in omrežij5. Uredba o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije1. Pravilnik o vodenju evidence subjektov inovativnega okolja ter podpornegaokolja2. Pravilnik o mojstrskih izpitih3. Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registruZakon o gospodarskih družbahZakon o gospodarskih družbah je temeljni regulativni okvir za poslovanjepodjetij. S spremembami se želimo odzvati na potrebe podjetij in zakonskespremembe v Evropski uniji in drugih državah. S prenovo zakona bo izboljšanregulativni okvir in uvedena možnost izvajanja novih gospodarskih aktivnosti.Zakon bo omogočal čezmejne združitve gospodarskih družb. Z novim zakonomželimo prav tako poenostaviti postopke in odpraviti administrativne ovire. Takobo uvedel približno 20-odstotni dvig praga za bilančno razvrščanje malih,srednjih in velikih podjetij. S tem bo omogočena razširjena uporaba bilančnihpoenostavitev za majhna in srednje velika podjetja. Prenova zakona je vezanatudi na projekta VEM in e-VEM, saj bodo nove določbe omogočale razširitevpoenostavljenih registracijskih postopkov na različne vrste gospodarskih družb.Obrtni zakonS prenovo Obrtnega zakona želimo povečati konkurenčnost slovenske obrti termalih in srednje velikih podjetij nasploh. Z njo želimo zmanjšati administrativneovire (denimo, doseči njihovo odpravo pri pridobivanju obrtnega dovoljenja),znižati kvalifikacijske pogoje za opravljanje dejavnosti in s tem pospešiti razvojmalega gospodarstva. Zakon bo oblikovan tudi v luči nadaljnje prenovezborničnega sistema. Nov zakon bo odražal potrebe članov Obrtne zborniceSlovenije, namesto dveh različnih članarin pa bo uvedena znižana in poenotenačlanarina.Zakon o družbah tveganega kapitalaPomanjkanje ustreznega finančnega kapitala je v Sloveniji ena ključnih ovir zahitrejši razvoj malih in srednje velikih podjetij. Poleg tega imajo družbe ali skladitveganega kapitala znanje, kako z ekonomskega in pravnega vidika uresničitipodjetniške ideje. Zakon o družbah tveganega kapitala bo le-te opredelil sstatusno pravnega vidika, določil davčne olajšave, ki bodo spodbujaleustanavljanje in razvoj tveganega financiranja, ter predvidel ustanavljanje družbtveganega kapitala, ki bodo samostojno ali skupaj z javnimi sredstvi vlagale vmala in srednje velika podjetja. Pričakujemo, da bo s sprejetjem zakona Slovenijapostala ena najkonkurenčnejših držav za poslovanje družb tveganega kapitala,obetavna in hitro rastoča slovenska podjetja pa bodo rasla še hitreje.Zakon o trgoviniSedaj veljavni Zakon o trgovini je bil sprejet leta 1993. Vse od njegovega sprejetjaje, z izjemo 17. člena, ki ureja obratovalni čas prodajaln, ostal nespremenjen inni sledil hitremu razvoju trgovske panoge. S prenovo zakona želimo odpravitiadministrativne ovire (npr. odpravo izobrazbenega pogoja za opravljanjetrgovinske dejavnosti), izenačiti pogoje za vse trgovske subjekte, na novoopredeliti nekatere oblike trgovine na drobno in debelo ter podrobnejeopredeliti opravljanje trgovinskih storitev.1415

FINANČNE SPODBUDEUstvarjanje ugodnega poslovnega okolja za spodbujanje podjetništva inkonkurenčnosti slovenskega gospodarstva je prednostna naloga Ministrstva zagospodarstvo. Na ministrstvu pripravljamo spremembe in dopolnitve predpisovin ne nazadnje tudi nove predpise, ki tako poslovno okolje ustvarjajo.Pomembne za to pa so tudi finančne spodbude podjetjem in podjetnikom, za karvsako leto namenjamo vse več sredstev. V preteklih dveh letih in tudi vproračunih za prihodnji dve leti je opazna sprememba koncepta neposrednihfinančnih spodbud v primerjavi s predhodno prakso; v našem proračunu postajarazmerje med fiksnim in »mehkim« delom vedno ugodnejše v korist slednjega.Sredstva za sofinanciranje projektov (razen v primeru projektov iz Resolucijenacionalnih razvojnih projektov) se bodo tudi v letu 2007 dodeljevala na podlagijavnih razpisov Ministrstva za gospodarstvo (Direktorat za podjetništvo inkonkurečnost, Direktorat za turizem) in izvajalskih institucij ministrstva (JAPTI inSlovenski podjetniški sklad).Na razpolago bo približno 42 milijonov evrov sredstev za subvencije in 21milijonov evrov za ugodne kredite in garancije.Javni razpisi - prvi predvidoma marca 2007 - bodo objavljeni v Uradnem listu RSin na naslednjih spletnih straneh:http://www.mg.gov.si/http://www.podjetniskisklad.si/http://www.japti.si/http://www.gov.si/euskladi/17

Javni razpisi s področja spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti ter tujihneposrednih investicij v letu 2007 bodo izvedeni v okviru naslednjih vsebin:Promocija podjetništva in izobraževanje za podjetništvoNačrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): SLO sredstva: 1.084.961Podpora vstopnim točkam VEMNačrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): SLO sredstva: 918.044Vavčersko svetovanje in usposabljanje (program):Načrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): SLO sredstva: 2.086.463Spodbujanje podjetništva med posebnimi ciljnimi skupinamiNačrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): SLO sredstva: 166.917Poklicno in strokovno izobraževanjeNačrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): SLO sredstva: 417.293Razvojniki za gospodarstvoNačrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): EU sredstva: 1.185.111; SLO sredstva: 918.534Spodbujanje investicij v gospodarsko-razvojno-logističnih platformahNačrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): EU sredstva: 8.345.852; SLO sredstva:1.472.797Zagonska sredstva za delovanje TP, PI in UNINačrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): SLO sredstva: 417.293Spodbujanje raziskovalno-razvojne dejavnosti v podjetjihNačrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): EU sredstva: 4.798.865; SLO sredstva:846.858 (v znesku upoštevana prerazporeditev 4.172.926 EUR na ukrepSpodbujanje tehnoloških investicij)Spodbujanje tehnoloških investicijNačrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): EU sredstva: 11.898.055; SLO sredstva:2.099.657 (v znesku upoštevana prerazporeditev 4.172.926 EUR iz ukrepaSpodbujanje raziskovalno-razvojne dejavnosti v podjetjih)Slovenski center za konkurenčnost in inovativnostNačrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): SLO sredstva: 83.459Zagonska sredstva za novonastala inovativna podjetjaNačrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): SLO sredstva: 1.460.524Spodbujanje hitro rastočih inovativnih MSP z lastniškimi viriNačrtovana sredstva v letu 2007 (EUR): EU sredstva: 4.167.710; SLO sredstva:735.478Spodbujanje investicijskih vlaganj MSP z dolžniškimi viri (ugodni krediti,garancije)Načrtovana sredstva v letu 2007: za ukrep ni predvidenih sredstev iz ProračunaRS 2007;Slovenski podjetniški sklad v letu 2007 namenja sredstva iz lastnih virov za:P13 – ugodni krediti z garancijo sklada (8.345.852 EUR kreditni potencial, 6.676.682EUR garancijski potencial), P2 – neposredni dolgoročni krediti za nova podjetja(834.585 EUR), P2A – mikrokrediti (417.293 EUR), P3 – garancije za leasing(4.172.926 EUR), posebni produkt 1 – pogarancije za regionalne garancijske sheme(1.251.878 EUR)Spodbujanje tujih neposrednih invesiticijJavni razpis za spodbujanje tujih neposrednih institucij v letu 2007 in 2008Načrtovana sredstva: 5.842.096 EUR v letu 2007 in 2.754.131 EUR v letu 2008Izvajalec: JAPTIRok objave: Predvidoma v marcu 2007Nadaljevanje investicijskega ciklusa na področju turizmaJavni razpis za turistično infrastrukturo za mala in srednja podjetja termanjše investicijeNačrtovana sredstva: 2.920.000 EUR v letu 2007Izvajalec: Slovenski podjetniški skladRok objave: predvidoma v aprilu 2007Javni razpis za turistično infrastrukturo za velike investicijeNačrtovana sredstva: 3.340.000 EUR v letu 2007Izvajalec: MGRok objave: predvidoma v aprilu 2007Javni razpis za spodbujanje razvoja organizacijskih struktur v turističnihdestinacijahIzvajalec: MGRok objave: predvidoma objavljen v drugi polovici leta 20071819

