10.07.2015 Views

Smučarska zveza Slovenije - Modra kartica

Smučarska zveza Slovenije - Modra kartica

Smučarska zveza Slovenije - Modra kartica

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

MATJAŽ ŠTIBELJurednik Modrega biltena in vodja projekta <strong>Modra</strong> <strong>kartica</strong>Modri bilten je osebna izkaznica Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>. V njemcelovito predstavljamo strukturo organiziranosti z nosilci ključnih funkcij,nalog in odgovornosti ter izbrance v posameznih panogah po reprezentancah,ki so si privilegiran status zaslužili s tekmovalnimi rezultati v preteklisezoni. Njihovo vztrajno in trdo delo nadgrajujejo trenerji, ki takokot tekmovalci napredujejo v procesu kariernega razvoja od društev– klubov do vodij na najvišji ravni. Nenehno spreminjajoče se okolje znovimi, zahtevnejšimi in institucionalnimi omejitvami zvišuje stroške delovanja,nasproti pa se zmanjšuje financiranje športa prek gospodarstva,kar povečuje izdatke posameznikov oziroma gospodinjstev. Upravljanjez viri ni častno delo predsednikov, ampak odgovornost volonterjev, ki vinteresu športa delujejo kot lepilo; skupaj s sodelavci zagotavljajo pogojeza delovanje in ustvarjanje športnih rezultatov ter razvoj smučarskegašporta. Napori posameznikov v društvih – klubih večkrat ostanejonepoznani širši javnosti. Redko zadovoljstvo jim predstavljajo vrhunskirezultati njihovih tekmovalcev.Okolje od nas zahteva več znanja, sposobnosti in učinkovitosti kot v»zlatih časih« slovenskega smučanja. Tudi drugi športi se srečujejo s podobnimizadevami, le da je Smučarska <strong>zveza</strong> <strong>Slovenije</strong> največja športnapanožna <strong>zveza</strong> v Sloveniji. Z velikostjo je povezano tudi obvladovanje.Informacije o organizaciji, ki jo sestavlja sedem panog, so samo dejstvaiz preteklosti in sedanjosti, namenjena spremljanju prihodnosti. So brez»make upa«, senzacionalizma in moraliziranja. Pogasili smo plamenanegativnih čustev. Poskušamo omejiti razlaganje preživetih teorij in nerealnapričakovanja. Zdravimo rane od ostrin besed, ki so jih z razlaganjemsvojih stališč in nagajanjem povzročili posamezni udeleženci s »posebnimiinteresi« v Smučarski zvezi <strong>Slovenije</strong>. Veliko jih je bilo, in sicer vzunanjem okolju in med sodelavci. Neželeno finančno in organizacijskostanje v panogi za alpsko smučanje so nekateri poizkušali izkoristiti.Tudi sam sem bil nekaj časa prvi borec za ureditev razmer pri alpincih,ki so zatresle celotno »hišo«. Do prevzema nalog sem bil po Sokratovoprepričan, da nihče namenoma ne ravna narobe. Neželen izid naj bi bilposledica nevednosti, omejenega znanja in izkušenj, včasih tudi nesreče.Motil sem se! Zanjo sem plačal visoko ceno.Na nekatere bližnje sodelavce, ki so predstavljali opozicijo, se je dalo vplivati.Njihovih fotografij na naslednjih straneh ne boste več našli. Ostajajoposamezniki, ki so vredni dodatne pozornosti. Poštenost je dolžnostčloveka do samega sebe. Želim, da jo čutijo tudi »divjaki«, ki raje pljuvajopo ljudeh kot po tleh in ki imajo težave s svojim vrednotenjem. Spoznalsem, da »koncesijo« za svoje zastopanje podeljuje tudi Hudič.Modri bilten je namenjen tudi sedmi sili. Poudarek je na sili, ker imastrašansko moč. Pomembna je le konotacija. Novinarji so del športa,so naši sodelavci. So orodje, ki s komentarji ustvarjajo javno mnenje in(ne)naklonjenost. Resnica ne boli, čeprav je neprijetna in primerna zatakojšnjo pozabo. Jezikanje zaradi polnjenja prostora je nepotrebno inškodljivo.Veliko izkušenj nas dela močnejše. Bistre glave so pri nas vedno dobrodošle.Prepričani smo, da bomo kmalu spet vriskali od sreče in da bomoponovno pijani od uspehov. Pogled imamo usmerjen v cilj, tj. omogočitipogoje za izvedbo načrtovanih programov na tekmovalnemin množičnem področju. Potrebujemo čas in mir. Zmage bodoposledica. Verjamemo, da nam bo uspelo.»Pogled je usmerjenv cilj.«Modri bilten, ki je del projekta <strong>Modra</strong> <strong>kartica</strong>, bo imel tako kotv prejšnji sezoni svoje nadaljevanje v Modrih novicah. ImetnikiModre kartice – člani Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>, na katere smoposebej ponosni – bodo vse izdaje prejeli po pošti. Prisotnibomo na vseh tekmah za svetovni pokal v Sloveniji. Pokljuka,Maribor, Kobla, Kranjska Gora in Planica bodo v letu svetovnihprvenstev gostitelji najboljših biatloncev, alpskih in telemarksmučarjev ter smučarskih skakalcev. Tistim, ki še ne veste, sporočam,da je z Modro kartico ogled brezplačen. Našli nas bostetudi pri partnerjih, ki s ponosom pomagajo smučanju. Kdo so inkakšne ugodnosti so pripravili, lahko preberete v zadnjem deluModrega biltena.5


JARO KALANdirektor Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>MODRI BILTEN 2008/2009»V novo sezono znovim optimizmom.«Kot direktor že desetletje vodi Smučarsko zvezo <strong>Slovenije</strong>,še predtem pa je kot uspešen trener dodobra spoznal ustrojkrovne smučarske organizacije. Pred novo sezono upa, dabodo v medijih uspehi znova dobili prednost pred zgodbamio poslovanju.Pred novim tekmovalnim obdobjem se velja še enkratozreti v sezono 2007/2008. S kakšnimi besedami bi označilipreteklo zimo na tekmovalnem in tudi poslovnempodročju?»Pretekla sezona je bila na ravni rezultatov izjemno uspešna,saj so naši športniki marsikdaj in marsikje presegli pričakovanja.Poleg Petre Majdič in napredka alpskih smučarjev bi ponovnopoudaril predvsem rezultate na mladinskih svetovnih prvenstvih.Žal pa so bili rezultati v medijih pogosto zapostavljeni, sajso imele prednost druge teme. Motijo me predvsem zapisi onetransparentnem poslovanju. Vse revizije so namreč pokazale,da nepravilnosti ni bilo. Res pa je, da so nekatere discipline porabileveč denarja, kot so ga odgovorni zbrali. Poslovno poročiloSZS za zadnje leto prikazuje primanjkljaj, ki pa ni tako skrbvzbujajoč, da ne bi videli izhoda. Navsezadnje ima <strong>zveza</strong> precejpremoženja, s katerim bi v najslabšem primeru pokrila primanjkljaj.Sanacijski programi so pripravljeni. Racionalizirali bomoposlovanje. Računamo tudi na večji posluh države.«Preteklo sezono so zaznamovale tudi glasne kritike naračun vodstva zveze. Gre samo za nepoznavanje statuta,vlog nosilcev odgovornosti in načina delovanja ali mogočetudi za delno upravičene kritike?»Nepoznavanje našega delovanja, predvsem aktov, ki opredeljujejopravice, dolžnosti in obveznosti, je vsekakor eden izmedvzrokov za te kritike. Predvsem pa mislim, da smo padli na izpitukomuniciranja z javnostmi. Informacije so podajali ljudje, ki za toniso bili pristojni. Zato lahko rečem, da smo si sami storili medvedjouslugo. Po sezoni smo zato sprejeli pravilnik, ki opredeljuje,6kdo je odgovoren za izjave in podajanje informacij. Tudi mediji so velikoinformacij priredili po svoje in ustvarili nenavadno zgodbo, zato smolahko zasledili kopico neresnic.«Na katerih področji vidite največ prostora za tesnejše sodelovanjez državo?»Kot član strokovnega sveta za šport Republike <strong>Slovenije</strong> sem s toproblematiko nadvse dobro seznanjen. Prizadevamo si, da bi državanamenila čim več sredstev za vrhunski šport. V zadnjih letih je državanamenila veliko denarja za objekte, manj pa za dejavnost. Iskati bomomorali ravnotežje, saj bomo v nasprotnem primeru prišli do položaja, vkaterem bo imela vsaka vas dvorano, bazen in skakalnico, žal pa bo brezšportnikov. Dejstvo je tudi, da se brez pravih šampionov, ki bodo idoli zamlade, šport ne bo razvijal.«Na tem področju se srečujemo s paradoksom. Denarja za objekteje vse več, slovenska prizorišča tekem svetovnega pokala pa ževidno najeda zob časa …»V alpskem delu tovrstne težave niso več tako izrazite, predvsem čeupoštevamo dejstvo, da bo Maribor zaradi univerzijade dobil novozimskošportno podobo. Pri Planici in Pokljuki pa je jasno, da bomo brezvlaganja in obnavljanja ostali brez tekem na najvišji ravni. Planica je ime,ki v svetu nekaj pomeni. Je prava znamka, zato upam, da bo to razumelatudi država in pomagala pri gradnji pravega nordijskega centra. Dodalbi še, da so prav zaradi slabe infrastrukture stroški tekem še toliko večji.Tudi na Pokljuki nas čaka še veliko dela. A ne gre le za biatlon. Potrebujemocenter, ki bo živel dvanajst mesecev letno, tako da bodo polegtekačev in biatloncev na svoj račun prišli tudi drugi vrhunski in rekreativnišportniki.«Biatlonci so na mednarodni ravni samostojni, v Sloveniji pa sodijopod SZS. Ali se na tem področju pojavljajo kakšne težave?»Pri nas lahko govorimo o sožitju biatlona z drugimi disciplinami. Večjihtežav ni. Želim pa si manj vrtičkarstva in večjega sodelovanja med biatlonciin tekači. Ti pogosto prehajajo v biatlonske vode. Dobro pa bi bilo,če bi najboljši tekači med biatlonci na največjih tekmovanjih nastopalitudi v tekaških štafetah.«Kakšna je vizija SZS glede tekem svetovnega pokala na naših tleh?»Kranjska Gora, Mariborsko Pohorje, Planica in Pokljuka sodijo v železnirepertoar. Upam, da nam bo Mednarodna smučarska <strong>zveza</strong> prisluhnilapri prošnjah za ugoden termin tekem v deskanju na snegu. Prizadevamosi, da bi tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih gostil tudi Kranj,a le v tistih sezonah, ko na sporedu ni svetovnega prvenstva ali olimpijskihiger. Kmalu bomo lahko pri nas pozdravili tudi najboljše smučarjetekače. V sezoni 2012 ali 2013 bi nato radi gostili finale svetovnegapokala v vseh nordijski disciplinah. Jasno, predpogoj je center v Planici.Uspešna izvedba pa bi bila seveda tudi napoved svetovnega prvenstvanordijskih disciplin leta 2015 ali pa leta 2017.«Nova sezona, novi izzivi?»V novo sezono se podajamo z velikim optimizmom. Verjamem, dabodo tudi številne trenerske spremembe prinesle pozitivne rezultate, sajje pred nami sezona s številnimi svetovnimi prvenstvi. Ne moremo pamimo dejstva, da so oči veliko ljudi uprte v olimpijske igre leta 2010. PoVancouvru lahko pričakujemo upokojitev nekaterih vodilnih tekmovalcev,zato upam, da bo mlajši rod uspešno napredoval in preprečilgeneracijski prepad, s katerim smo se soočali v preteklih sezonah.Poslovni del? Upam, da bomo zastavljene sanacijske programe tudiuspešno izpeljali. Zavedam se, da se bodo težave še pojavljale, a vseenoverjamem, da se bo položaj kmalu umiril. Veliko pa stavim tudi na prejomenjeno racionalizacijo in večje sodelovanje med panogami.«Martin Pavčnik


SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJEpisarne in sodelavciSEDEŽ:Smučarska <strong>zveza</strong> <strong>Slovenije</strong>Podutiška cesta 1461000 LjubljanaTelefon: 01 513 68 00Fax: 01 513 68 10E-pošta: szs@sloski.siinfo@modra<strong>kartica</strong>.comTRR: 05100-8000016385ID za DDV: SI 82837325Matična številka: 5137888Spletni strani: www.sloski.siwww.modra<strong>kartica</strong>.comSKUPNE SLUŽBEJaro KalanDirektorTelefon: 01 513 68 00E-pošta: szs@sloski.siKONTAKT:Tajništvo direktorjaTelefon: 01 513 68 00Fax: 01 513 68 10E-pošta: pool@sloski.siTomi TrbovcPredstavnik za odnose z javnostmiTelefon: 01 513 68 45E-pošta: tomi.trbovc@sloski.si<strong>Modra</strong> <strong>kartica</strong>Matjaž ŠtibeljVodja projekta <strong>Modra</strong> <strong>kartica</strong>Telefon: 01 513 68 39E-pošta: matjaz.stibelj@sloski.siAleš ZakšekStrokovni sodelavecTelefon: 01 513 68 19E-pošta: ales.zaksek@sloski.siRačunovodsko finančno službaKatja GrilVodja računovodsko finančneslužbeTelefon: 01 513 68 40E-pošta: katja.gril@sloski.siDanila GartnerKoordinatorka v računovodstvuTelefon: 01 513 68 12E-pošta: szs.finance@sloski.siTatjana KopavnikRačunovodska referentkaTelefon: 01 513 68 13E-pošta: tatjana.kopavnik@sloski.siMinca GovekarBlagajničarkaTelefon: 01 513 68 11E-pošta: minca.govekar@sloski.si7


PANOGEALPSKO SMUČANJEMatjaž ŠarabonPoslovni direktor panoge za alpsko smučanjeTelefon: 01 513 68 04E-pošta: matjaz.sarabon@sloski.siJernej PlajbesVodja mladinskih programovTelefon: 01 513 68 29E-pošta: jernej.plajbes@sloski.siUrša FinkAsistentkaTelefon: 01 513 68 04E-pošta: ursa.fink@sloski.siRoman ŠturmVodja otroških programovTelefon: 01 513 68 28E-pošta: roman.sturm@sloski.siPolde FlisarTehnični sodelavecTelefon: 01 513 68 17E-pošta: polde.flisar@sloski.siBIATLONBorut NunarPoslovni direktor panoge za biatlonTelefon: 04 279 19 16E-pošta: borut.nunar@sloski.siTomaž ŠušteršičPredstavnik za odnose z javnostmiTelefon: 04 279 19 04E-pošta: tomaz.sustersic@sloski.siPISARNA:Mlakarjeva 934208 ŠenčurTelefon: 04 279 19 16Fax: 04 279 19 15E-pošta: biathlon@sloski.siMatej OblakSekretarTelefon: 04 279 19 16E-pošta: matej.oblak@sloski.siDESKANJE NA SNEGUMODRI BILTEN 2008/20098Iztok KvasPoslovni direktor panoge za deskanjena sneguTelefon: 01 513 68 38E-pošta: iztok.kvas@sloski.siIrena DolšekSekretarkaTelefon: 01 513 68 38E-pošta: snowboard@sloski.si