RAZVOJNI PROJEKTIMinistrstvo za gospodarstvo bo v letu 2007 nadaljevalo priprave in postopke zaizvedbo projektov, ki so opredeljeni v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektihza obdobje 2007 – 2023 (v nadaljevanju: resolucija), za katere je resorno.S projekti iz resolucije želimo spodbuditi konkurenčnost gospodarstva indoseganje višjih stopenj rasti. Namen je spodbuditi hitrejši razvoj podjetništvater malih in srednjih podjetij, oblikovati prijaznejše poslovno okolje ter okrepitiprilive razvojno spodbudnih domačih in tujih naložb. Glavne vsebine projektovso zato usmerjene v razvoj podjetništva (poslovne, industrijske in obrtne cone,podjetniški inkubatorji), tehnološki razvoj gospodarstva (tehnološki parki,z gospodarstvom povezana izobraževalna središča), razvoj informacijsketehnologije in njene dostopnosti ljudem, v logistična središča in turističnoinfrastrukturo.Projekti so decentralizirani in horizontalni. To pomeni, da so prostorskorazporejeni v regionalna središča ali večje kraje v vseh slovenskih regijah in davsak projekt povezuje več naštetih vsebin s ciljem izkoriščanja možnosti zausklajeno sodelovanje. Mreža razvojnih središč omogoča visoko usposobljenodelovno silo, intenzivnejša vlaganja v raziskave in razvoj, tesnejšo povezavo zjavnim raziskovalnim in izobraževalnim sektorjem, učinkovito delovanjepodpornih institucij in posrednikov, ustrezno infrastrukturo IKT (informacijskokomunikacijskatehnologija) in povečanje inovativnosti. Le z vzpostavitvijo vsehnaštetih delov bo Slovenija lahko postala država, ki bo temeljila na znanju ininovativnosti.21

IZGRADNJA GOSPODARSKIH SREDIŠČGospodarsko središče jugovzhodne SlovenijePredmet projektaRazvoj visokega šolstva na področju naravoslovja in tehniških ved terizgradnja univerzitetnega središča s spremljajočimi objektiIzgradnja znanstveno-tehnološkega parkaRegijski mrežni podjetniški inkubatorPoslovno-industrijska cona v Novem mestuCilji projektaS koncentriranjem institucij znanja in podpornega okolja za podjetništvo dosečigospodarski preboj regije.Gospodarsko središče PHOENIX v PosavjuPredmet projektaRazvoj letališča Cerklje ob Krki z izgradnjo civilnega letališčaRazvoj poslovno-industrijsko-logističnih območij v neposredni bližiniletališča CerkljeCilji projektaZ razvojem poslovnih con z izrabo transportnih poti skozi regijo postaviti enoglavnih razvojnih središč tega dela Evrope.Gospodarsko središče Gorenjske z mrežnimi podpornimiinstitucijamiPredmet projektaTehnološki park IKT KranjMedicinski tehnološki park GolnikRegionalni, mrežni podjetniški inkubator v Kranju, na Jesenicah, v Tržiču inŠkofji LokiPoslovno-logistična cona BrnikMreža poslovno-industrijskih conGorenjska univerza oziroma naravoslovno-tehniško visokošolsko središčeGospodarsko središče Škofja LokaCilji projektaS koncentracijo institucij znanja doseči razvojni preboj gorenjske regije.Gospodarsko središče PERSPEKTIVA na NotranjskemPredmet projektaPoslovno-gospodarsko središče PostojnaTuristični kraški park Postojna (območje mesta Postojna s porečjem Pivke inNanoščice ter Postojnsko jamo)Gospodarska javna infrastruktura (vzpostavitev učinkovite notranje mrežegospodarske javne infrastrukture in zagotovitev ustrezne dostopnostigospodarskega središča)Poslovna cona Veliki otokPoslovna cona s komunalno infrastrukturo Studenec in vzpostavitevtehnološkega parkaIndustrijsko-obrtna cona PrestranekLogistični center pri PivkiCilji projektaZgraditi centralno gospodarsko središče regije in tam koncentrirati gospodarskirazvoj.Gospodarsko središče OKO v PomurjuPredmet projektaIzgradnja Tehnološkega centraTransportno-logistični centerProjekt višješolskega izobraževalnega centraCilji projektaRazvoj inovativnega okolja, ki bo zagotovil konkurenčne lokacije, ki bodoomogočale pospeševanje in povečanje učinkovitosti prenosa znanja izdomačega in tujega okolja v tržne produkte.2223

Gospodarsko razvojni projekt IN PRIME na GoriškemPredmet projektaPrimorski tehnološki park (Vrtojba, Ajdovščina)Univerzitetni inkubatorMrežni podjetniški inkubatorTehnološki centri in inštituti, tehnološka jedra (Hidria, Iskra Avtoelektrika,Kolektor, ICIT, Gostol, Gopan, MIP, Design center ...)Obrtno–poslovne coneVisokošolska izobraževalna središča s spremljajočimi objektiKadrovski inkubatorRazvojni programi podjetijRegijski razvojni skladCilji projektaSpodbuditi inovativnost in hitrejši tehnološki razvoj v gospodarstvu, povečatiglobalno konkurenčnost regije s povezavo in nadgradnjo vseh ključnihelementov za ustvarjanje znanja, nadgradnjo z raziskavami in predvsemprenosom znanja na trg.Gospodarsko središče OREH v PodravjuPredmet projektaPodjetniški inkubatorUniverzitetni inkubatorZnanstveni parkTehnološki parkKopenski logistični centerVisokošolski centerCenter za obvladovanje lahkih in večfunkcionalnih materialov ALUREG –Slovenska BistricaIndustrijska cona v OrmožuCilji projektaSplošni cilj vzpostavitve in spodbujanja nadaljnjega razvoja gospodarskorazvojnegasredišča je izboljšati inovacijsko dejavnost in pospešiti rast novih terobstoječih tehnoloških in netehnoloških podjetij, povečati sodelovanje medpodjetji in univerzami ter povečati domača in tuja vlaganja v ta del Slovenije.Gospodarsko središče NOORDUNG na KoroškemPredmet projektaVelika poslovno-razvojna logistična cona Noordung s centri v SlovenjGradcu, Dravogradu, na Ravnah na Koroškem in v Radljah ob DraviMrežni regionalni podjetniški inkubatorji in nadaljevanje projekta vtehnološki park NoordungVisokošolsko središče v Slovenj GradcuTehnološki center v poslovni coni Otiški vrh IICilji projektaVzpostavitev gospodarskega razvojnega središča je povečanje inovativnesposobnosti in doseganje razvojnega preboja Koroške.Gospodarsko središče TEHNOPOLIS+ v Savinjski regijiPredmet projektaTehnološki parkUniverzitetni inkubatorVisokošolsko izobraževalno središče s spremljajočimi objektiRegijski mrežni inkubatorRegijska mreža tehnoloških centrovMreža regijskih poslovnih centrovVzpostavitev velike poslovno-industrijsko-logistične cone nacionalnegapomenaCenter za design v Velenju (Gorenje)Cilji projektaZgraditi osrednjo povezovalno točko tehnološkega razvoja jugovzhodne Evrope.2425

Nacionalna širokopasovna mrežaPredmet projektaPospešena gradnja širokopasovnih omrežij v manj razvitih regijah, še posebejna podeželskih območjih, in povezovanje teh omrežij z nacionalnimihrbteničnimi omrežjiDopolnjevanje obstoječega stacionarnega širokopasovnega omrežja sstacionarnimi ali brezžičnimi širokopasovnimi omrežji glede na ekonomskoupravičenostCilji projektaIzvajanje programa bo omogočilo vsem končnim uporabnikom v Sloveniji, dadostopajo do svetovnega spleta prek širokopasovnih povezav, pripeljalo bo doenakomernejše prostorske razvitosti omrežij in storitev elektronskih komunikacij.Ciljni uporabniki so končni zasebni uporabniki, javne institucije in gospodarstvo.Do konca leta 2010 mora biti vsakemu prebivalcu omogočeno, da se poveže ssvetovnim spletom s hitrostjo vsaj 512 kbit/s, najmanj 90 % prebivalcem pa shitrostjo vsaj 2Mbit/s. Dolgoročna cilja sta omogočiti 90 % prebivalcem dostopdo storitev trojčka »triple play« in hitrost vsaj 20 Mbit/s do leta 2015 in jimomogočiti optične povezave do doma do leta 2020.Slovenski jadranski otokPredmet projektaIzgradnja slovenskega jadranskega otokaCilji projektaNamen izgradnje umetnega otoka je združitev koristi rešitve problematikedeponiranja gramoza s koristmi izgradnje velike turistične privlačnosti zmožnostjo sprostitve, zabave in druženja.Zabaviščni park MEGALAXIAPredmet projektaIzgradnja zabaviščnega parka Megalaxia, Hajdina pri PtujuKomplementarni razvojno-naložbeni projekt Gaja Terme Janežovci (Gaja –Spa Resort Janežovci) na območju občine DestrnikCilji projektaCilj osnovnega projekta je ustvariti zabaviščni sistem, ki bo nudil zabavo,vznemirjenje, sprostitev in druženje ljudem iz vseh družbenih skupin in starosti.Hkrati pa se želi zagotoviti pestrejšo turistično ponudbo in prispevati k dvigukakovosti turistične ponudbe na območju severovzhodne Slovenije.Goriški turistični centerPredmet projektaGradnja igralniškega središča Goriški turistični centerCilji projektaCilj projekta je vzpostaviti prvo središče (resort) zabaviščnega turizma pri nas innajvečjo tovrstno središče v Evropi. Ob tem je pomemben cilj vzpostavitevtehnološkega stebra, v katerem bo ponudba visokotehnološko igralniška.Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov KrasaPredmet projektaIzgradnja Evropskega parka krasaObnova objektov kulturne dediščine v zavarovanem območju KobilarneLipica in investicije v povečano kakovost turistične infrastruktureInvesticije v razvoj turistične infrastrukture in ponudbe ter izobraževanje zaohranjanje naravne in kulturne dediščine na širšem območju ŠkocjanskihjamInvesticije v obnovo ŠtanjelaVzpostavitev institucije in infrastrukture regijskega kraškega parkaCilji projektaZ izgradnjo Evropskega parka krasa kot turistično-informacijsko-izobraževalnegasredišča in z razvojem z njim povezanih najpomembnejših turističnih točk naKrasu doseči pomembno dopolnitev obstoječe turistične pobude v Sloveniji,izkoriščanje razvojnih potencialov območja, ki so edinstveni in hkrati pomenijoprimerjalno prednost Slovenije na področju turizma. Povezati obstoječe javneinstitucije na širšem območju slovenskega krasa, kar bi pomenilo pozitivenpremik k celovitemu varstvu in razvoju Krasa ter k aktivnejšemu čezmejnemu2627

sodelovanju z Italijo in z zamejskimi Slovenci v Italiji. Z investicijskimi vložki vaktivno varstvo naravne in kulturne dediščine Krasa razvojno aktivirati Lipico,Škocjanske jame in Štanjel ter z izgradnjo Evropskega parka krasa povezanihturističnih točk. Z vlaganji v izobraževanje za ohranjanje naravne in kulturnedediščine razvojno aktivirati lastnike, ki nastopajo kot investitorji in ponudniki,javne in zasebne institucije pa kot izvajalce programov in projektov.Projekt ČHE KozjakPredmet projektaČHE KozjakCilji projektaPovečati varnost in kakovost oskrbe z električno energijo.Modernizacija električnega omrežjaPredmet projektaV modernizacijo električnega omrežja so vključene naslednje prenosnezmogljivosti nacionalnega pomena:Daljnovod Krško – BeričevoDaljnovod Okroglo – UdineDaljnovod Cirkovce – PinceCilji projektaZagotoviti varnost in kakovost oskrbe z električno energijo.Izgradnja novega proizvodnega objekta HidroelektrarnaSpodnja SavaPredmet projektaHE BoštanjHE BlancaHE KrškoHE BrežiceHE MokriceGradnja protipoplavne infrastruktureCilji projektaBoljša izkoriščenost obnovljivega in cenovno ugodnega vira energije jenacionalnega pomena, saj povečuje samostojnost, zanesljivost, stabilnost inkonkurenčnost slovenskega elektroenergetskega sistema.Izgradnja bloka 6 Termoelektrarne ŠoštanjPredmet projektaGradnja bloka 6 TEŠCilji projektaZagotoviti varnost in kakovost oskrbe z električno energijo.Izgradnja bloka 2 Nuklearne elektrarne Krško**Možno substituiranje z načrtovanimi projekti na področju energetikePredmet projektaIzgradnja drugega bloka Nuklearne elektrarne KrškoCilji projektaZagotoviti varnost in kakovost oskrbe z električno energijo.Izgradnja skladišča plina – Plinohram SenovoPredmet projektaIzgradnja skladišča plina za nemoteno oskrboCilji projektaPridobitev skladišča za potrebe rezerv v RS, povečanje zanesljivosti oskrbe zzemeljskim plinom, povečan obseg obratovanja TEB, zagotovitev strateškihrezerv plina za RS in ugodnejša cena zemeljskega plina.2829