NORDIJSKO SMUČANJEPrimož UlagaPoslovni direktor panoge za nordijsko smučanjeTelefon: 01 513 68 06E-pošta: primoz.ulaga@sloski.siSlavica MadičTajnicaTelefon: 01 513 68 06E-pošta: nordic@sloski.siAleš PeljhanSekretarTelefon: 01 513 68 07E-pošta: ales.peljhan@sloski.siJože KlemenčičKoordinator teka na smučehTelefon: 01 513 68 22E-pošta: joze.klemencic@sloski.siTomaž VerdnikStrokovni sodelavecTelefon: 01 513 68 25E-pošta: tomaz.verdnik@sloski.siMitja LetnarTehnični sodelavecTelefon: 01 513 68 24SMUČANJE PROSTEGA SLOGATelefon: tajništvo direktorja SZS: 01 513 68 00E-pošta: ales.span@sloski.siTELEMARK SMUČANJETelefon: tajništvo direktorja SZS: 01 513 68 00E-pošta: telemark@sloski.siZUTSDr. Blaž LešnikDirektor ZUTSTelefon: 01 513 68 08E-pošta: blaz.lesnik@sloski.siIvan GrudenVodja referata ZUTSTelefon: 01 513 68 08E-pošta: ivan.gruden@sloski.siMatija StegnarSekretarTelefon: 01 513 68 31E-pošta: matija.stegnar@sloski.siOpomba: Polja v sivini so informacijski kontakti.9


MEJNIKI SLOVENSKEGA SMUČANJAMODRI BILTEN 2008/20091689 Janez Vajkard Valvasor v'Slavi vojvodine Kranjske'opisuje bloško smučanje. Naplanoti med Ribniško dolinoin Cerkniškim poljem se jezačelo razvijati smučarstvo naSlovenskem.1890 Rodil se je Stanko Bloudek, kiše danes velja za očeta slovenskegašporta. 'Lasti' si ga velikopanog, med njimi povsemupravičeno tudi predstavnikizimskih športov. Legendarnišportnik, trener, konstruktor ...je umrl leta 1959 in za sebojpustil bogato športnodediščino.1895 Na več krajih v Sloveniji se jev devetdesetih letih devetnajstegastoletja začelo razvijatimoderno smučanje. O temgovorijo številni zapisi in tudiprve fotografije.1910 Ustanovljena je bila neuradnaskupina smučarjev, imenovanaDREN.1912 Začetnik poučevanja smučanjav Sloveniji Rudolf Badjuraje obiskal Bloško planoto inse lotil natančnega raziskovanjate oblike smučanja. Badjuraje storil veliko za smučarskoliteraturo in dal leta 1920 vLjubljani tudi pobudo za ustanovitevprvega smučarskegakluba.1921 Prvo neuradno državnoprvenstvo v skokih in tekih vBohinju.1922 V Ljubljani je bila ustanovljenaJugoslovanska zimskošportna<strong>zveza</strong>.1924 Smučarska tekača ZdenkoŠvigelj in Vladimir Kajzelj stase udeležila prvih zimskiholimpijskih iger (Chamonix,Francija). Slovenski športnikiso nato vse do osamosvojitveleta 1991 predstavljali velikovečino jugoslovanskih reprezentancna ZOI.101934 Planica je prvič gostila mednarodnotekmo. Že dve letiza tem je bila tam premaganačarobna meja 100 metrov, šestdesetletij pozneje pa še 200 m.1938 Ustanovljena je bila Smučarska<strong>zveza</strong> <strong>Slovenije</strong> s sedežemv Ljubljani. Le-ta ni imelasamo republiškega pomena.Po sporazumu med Smučarskozvezo Jugoslavije in Smučarskozvezo <strong>Slovenije</strong> je bilata pooblaščena za izvajanjeusklajenega programa dela inrazvoja vrhunskega tekmovalnegasmučanja.1942 Rodil se je Tone Vogrinec, kije predvsem v zadnjih trehdesetletjih 20. stoletja kottekmovalec, trener ter direktorreprezentanc in skladaodločilno vplival na razvoj indokončno uveljavitev slovenskegatekmovalnega alpskegasmučanja.1961 Slovenci so prispevali svojegaskakalca na seznam svetovnihrekorderjev. Jože Šlibar je 24.februarja v Obersdorfu pristalpri 141 metrih. Istega leta so vKranjski Gori organizirali FIStekmi,ki sta se v zgodovinozapisali kot prvi pokal Vitranc.1964 Mariborski smučarski delavcina Pohorju so pripravili prvomednarodno tekmovanje zaZlato lisico.1972 Planica je prvič gostila svetovnoprvenstvo v smučarskihpoletih. V nadaljnjih letih jebilo SP v dolini pod Poncamiorganiziran še štirikrat.1980 Bojan Križaj se je kot jugoslovanskireprezentant v wengenskemslalomu veselil prveslovenske zmage v svetovnempokalu. Skupaj je v bogatikarieri zbral 8 zmag.


1981 Primož Ulaga, današnjiposlovni direktor nordijskihdisciplin, se je v Thunder Bayuveselil prve skakalne zmage.Skupaj je kar devetkrat ugnalsvetovno elito.1982 Boris Strel (veleslalom) inBojan Križaj (slalom) sta vSchladmingu prismučala prvislovenski medalji na svetovnihprvenstvih.1984 Olimpijske igre v Sarajevu sozaznamovali tudi slovenskišportniki. Bojan Križaj je naslovesnosti ob odprtju prisegelv imenu športnikov. JureFranko si je z drugim mestomv veleslalomu priboril prvoolimpijsko odličje.1986 Rok Petrovič je s petimi zmagamiv sezoni osvojil slalomskikristalni globus. Križaj je bildrugi, Mateja Svet, ki se jemed sezono veselila prveženske zmage v svetovnempokalu, je bila tretja v veleslalomu.1987 Bojan Križaj je osvojil slalomskikristalni globus. Nasvetovnem prvenstvu v CransMontani pa se je Mateja Svetdokopala do kar treh medalj.1988 Slovenci na OI v Calgaryjuso še zadnjič branili jugoslovanskebarve. Mateja Svetje osvojila srebro v slalomu,Matjaž Debelak se je veselilbrona na srednji skakalnici,skakalna ekipa (M. Debelak,Tepeš, Zupan in Ulaga) paje zasedla drugo mesto. Obkoncu sezone se je Svetovaveselila še malega kristalnegaglobusa za zmago v veleslalomskemseštevku svetovnegapokala.1989 Najboljša slovenska alpskasmučarka vseh časov MatejaSvet je postala v Vailu svetovnaprvakinja v slalomu. Zanameček je z zamudo prejelaše bron v veleslalomu, TomažČižman pa je presenetil stretjim mestom v superveleslalomu.1991 Slovenija se je 25. junija podalana samostojno pot, karvelja tudi za SZS. To je Mednarodnasmučarska <strong>zveza</strong> FISže 10. novembra sprejela vsvojo družino in tako 'prehitela'politično priznanje.Franci Petek je postal svetovniprvak na srednji skakalnici,Nataša Bokal pa slalomskapodprvakinja (oba še podjugoslovansko zastavo). Obkoncu leta sta bila razglašenaza prva športnika leta samostojne<strong>Slovenije</strong> po izboruDruštva športnih novinarjev<strong>Slovenije</strong>.1992 25 športnikov je na zimskiholimpijski igrah (Albertville,Francija) prvič v zgodovininastopilo pod zastavo samostojnedržave <strong>Slovenije</strong>.1993 Jure Košir (slalom) in KatjaKoren (superveleslalom) staprismučala prvi zmagi natekmah svetovnega pokalapod slovensko zastavo.1994 Olimpijske igre v Lillehammerjuali bronasta doba slovenskegaalpskega smučanja.Tri tretja mesta: Jure Koširin Katja Koren v slalomu terAlenka Dovžan v kombinaciji.1995 Sanjska sezona slovenskihsmučarjev. Košir je osvojil srebrov veleslalomskem in bronv slalomskem ter skupnemseštevku svetovnega pokala.Špela Pretnar je bila tretja vveleslalomu.11


1996 Andreja Grašič je kot prvaslovenska biatlonka stopila nanajvišjo stopničko svetovnegapokala (Osrblie) in si obkoncu sezone priborila tudiposamično prvo mesto.1997 Primož Peterka je postalzmagovalec skupnegaseštevka svetovnega pokala vsmučarskih skokih. Najboljši jebil tudi v razvrstitvi poletov.Prve zmage v karieri se jeveselil tudi najboljši slovenskideskar vseh časov Dejan Košir.Postavili so se temelji novepanoge pod okriljem SZS, tj.telemark smučanje. Za odličneizide je skrbel predvsemDavid Primožič.1998 Primož Peterka je ubranilnaslov najboljšega smučarjaskakalca in si še drugič priborilveliki globus.2000 Špela Pretnar je po izjemnisezoni osvojila mali kristalniglobus v slalomu. MojcaSuhadolc je bila skupno tretjav superveleslalomu, MatjažVrhovnik pa med slalomisti.2002 Skakalna ekipa (Fras, Peterka,Kranjec in Žonta) je na olimpijskihigrah v Salt Lake Cityjuosvojila bronasto odličje.Portorož je gostil kongresMednarodne smučarskezveze.2003 Janez Marič se je v Östersunduna Švedskem veselil prvemoške biatlonske zmage vsvetovnem pokalu, deskarna snegu Dejan Košir pa je vKreischbergu postal svetovniprvak v paralelnem veleslalomu.2005 Rok Benkovič je v Obersdorfupostal svetovni prvak nasrednji napravi ter z ekipo,v kateri so bili še Peterka,Damjan in Bogataj, osvojilbronasto odličje. Ob koncusezone pa je večtisočglavamnožica pod letalnico vPlanici pozdravila nov rekord,tj. že 67. v dolini pod Poncami.Bjoeren Einar Roemoren jepristal pri 239 metrih. Planicaje ponovno potrdila vlogozibelke svetovnih poletov.2006 Petra Majdič je slavila prvoslovensko tekaško zmago vsvetovnem pokalu.Sedež SZS se je iz neuglednihin dotrajanih prostorov naParmovi ulici preselil v noveprostore na Podutiški ulici vLjubljani.2007 Petra Majdič je postala svetovnapodprvakinja v sprintu.Andrej Jerman pa je poskrbelza smukaško revolucijo in kotprvi Slovenec v Garmisch-Partenkirchnustopil na najvišjostopničko tekme svetovnegapokala.Na svetovnem prvenstvudeskarjev na snegu v Arosi jeRok Flander osvojil zlatoodličje v paralelnem veleslalomu,v paralelnem slalomu paje bil tretji.2008 Petra Majdič je osvojila malikristalni globus v sprintu, TinaMaze je Sloveniji prismučalaprvo smukaško zmago vženski konkurenci, Saša Faričpa je navdušila v smučarskemkrosu in s skupnim drugimmestom potrdila uveljavitev vsmučanju prostega sloga.MODRI BILTEN 2008/200912