PRIVATIZACIJSKI PROJEKTIPrivatizacija Telekoma Slovenije, d. d.Za namen prodaje deležev Telekom Slovenije, d.d., je bila imenovana Komisija zaodprodajo državnega deleža v družbi Telekom Slovenije, ki deluje in pripravlja vsepotrebno za izvajanje strateških usmeritev, ki jih je sprejela vlada. V skladu s temistrateškimi usmeritvami in uredbo, ki podrobneje opisuje način prodaje kapitalskihvložkov RS, bo najprej izveden skrbni pregled družbe Telekom Slovenije in narejenacenitev podjetja. Komisija in Ministrstvo za gospodarstvo že v februarju 2007 načrtujetazaključek mednarodnega razpisa za izvajalce za skrbni pregled, cenitev podjetja insvetovanje. Slednje obsega več nalog, predvsem pa pripravo mednarodnega razpisa inosnutka pogodbe. Pričakujemo, da bo mednarodni razpis za odprodajo državnegadeleža v Telekomu objavljen predvidoma v juniju 2007, celoten postopek pa naj bi sezaključil predvidoma do konca leta 2007.Privatizacija Slovenske industrije jekla – SIJ, d. d., RSCM -Gradbeni materiali Mežica, d. o. o. in Nafte Lendava, d. o. o.Letos na Ministrstvu za gospodarstvo zaključujemo z začetimi postopki prodaje deleževkapitalske naložbe v holdingu Slovenske industrije jekla - SIJ, d. d. Namen prodaje, ki najbi bila zaključena že v mesecu marcu 2007, je krepitev učinkovitosti in konkurenčnostislovenskega jeklarstva z izboljšanjem poslovanja, oblikovanjem ustrezne lastniškestrukture in doseganjem največje možne kupnine. Prav tako letos pričakujemo zaključekpostopka prodaje deležev RSCM – Gradbeni materiali Mežica, d. o. o. V okviru sprejetegaprograma prodaje kapitalske naložbe v Nafti Lendava, d. o. o., pa že v marcu načrtujemoobjavo mednarodnega razpisa.Privatizacija na področju slovenske elektroenergetikeV letih 2007 in 2008 so v predlogu Odloka o programu prodaje finančnega in stvarnegapremoženja države v sektorju energetike poleg tekočih delovnih nalog kapitalskegaupravljanja predvidene naslednje privatizacijske aktivnosti:Prodaja deleža v družbi TE-TOL, Ljubljana;Prodaja sedmih hčerinskih družb družbe RTH, d. o. o. - rudnik Trbovlje Hrastnik(Fortuna-PIL, d. o. o., Trbovlje; Spekter, d. o. o., Trbovlje; Domex, d. o. o., Hrastnik;Rudar Senovo, d. o. o., Senovo; M&P, d. o. o., Trbovlje; Gratex, d. o. o., Laško;Toplarna Hrastnik, d. o. o., Hrastnik);Talum, d. d., Kidričevo.Temeljni cilji privatizacije elektroenergetike so: razvoj poslovnih sistemov elektroenergetikev smeri konkurenčnosti na regijskem in evropskem trgu, povečanjeučinkovitosti poslovanja z aktivno vlogo zasebnih lastnikov in povečanje aktivnosti zainvestiranje v nove vire, nujne za dolgoročno zanesljivo, ekonomično in okolju prijaznoenergijo s ciljem zmanjševanja uvozne odvisnosti.31

GOSPODARSKA PROMOCIJAMinistrstvo za gospodarstvo bo v letu 2007 nadaljevalo z gospodarsko promocijo,še posebej s spodbujanjem tujih neposrednih investicij v Slovenijo, in promocijoSlovenije kot turistične destinacije v tujini.V nadaljevanju predstavljamo tri najpomembnejše aktivnosti oz. projekteMinistrstva za gospodarstvo s področja gospodarske promocije v letu 2007.Spodbujanje tujih neposrednih investicij (TNI)Vsebinska podlaga za aktivnosti Ministrstva za gospodarstvo na tem področju jeProgram Vlade RS za spodbujanje tujih neposrednih investicij za obdobje 2005 –2009, ki ga je na podlagi Zakona o spodbujanju tujih neposrednih naložb ininternacionalizacije podjetij sprejela Vlada RS.Možnosti, ki jih prinašajo TNI, Slovenija doslej ni dovolj izkoristila. SpodbujanjeTNI bo še vedno ena izmed prednostnih nalog Ministrstva za gospodarstvo tudiv letu 2007. TNI namreč pomembno prispevajo k prenosu znanja, tehnologij,odpiranju novih delovnih mest pa tudi k odpiranju novih trgov. TNI ima pozitivneučinke tudi na lokalno okolje, predvsem prek večje vključitve domačihpoddobaviteljev. JAPTI kot izvajalska institucija Ministrstva za gospodarstvopredvideva v letu 2007 intenzivnejše neposredno trženje v državah, ki sopomembne vlagateljice v tujino, prav tako so za namen finančnih spodbud zaTNI namenjena znatna sredstva.33

Vzpostavitev in upravljanje trženjske znamke SlovenijeSlovenija se že od osamosvojitve naprej srečuje s težavo neprepoznavnosti vsvetu, čeprav se je vedno trudila pridobivati in ohranjati ugled zgledne države.Ker v tujini Slovenijo pogosto zamenjujejo s kako drugo državo, je neprepoznavajo ali pa jo napačno umeščajo, Slovenija potrebuje izdelanopredstavitveno podobo oz. trženjsko znamko, ki bo povečala njenoprepoznavnost. Slovenija je zelo raznolika država, ki se lahko pohvali z mnogimiprivlačnimi vsebinami in zanimivostmi. Za to pa potrebuje jasno in kratkopredstavitveno sporočilo, ki bo v prihodnje ob ustreznem oglaševanju indosledni uporabi na vseh ravneh javnega življenja zmoglo pri posameznikih posvetu zbuditi prvo in pravo asociacijo na Slovenijo.Ministrstvo za gospodarstvo je pristojno za pridobitev modela izgradnje znamkeSlovenije, za pridobitev vsebine identitete Slovenije kot trženjske znamke, zauporabnost (aplikacijo) znamke na vseh ravneh in področjih ter zaimplementacijo in upravljanje z znamko, izhajajoč iz že pridobljenega sistemavidne podobe znamke oz. na osnovi sprejetega slogana in grafične podobeslogana Slovenije (na osnovi javnega naročila, ki ga je v letu 2006 izvedel UradVlade RS za informiranje).Ministrstvo za gospodarstvo bo v letu 2007 izvedlo Javno naročilo za izborizvajalca za pridobitev modela vzpostavitve in upravljavca trženjske znamkeSlovenije.Cilji vzpostavitve trženjske znamke Slovenije so:opredelitev modela izgradnje znamke Slovenije,identiteta Slovenije kot trženjske znamke,opredelitev modela distribucije oz. uporabe znamke Slovenije na vsehpodročjih in ravneh,opredelitev orodij, prek katerih se bo znamka Slovenije uresničila na vsehpodročjih in ravneh terimplementacija in upravljanje z znamko Slovenije.Namen je, da Slovenija v prihodnjih desetih letih postane razvita in prepoznavnaturistična država, kar bi dosegli tudi z vzpostavitvijo trženjske znamke Slovenije.34Nova trženjska znamka bi tako pripomogla k bolj privlačni in drugačni Slovenijitako na področju gospodarstva kot turizma, kulture, športa …Znamka destinacije mora biti živa, da bodo tisti, ki bodo prišli v stik z njo, tudiresnično doživeli z njo predstavljene vrednote in občutili njeno avtentičnost.Uspešno ustvarjanje znamke države je iskanje ravnotežja med politiko,marketingom ter nacionalnim, regionalnim in lokalnim vodenjem znamke na eniter s ponudniki storitev na drugi strani, pa tudi ravnotežje med gospodarskimi,turističnimi, okoljskimi, kulturnimi, športnimi in razvojnimi cilji.Centralni turistični rezervacijski sistem (CTRS) - Spletnerezervacije nastanitvenih zmogljivosti v SlovenijiMinistrstvo za gospodarstvo in Slovenska turistična organizacija sta v začetkutega leta že predstavila slovenski Centralni turistični rezervacijski sistem (CRS), kije pomembna novost na področju slovenskega turizma in je eden izmedpomembnejših projektov na Ministrstvu za gospodarstvo. Gre za projekt, ki je bilzapisan v programih, vezanih na turizem, že od obdobja 2002 naprej, in sicer vStrategiji slovenskega turizma 2002 - 2006, smernicah Strategije trženjaslovenskega turizma 2003 - 2006 in smernicah Strategije razvoja integralnegaTurističnega informacijskega sistema. Poleg vseh omenjenih dokumentov pamoramo omeniti tudi zavezo iz Koalicijske pogodbe o sodelovanju v Vladi RS zamandat 2004 - 2008.Centralni slovenski turistični rezervacijski sistem je projekt, ki bo nedvomnovplival na povečano prodajo slovenske turistične ponudbe in večjoprepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije. Omogočal bo vključitev vsehzainteresiranih ponudnikov turističnih zmogljivosti tako velikim kot tudi srednjevelikim in manjšim ponudnikom. Z vključitvijo v centralni rezervacijski sistem tudimanjšim ponudnikom omogočamo vstop na globalni trg, da s tem postajajo delglobalne turistične ponudbe.Gre za velik projekt slovenskega turizma, ki bo omogočal vklopitev v globalnedistribucijske tokove. In kot takemu je veliko prostora namenjenega tudi vRazvojnemu načrtu in usmeritvah slovenskega turizma za obdobje 2007 - 2011.Strateške usmeritve za naslednje petletno obdobje temeljijo predvsem napovezovanju in krepitvi modela upravljanja destinacij, ki ponudnike turističnihstoritev spodbuja k večji medsebojni povezanosti in k večji vključitvi dopolnilnihdejavnosti okolja v svojo ponudbo.35

MEDNARODNO UVELJAVLJANJEPodpora brezmejnim gospodarskim izzivomInternacionalizacija je eden od osrednjih dejavnikov uspešnega in trajnostnegagospodarskega razvoja. Na Ministrstvu za gospodarstvo zato mednarodnimaktivnostim namenjamo posebno pozornost. V letu 2007 bomo še naprej krepiliaktivnosti, ki bodo slovenskim podjetjem približale in olajšale poslovanje v tujiniter spodbujale neposredna vlaganja v Slovenijo. V ospredju bodo tudi priprave napredsedovanje Evropski uniji, ki ga bo Slovenija prevzela v začetku leta 2008.Razvoj mreže Predstavništev slovenskega gospodarstvaS sprejetjem Programa predstavništev slovenskega gospodarstva, ki je bil sprejetv letu 2005, je bila oblikovana podlaga za usklajen razvoj mreže predstavništevslovenskega gospodarstva (PSG) v tujini. Poleg nadaljnje krepitve vlogeekonomskih svetnikov, ki delujejo na slovenskih diplomatsko-konzularnihpredstavništvih (DKP), se bodo v letu 2007 nadaljevale aktivnosti odpiranja novihPSG. Po začetku delovanja PSG v Bukarešti, Carigradu, Düsseldorfu in Milanubomo v letu 2007 okrepili aktivnosti in odprli štiri nova predstavništva.Razvoj mreže PSG je tudi sestavni del Programa Vlade RS za spodbujanje tujihneposrednih investicij za obdobje 2005 – 2009 in Programa Vlade RS zaspodbujanje internacionalizacije podjetij za obdobje 2005 – 2009. Tako bodo žedelujoča PSG prevzela pomembno vlogo tudi pri privabljanju tujih vlagateljev.37