ORGANIZIRANOST SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJESmučarska <strong>zveza</strong> <strong>Slovenije</strong> je združenje smučarskih panog; deluje vstatusnopravni organizacijski obliki kot društvo in je pravna osebazasebnega prava, ki po definiciji nepridobitnih organizacij, v katerotudi sodi, deluje v javnem interesu.Alpsko Biatlon Deskanje Nordijsko Smučanje Telemark ZUTSsmučanje na snegu smučanje prostega sloga smučanjeAlpslo smučanjeSmučanje zzarezno tehniko– carvingSmučanjeinvalidovSmučarski skokiTek na smučehNordijska kombinacijaOkvir delovanja določa Zakon o društvih (ZDru-1), ki v zadnji izdajidoloča, da za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojimpremoženjem tudi njegove odgovorne osebe. Zakon določa tudi, damora imeti društvo temeljni akt, ki mora biti skladen s tem zakonom inpravnim redom Republike <strong>Slovenije</strong>. »Ustava« Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>je Statut Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>, združenje smučarskih panog, kije bil sprejet na zasedanju skupščine Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong> 29. maja1988. Ker je organizacija živa tvorba in se mora prilagajati spremembamv okolju, se je tudi temeljni akt organizacije skozi čas spreminjal indopolnjeval.Na zadnji redni letni skupščini Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong> 23. junija 2008je bil sprejet predlog Združenja učiteljev in trenerjev smučanja <strong>Slovenije</strong>(ZUTS <strong>Slovenije</strong>); v Statut Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong> je bilo kot posebnaoblika notranjega delovanja v organizaciji zapisano povezovanje strokovnegakadra, ki se po strokovnem načelu deli na smučarske sodnike,tehnične delegate ter na trenerje in učitelje smučanja. Na novo je opredeljenstatus direktorja ZUTS <strong>Slovenije</strong>. Najvišji organ ZUTS <strong>Slovenije</strong> jezbor delegatov, ki je pri drugih panogah poimenovan kot zbor panogein ga sestavljajo predstavniki vseh panog. Predsednik in sekretariat ZUTS<strong>Slovenije</strong> so poleg zbora delegatov organi panoge. Predsednika ZUTS<strong>Slovenije</strong> imenuje sekretariat ZUTS <strong>Slovenije</strong> na predlog predsednikaZUTS <strong>Slovenije</strong>. Naloge direktorja ZUTS <strong>Slovenije</strong> lahko opravlja tudipredsednik ZUTS <strong>Slovenije</strong>. V dopolnitvi Statuta Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>so zapisane tudi njegove naloge in pristojnosti. Statut Smučarskezveze <strong>Slovenije</strong> je dostopen na spletni strani: www.sloski.si.Redni člani smučarske zveze <strong>Slovenije</strong> so društva – klubi, ki opravljajodejavnost s področja alpskega smučanja, smučarskih skokov, nordijskekombinacije, tekov na smučeh, biatlona, prostega sloga, deskanja nasnegu, telemark smučanja, smučanja invalidov, smučanja z zarezno tehniko,usposabljanja in spopolnjevanja smučarskih kadrov ter organiziranjana področju smučanja, ki poleg drugih statutarnih določil izpolnjujejotudi pogoj, da je najmanj 10 njihovih članov vplačalo enotnočlanarino Smučarski zvezi <strong>Slovenije</strong>, tj. Modro kartico.Izredni člani so društva – klubi, ki ne izpolnjujejo pogojev za redno članstvo,gospodarske in negospodarske družbe ter posamezniki, tj. imetnikiModre kartice Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>. Izredni člani nimajo aktivne inpasivne volilne pravice.Smučarska <strong>zveza</strong> <strong>Slovenije</strong> združuje s statusomredni in izredni član 215 društev – klubov.Formalni temelj strukture organiziranosti opredeljuje Statut SZS,ki predvideva že zgoraj omenjeno skupščino, izvršilni odbor,predsednika SZS, nadzorni odbor in častno razsodišče.Skupščina je najvišji organ SZS in ga sestavljajo pooblaščenipredstavniki rednih članov, ki imajo različno število glasov gledena število članov s plačano članarino Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>,število aktivnih tekmovalcev z osvojenimi točkami v pokalnemali drugem tekmovanju v organizaciji Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>v pretekli sezoni ter številu tekmovalcev, ki so osvojili točke natekmovanjih za svetovni pokal v sezoni, v kateri se odloča.Izvršilni odbor je organ upravljanja, ki deluje med dvemazasedanjema skupščine. Sestavljajo ga: predsednik Smučarskezveze <strong>Slovenije</strong>, ki zastopa in predstavlja organizacijo ter sklicujeseje skupščine Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong> in izvršilnega odbora;predsedniki zbora posamezne panoge, vključene v Smučarskozvezo <strong>Slovenije</strong> (panoga za nordijsko smučanje ima dva zbora:zbor za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo in zbor za tekna smučeh); člani Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>, ki so člani predsedstvaFIS ali predsedstva IBU, ter predstavnik organizacijskihkomitejev za izvedbo tekmovanj za svetovni pokal v Sloveniji.Izvršilni odbor ima dva podpredsednika, ki ju na predlog predsednikaizvoli na svoji prvi seji.Na ravni posamezne panoge je najvišji organ vsake posameznesmučarske panoge zbor panoge, ki ga sestavljajo predstavnikivseh klubov te panoge. Organ zbora panoge sta odbor in predsednikpanoge. Odbor panoge je organ upravljanja, ki delujemed zasedanji zbora panoge.13