Ministrstvo za gospodarstvo si bo v skladu s svojimi pristojnostmi z aktivnimvsebinskim usmerjanjem in koordinacijo dela ekonomskih svetovalcev na DKP RSv tujini ter z vzpostavljenimi mehanizmi nadzora prizadevalo za učinkovitejšedelovanje mreže ekonomskih svetovalcev. Ti bodo z izvajanjem svojih programovdela z večjim poudarkom na internacionalizaciji malih in srednjih podjetij terprivabljanju tujih neposrednih investicij prispevali k uresničitvi ciljev izprogramov Vlade RS, katerih namen je dvig konkurenčnosti slovenskegagospodarstva.Mednarodni dogovori po meri gospodarstvaK uspešni internacionalizaciji slovenskih podjetij želimo prispevati tudi skrepitvijo bilateralnega in multilateralnega mednarodnega sodelovanja. Vospredju mednarodnih aktivnosti v letu 2007 bo zato podpora slovenskimpodjetjem pri navezovanju stikov in poslovanju v tujini ter oblikovanjestimulativnega zakonodajnega okolja in drugih političnih dogovorov po merigospodarstva.V letu 2007 bodo predstavniki Ministrstva za gospodarstvo in slovenskih podjetijsodelovali na številnih mednarodnih srečanjih. Za leto 2007 so predvidenanaslednja:DRŽAVA SREČANJE ČASOVNI OKVIR in KRAJBelgijaBelgijaBelgijaKonferenca EREC, podpis sporazumao feed-in tarifah;Srečanje s evropskim komisarjemGünterjem VerheugnomNeformalna večerja ministrovza trgovinoSvet za promet, telekomunikacijein energetiko (TTE)29. 1. 2007, Bruselj11. 2. 2007, Bruselj15. 2. 2007, BruseljBosna inHercegovina Obisk delegacije predsednika vlade 19. 2. 2007Belgija Svet za konkurenčnost 19. 2. 2007, BruseljMakedonija Obisk delegacije predsednika vlade 27. - 28. 2. 2007, SkopjeNemčija Neformalni Svet TTE 15. 3. 2007, HannoverNemčija Neformalni Svet za konkurenčnost 26. - 28. 4. 2007, WuerzburgGrčija Slovenski dnevi v Grčiji 26. - 29. 4. 2007, AteneRuska federacija Zasedanje Medvladne komisije april 2007, LjubljanaKitajskaSrečanje na povabilo Ministrstvaza gospodarstvo LR Kitajskemaj 2007, PekingBelgija Svet za konkurenčnost 21. - 22. 5. 2007, BruseljNemčijaMinistrska konferenca ministrov članicEvropske unije, pristojnih za turizem maj 2007Luksemburg Svet TTE 7. 6. 2006Črna goraMinistrski Svet v okviru Pogodbeo energetski skupnosti v predsedujoči predvidoma junij 2007,državi Energetski skupnostiPodgorica3839

DRŽAVA SREČANJE ČASOVNI OKVIR in KRAJ Priprave na predsedovanje Evropski unijiGruzija Srečanje z gruzijskim ministrom za prva polovica 2007,gospodarstvo in gospodarsko delegacijo LjubljanaMadžarskaSlovaškaBilateralno srečanje ministrovza gospodarstvoBilateralno srečanje ministrovza gospodarstvo5. 3. 2007, Budimpešta7. 5. 2007, BratislavaPortugalska Neformalni Svet za konkurenčnost 26. - 27. 7. 2007, LizbonaBelgija Svet za konkurenčnost 27. 9. 2007, BruseljPortugalskaTuristični forum Evropske unije;predvidoma tudi neformalnoministrsko srečanje oktober/november 2007Predsedovanje Evropski uniji, ki ga bo Slovenija prevzela v prvi polovici leta 2008,ni samo političen, temveč tudi gospodarski projekt. Multilateralni dogovori, kibodo sprejeti v okviru slovenskega predsedovanja, bodo pomembno vplivali nakonkurenčnost vseh evropskih podjetij.Slovenija je skupaj z Nemčijo in Portugalsko, ki bosta Uniji predsedovali v letu2007, že oblikovala okviren program prednostnih nalog predsedovanja.Pravočasno oblikovanje tovrstnega programa je posebej pomembno, saj je vsakapredsedujoča država pri načrtovanju ciljev svojega predsedovanja precej odvisnaod začetih projektov svojih predhodnic. Slovenija je tako kot nacionalneprednostne naloge, katerih nosilec bo Ministrstvo za gospodarstvo, opredelilaskupno energetsko politiko, Lizbonsko strategijo ter konkurenčnost in prenosinovacij v gospodarstvo. V letu 2007 bo v okviru prizadevanj za povečanjekonkurenčnosti posebna pozornost posvečena industrijski politiki.Belgija Svet za konkurenčnost 22. 11. 2007, BruseljKolumbija Generalna skupščina UN WTO 22. - 29. november 2007,Cartagena de IndiasBelgija Svet TTE 29. - 30. 11. 2007, BruseljSicer bo leto 2007 za Ministrstvo za gospodarstvo minilo predvsem v znamenjupriprav na leto 2008. Ministrstvo bo v tem letu še nadalje krepilo evropskeaktivnosti, pri tem pa posebno pozornost namenjalo oblikovanju evropskezakonodaje na področju omenjenih prednostnih nalog in pripadajočimkomunikacijskim aktivnostim.Saudska Arabija Bilateralno srečanje ministrov 2. četrtletje 2007,za gospodarstvoLjubljanaKuvajt Bilateralno srečanje ministrov 2. četrtletje 2007,za gospodarstvoLjubljanaTurčija Mešana gospodarska komisija leto 2007, LjubljanaEgiptBilateralno srečanje ministrovza gospodarstvo z zasedanjemmešane gospodarske komisijeleto 2007, LjubljanaMaroko- Portugalska EUROMED - Barcelonski proces leto 2007Načrt mednarodnih aktivnosti je zgolj okviren in se lahko naknadno spreminja.4041

Št.Status in datumobjave v Ur. l. RSNaslov predpisa ter EU predpisi, s katerimi se ta predpis usklajujePredviden postopekobravnavePrva predložitev vobravnavo na vladiSkrajni rokobravnave na vladiSkrajni roksprejemaObjavljenov Uradnem listu RS1. + prenos v leto 2007 Uredba o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicijeEVA 2006-2111-0078 09. 01. 2007 18. 01. 2007 20. 01. 20072. +DPV Uredba o določitvi najvišjih cen prevoza potnikovpo železnici v notranjem potniškem prometuEVA 2007-2111-0008 06. 02. 2007 15. 02. 2007 15. 02. 20073. + prenos v leto 2007 Uredba o zagotavljanju zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom Vlada RSEVA 2006-2111-0037 13. 02. 2007 22. 02. 2007 22. 02. 2007 18. 01. 20074. + Akt o spremembah in dopolnitvah Ustanovitvenega akta Javnega skladaRepublike Slovenije za podjetništvoEVA 2007-2111-0034 20. 02. 2007 01. 03. 2007 01. 03. 20075. +DPV Uredba o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe sistemskegaoperaterja distribucijskega omrežja električne energijeEVA 2007-2111-0032 06. 03. 2007 15. 03. 2007 20. 03. 20076. +DPV Uredba o spremembi Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službedejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energijein gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcemEVA 2007-2111-0033 06. 03. 2007 15. 03. 2007 20. 03. 20077. +DPV Uredba o spremembah Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službedejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energijeEVA 2007-2111-0003 20. 03. 2007 29. 03. 2007 31. 03. 20078. +DPV Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vodeza namene daljinskega ogrevanja za tarifne uporabnikeEVA 2007-2111-0009 10. 04. 2007 19. 04. 2007 19. 04. 20079. +DPV Uredba o oblikovanju cen učbenikovEVA 2007-2111-0011 10. 04. 2007 19. 04. 2007 19. 04. 200710. +DPV Uredba o predhodni objavi cen komunalnih storitevEVA 2007-2111-0010 10. 04. 2007 19. 04. 2007 19. 04. 200711. + prenos v leto 2007 Uredba o prenehanju veljavnosti Uredbe o metodologiji oblikovanja cen javnihtelekomunikacijskih storitev in omrežij 04. 09. 2007EVA 2006-2111-0063 28. 02. 2006 13. 09. 2007 15. 09. 20074445

Št.Status in datumobjave v Ur. l. RSNaslov predpisa ter EU predpisi, s katerimi se ta predpis usklajujePredviden postopekobravnavePrva predložitev vobravnavo na vladiSkrajni rokobravnave na vladiSkrajni roksprejemaObjavljeno vUradnem listu RS12. +DPV Uredba o izvajanju Uredbe Sveta (ES) o pogojih za dostop do omrežjaza čezmejne izmenjave električne energijeEVA 2007-2111-0021 18. 09. 2007 27. 09. 2007 30. 09. 200713. +DPV Uredba o spremembi Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatovEVA 2007-2111-0012 25. 09. 2007 04. 10. 2007 04. 10. 200714. +DPV Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinomEVA 2007-2111-0026 16. 10. 2007 25. 10. 2007 30. 10. 200715. + prenos v leto 2007 Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in mojstrskih nazivovter obrti podobnih dejavnostiEVA 2006-2111-0053 20. 11. 2007 29. 11. 2007 01. 12. 200716. +DPV Uredba o izvajanju javne službe na področju izdajanja revijes področja varstva potrošnikovEVA 2007-2111-0031 11. 12. 2007 20. 12. 2007 20. 12. 200717. + prenos v leto 2007 Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pogojih za pridobitevstatusa kvalificiranega proizvajalca električne energijeEVA 2006-2111-0040 18. 12. 2007 27. 12. 2007 28. 12. 20074647

Št.Status in datumobjave v Ur. l. RSNaslov predpisa ter predpisi, ki nalagajo sprejetje tega predpisa in EUpredpisi, s katerimi se ta predpis usklajujePredviden postopekobravnaveOrgani (ministrstva, organi vsestavi in vladne službe)Skrajni rok začetkaveljavnostiObjavljeno v Uradnemlistu RS1. +DPV Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu izračuna plačilna podlagi obvestila, za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo številkEVA 2007-2111-0020 28. 03. 20072. +DPV Odredba o pošiljanju obvestil o spremembi cenEVA 2007-2111-0013 05. 05. 20073. +DPV Metodološko navodilo o vpisovanju podatkov v Poslovni register SlovenijeEVA 2007-2111-0027 28. 05. 20074. +DPV Pravilnik o spremembah Pravilnika o vsebini vloge in pogojih za izdajodovoljenja za izvajanje univerzalnih poštnih storitevEVA 2007-2111-0025 28. 05. 20075. +DPV Pravilnik o metodologiji in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptovEVA 2007-2111-0024 28. 06. 20076. +DPV Pravilnik o načinu posredovanja hranjenih podatkovEVA 2007-2111-0030 15. 09. 20077. +DPV Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah podatkov,ki jih posredujejo izvajalci energetskih dejavnostiEVA 2007-2111-0023 28. 10. 20078. +DPV Odredba o pošiljanju obvestil o spremembi cenEVA 2007-2111-0014 26. 10. 20079. +DPV Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratovEVA 2007-2111-0022 30. 11. 200710. +DPV Pravilnik o vodenju evidence subjektov podjetniškega in inovativnega okoljaEVA 2007-2111-0019 28. 12. 200711. + prenos v leto 2007 Splošni akt o pogojih za medobratovalnost digitalne Ur. l. RS,televizijske opreme, ki jo uporabljajo potrošniki št. 136/2006EVA 2006-2111-0094 31. 12. 2007 22. 12. 200612. + prenos v leto 2007 Pravilnik o mojstrskih izpitihEVA 2006-2111-0054 12. 01. 200813. + prenos v leto 2007 Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registruEVA 2006-2111-0055 12. 01. 200814. + prenos v leto 2007 Pravilnik o vodenju evidence subjektov inovativnega okoljater podpornega okoljaEVA 2006-2111-0027 17. 01. 20084849

MINISTER:mag. Andrej Vizjaktel.: 01/400 36 21telefaks: 01/400 35 22e-pošta: gp.mg@gov.siDRžAVNA SEKRETARKA:mag. Andrijana Starina Kosemtel.: 01/400 32 73telefaks: 01/400 32 62e-pošta: gp.mg@gov.siAndrej Vizjak se je rodil 6. avgusta 1964 v Brežicah.Po končani gimnaziji v Brežicah je študiral naFakulteti za elektrotehniko in računalništvoUniverze v Ljubljani, kjer je nadaljeval tudipodiplomski študij in pridobil naziv magisterelektrotehnike.Njegova prva zaposlitev je bila v tovarni Litostrojv Ljubljani. Nato je kot mladi raziskovalec delal naInštitutu Jožef Stefan. Tam je sodeloval prirazvojno-raziskovalnih projektih s področjaračunalniške avtomatizacije industrijskih procesovza potrebe tovarne celuloze in papirja VidemKrško. Leta 1994 se je kot inšpektor za delo zaposlilna Inšpektoratu za delo v enoti Krško. V letu 2000je bil državni sekretar za področje zaposlovanja naMinistrstvu za delo, družino in socialne zadeve.Mag. Andrej Vizjak je bil na volitvah v državni zborleta 2000 izvoljen za poslanca in bil vodjaposlanske skupine SDS. Želja po aktivnemsooblikovanju boljših razmer v domači občini in pouveljavitvi občine Brežice in regije Posavje vslovenskem prostoru je ključni razlog, da je leta2002 sodeloval tudi na lokalnih volitvah in bilizvoljen za županaObčine Brežice. 3. decembra 2004 je bil imenovanza ministra za gospodarstvo.Andrijana Starina Kosem se je rodila 6. avgusta 1963v Ljubljani. Študirala je na Ekonomski fakulteti Univerzev Mariboru, kjer je diplomirala leta 1989, leta 2000 jekončala tudi magistrski študij s področja finančnegamanagementa (MBA). V času študija je bila zaposlenav domačem podjetju. Po diplomi se je zaposlila vTovarni papirja in celuloze Videm Krško. Tam se jetakoj po koncu pripravniške dobe priključila angleškisvetovalni skupini podjetja Knox D'Arcy International,ki je kot pogodbeni partner izvajala projekteracionalizacije, organizacije in vodenja v podjetju. Odleta 1994 dalje je kot samostojna komercialistka delalav zunanji trgovini. V času od leta 1994 do leta 1997 jeuspešno vodila sanacijo podjetja Ipoz Trbovlje. Leta1997 je bila imenovana za direktorico podjetja Rog izLjubljane. Svojo poslovno pot je leta 2000 nadaljevalakot soustanoviteljica in direktorica podjetja Euro Bike.To podjetje je pozneje po neposredni pogodbi oprivatizaciji kupilo podjetje Unis Lasta v Sarajevu; kotdirektorica ga je uspešno vodila od leta 2002 dalje.Mag. Andrijana Starina Kosem je kot svetovalkasodelovala tudi pri različnih drugih poslovnih projektih(Termit Domžale; Rudnik Metala Valjevo; OrbicoSarajevo; Lostar Radeče). Leta 2002 je pridobila tudilicenco za stečajno upraviteljico. V obdobju od leta2002 do leta 2004 je kot samostojna stečajnaupraviteljica izpeljala dva stečaja, v treh pa jesodelovala kot svetovalka.3. decembra 2004 je bila imenovana za državnosekretarko na Ministrstvu za gospodarstvo.5051