ORGANIZIRANOST SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJEJanez BukovnikPodpredsednik SZSMag. Stanislav ValantPredsednik SZSTone VogrinecPodpredsednik SZSAnton RibnikarPredsednik zboraza alpsko smučanjePeter ZupanPredsednik zbora zabiatlonLeo IvanjkoPredsednik zbora zadeskanje na sneguJožef OgrajenšekPredsednik zbora zaskoke in nordijskokombinacijoIZVRŠILNI ODBOR SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJEMitja PraznikPredsednik zbora zatek na smučehJanez DeklevaRajko GovekarJože HorvatGorazd JankoSašo KabajAndrej KlinarGojmir KlinarMitja KumarTugo MarinčekMatjaž MesecVinko NovakJanez PoljšakMarko RatajFranko ŠadlMarko SchulzBojan ŠpikKarel TruglasBorut FarčnikpodpredsednikTomaž KosBorut NunarMatjaž PavovecTomaž ŠušteršičUroš VelepecJure GmajnerPeter KotnikIztok KvasMatej VörösSašo Komovecpredsednik odboraSamo Gostišapodpredsednik za skokeJelko Grospodpredsednik zanordijsko kombinacijoJanko DamjanViktor RobnikMarjan ŠinkovecUroš Ponikvarpredsednik odboraAleš HusRobert KerštajnMarko LuštrekGregor MaliDr. Janez PustovrhČlani odbora panogeza alpsko smučanjeČlani odbora panogeza biatlonČlani odbora panogeza deskanje na sneguČlani odbora panoge zanordijsko smučanje -skoki in nordijskakombinacijaČlani odbora panogeza nordijsko smučanje -tek na smučehMODRI BILTEN 2008/200914


Živa Držaj BonačPredsednica zbora zasmučanje prostega slogaMag. Tomaž PogačarPredsednik zbora za telemarksmučanjeDr. Blaž LešnikPredsednik ZUTS<strong>Slovenije</strong>Mag. Janez KocijančičČlan predsedstva FISSrečko MedvenPredstavnik organizacijskihkomitejev za izvedbotekem za svetovnipokal v SlovenijiRoman VidovičGorazd VončinaPrimož VrhovnikAleš ŠpanČlani odbora panogeza smučanjeprostega slogaJože ErženAndreja JovanUrban SimčičMiran StanovnikUroš VelikonjaMatjaž VrecelČlani odbora panogeza telemark smučanjeJelko GrospodpredsednikMiha GmajnarIvan GrudenUroš MartinšekSandi MurovecZdravko KrižajGregor OsojnikRado PišotAleksej KuzminDejan RodošekMiha VerdnikLuka SekulaMatija StegnarČlani sekretariata ZUTS<strong>Slovenije</strong>Marko SchulzPredsednik nadzornega odboraČlani nadzornega odboraZvonimir BorštnerBožidar GjurinJože JavornikZdenko VozličNadzorni odbor ima 5 članov, ti pa med seboj izvolijo predsednika.Njegove pristojnosti so: nadziranje izvajanja odločitev organovSmučarske zveze <strong>Slovenije</strong>, nadziranje smotrnosti uporabe sredstev,ugotavljanje zakonitosti delovanja, podajanje mnenja o tem, da pravilačlanov niso v neskladju s statutom Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>. Osvojem delu poroča skupščini in izvršilnemu odboru, za svoje delo paodgovarja skupščini Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>.Člana častnega razsodiščaMarjan SchnablJanko ŠemrovBorut MehPredsednik častnega razsodiščaČastno razsodišče ob kršitvah vodi postopek in izreka kazni skladno zdoločili Pravilnika častnega razsodišča. Častno razsodišče za svoje deloodgovarja skupščini Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>.15