KABINET MINISTRADIREKTORATIVodja kabineta:Martin Brataničtel.: 01/400 35 11telefaks: 01/400 35 22e-pošta: gp.mg@gov.siSlužba za odnosez javnostmiVodja službe: Patricija Šašektel.: 01/400 32 72telefaks: 01/400 35 22e-pošta: patricija.sasek@gov.siStanka Ritonjatel.: 01/400 35 05telefaks: 01/400 37 09e-pošta: stanka.ritonja@gov.siLejla Kogejtel.: 01/400 36 04telefaks: 01/ 400 37 09e-pošta: lejla.kogej@gov.siDaniel Škarjatel.: 01/400 36 71telefaks: 400 37 09e-pošta: daniel.skarja@gov.siGeneralni sekretariatV. d. generalne sekretarke:Vida Borovinšektel.: 01/400 35 55telefaks: 01/400 35 44e-pošta: gp.mg@gov.siDirektorat za podjetništvoin konkurenčnostKotnikova 5, 1000 Ljubljana,V. d. generalnega direktorja:mag. Janko Burgartel.: 01/400 32 00telefaks: 01/400 32 62e-pošta: gp.mg@gov.siDirektorat za ekonomskeodnose s tujinoKotnikova 5, 1000 LjubljanaGeneralna direktorica:mag. Sabina Kolešatel.: 01/400 35 21telefaks: 01/400 36 11e-pošta: gp.mg@gov.siDirektorat za notranji trgKotnikova 5, 1000 LjubljanaV. d. generalnega direktorja:mag. Zlatko Zupanctel.: 01/400 37 17telefaks: 01/400 36 22e-pošta: gp.mg@gov.siDirektorat za turizemKotnikova 5, 1000 LjubljanaGeneralni direktor:mag. Marjan Hribartel.: 01/400 32 00telefaks: 01/433 12 20e-pošta: gp.mg@gov.siDirektorat za energijoDunajska 48, 1000 LjubljanaGeneralni direktor:dr. Igor Šalamuntel.: 01/478 71 67telefaks: 01/478 71 82e-pošta: gp.mg@gov.siEnota v MariboruVetrinjska ulica 2, 2000 Maribortel.: 02/220 05 60telefaks: 02/252 11 89Direktorat za elektronskekomunikacijeKotnikova 5, 1000 LjubljanaGeneralni direktor:mag. Matjaž Janšatel.: 01/400 32 88telefaks: 01/400 32 90e-pošta: gp.mg@gov.si5253

Organi v sestavi ministrstvaInstitucije, vezane na področje dela ministrstvaUrad za varstvo konkurenceKotnikova 28/VII, 1000 LjubljanaDirektor:Andrej Plahutniktel.: 01/478 35 97telefaks: 01/478 36 08www.uvk.gov.sie-pošta: andrej.plahutnik@gov.siUrad za intelektualno lastninoKotnikova 6, 1000 LjubljanaDirektorica:dr. Biserka Streltel.: 01/478 31 00telefaks: 01/478 31 10www.uil-sipo.sie-pošta: biserka.strel@uil-sipo.si,sipo@uil-sipo.siZavod za blagovne rezerveDunajska 106, 1000 LjubljanaDirektor:Sašo Jevšniktel.: 01/589 73 00telefaks: 01/589 73 47Slovenska turistična organizacijaDunajska 156, 1000 LjubljanaDirektor:mag. Dimitrij Picigatel.: 01/589 18 40telefaks: 01/589 18 41www.slovenia.infoe-pošta: info@slovenia.infoUrad za varstvo potrošnikovKotnikova 28, 1000 LjubljanaV. d. direktorice:Mojca Burgartel.: 01/478 36 18telefaks: 01/478 34 40www.uvp.gov.sie-pošta: mojca.burgar@gov.siTržni inšpektoratParmova 33, 1000 LjubljanaGlavna tržna inšpektorica:Andrejka Grlićtel.: 01/280 87 00telefaks: 01/280 87 40www.ti.gov.sie-pošta: gp.tirs@gov.si,predstojnik.tirs@gov.siInšpektorat za elektronskekomunikacije, elektronskopodpisovanje in poštoKotnikova 28, 1000 LjubljanaGlavni inšpektor:Peter Mraztel.: 01/478 34 88telefaks: 01/478 34 93e-pošta: gp.iekepp@gov.siInšpektorat za energetiko inrudarstvoGrajska ulica 2, 1410 Zagorje ob SaviGlavni inšpektor po pooblastiluministra:mag. Jože Dimniktel.: 01/478 33 11telefaks: 01/433 10 31e-pošta: joze.dimnik@gov.siZavod za obvezne rezerve nafte innjenih derivatov – ZORD SlovenijaGospodinjska ulica 8, 1000 LjubljanaDirektor:Anton Grabeljšektel.: 01/518 89 10telefaks: 01/518 89 11www.zord.orge-pošta: a.grabeljsek@zord.orgJavna agencija RS za podjetništvo intuje investicije - JAPTIWTC, Dunajska 156, 1000 LjubljanaDirektor:Franc Hoffmanntel.: 01/589 18 70telefaks: 01/589 18 77www.japti.sie-pošta: japti@japti.siSlovenski podjetniški skladTrubarjeva 11, 2000 MariborDirektor:Boris Pfeifertel.: 02/234 12 60telefaks: 02/234 12 82www.podjetniskisklad.sie-pošta: boris.pfeifer@podjetniskisklad.siSIST - Slovenski inštitut zastandardizacijoŠmartinska 140, 1000 LjubljanaDirektorica:mag. Marjetka Strle Vidalitelefon: 01/478 30 13telefaks: 01/478 30 94www.sist.sie-pošta: sist@sist.siSA - Slovenska akreditacijaŠmartinska 140, 1000 LjubljanaDirektor:dr. Boštjan Godectel.: 01/547 32 50telefaks: 01/547 32 72www.gov.si/sae-pošta: bostjan.godec@gov.si5455

Ministrstvo za gospodarstvo RSKotnikova 5, 1000 Ljubljanawww.mg.gov.siFebruar 2007Pripravila:Služba MG za odnose z javnostmiFotografije:Tomo BrejcArhiv službe za odnose z javnostmi MGArhiv Ljubljanske borze d. d.Primož LavreProdukcija:Oglaševalska agencija PAN, d. o. o.