MEDNARODNA PANOŽNA ŠPORTNA ZVEZAMednarodna smučarska <strong>zveza</strong>FIS (Fédération Internationale de Ski)Mednarodna biatlonska <strong>zveza</strong>IBU (International Biathlon Union)Mednarodna smučarska <strong>zveza</strong> in Mednarodna biatlonska<strong>zveza</strong> skrbita za delovanje sistema tekmovanj na najvišjimednarodni ravni.MODRI BILTEN 2008/200916sedež IBUsedež FISSmučarska <strong>zveza</strong> <strong>Slovenije</strong> je 10. novembra1991 postala polnopravna članica Mednarodnesmučarske zveze. Ta s čvrstim ustrojem, zvelikim ugledom ter z vplivom in s položajemv Mednarodnem olimpijskem komiteju držiroko nad smučarskim dogajanjem. Pod okriljemFIS s sedežem v švicarskem Oberhofnupotekajo tekmovanja v alpskem smučanju,smučarskih tekih, nordijski kombinaciji,smučarskih skokih, smučanju prostegasloga, telemark smučanju in v deskanju nasnegu ter tudi v smučanju z zarezno tehniko,smučanju na travi in v hitrostnem smučanju.Ločeni so le biatlonci, a več o tem v zadnjemodstavku.Ideje o organizaciji, ki bi združevala interesesmučarskih narodov, postavljala smernicerazvoja in predstavljala ogrodje mednarodnegadogajanja, segajo v prvo desetletjepreteklega stoletja. Ko so leta 1908 Norvežaniustanovili svojo zvezo, je bilo kot na dlani,da bo kmalu zaživela tudi mednarodna<strong>zveza</strong>. Že dve leti po tem je bila oblikovanamednarodna smučarska komisija, tj. nekevrste predhodnica današnje zveze. FIS je bilnato uradno ustanovljen 2. februarja 1924,ko se je med zimskim športnim tednom vChamonixu, ki so ga pozneje priznali tudi zaprve zimske olimpijske igre, zbralo 36 delegatoviz 14 držav. Prvi predsednik je postal IvarHolmquist, ki je vlogo prvega moža opravljalcelotno desetletje. Pod njegovim predsedstvomse je sicer marsikaj spremenilo, vseenopa si švedski smučarski zanesenjak verjetnoni predstavljal, da se bo ''njegova'' <strong>zveza</strong>v prihodnosti razvila v tako razvejano inmočno organizacijo. Po Holmquistu so zvezipredsedovali še Norvežan Nicolai RammÖstgaard (1934–1951), Švicar Marc Hodler, kije bi na ''oblasti'' neverjetnih 47 let, in od leta1998 njegov rojak, tudi zdajšnji prvi mož GianFranco Kasper. Švicar bo na čelu FIS, ki pozadnjem kongresu združuje 110 članic, ostalvsaj do leta 2010.Kongres potrdil slovensko vlogoČeprav Slovenija kot samostojna država sodi med mlajše članice FIS,pa zaradi aktivnega delovanja in nesporno vodilne vloge v nekdanjijugoslovanski zvezi uživa nadvse velik ugled. To je nazadnje potrdil 47.kongres Mednarodne smučarske zveze, ki ga je ob koncu maja 2008gostil Cape Town. Mimogrede, kongres, ki se pripravi po vsaki drugisezoni, je leta 2002 gostil Portorož. V Južnoafriški republiki so delegatimed drugim potrdili tudi sestavo predsedstva FIS, ob tem pa je donovega mandata prišel mag. Janez Kocijančič, ki je prejel kar 100 od112 možnih glasov. Tudi sestava koledarjev tekem svetovnega pokala jepotrdila močen slovenski položaj v evropski in svetovni zimskošportnidružini, saj so tradicionalni prireditelji tekem svetovnega pokala zlahkadobili nove termine, na vidiku pa sta tudi ponovni gostovanji tekaškegain deskarskega svetovnega pokala.Sicer pa je kongres, na katerem so delegati med drugim razpravljali odopingu, večji popularizaciji svetovnega pokala, sodelovanju z Mednarodnimolimpijskim komitejem, zavarovanju in o financiranju terposlušali ocene organizatorjev preteklih svetovnih prvenstev in poročilapredstavnikov bližajočih se velikih tekmovanj, prinesel še kar nekajnovosti. Tako se bo, na primer, v zimi 2009/2010 pravilo ''400 točk'' valpskem smučanju spremenilo v ''pravilo 500'', kar pomeni, da bodomorali smučarji za privilegiran položaj zbrati 100 točk več. Že predtemse bodo na nekaj sprememb v pravilih glede oblike prog, denarnihnagrad in točkovanj v seriji ''Tour de Ski'' ter v finalu svetovnega pokala(točke s posameznih tekmovanj bodo štele tudi v skupnem seštevkuSP) prilagodili smučarski tekači. Veliko pozornosti so delegati namenilitudi nordijski kombinaciji, ki naj bi z nekaj spremembami postala zanimivejšaza javnost in medije, hkrati pa se obeta nov sistem tekmovanjnižje ravni, kjer se ukinja B-svetovni pokal. Kopica novosti se obeta še vsmučanju prostega sloga, deskanju na snegu in v smučarskih skokih, kjerbo najboljši letalec ob koncu sezone prejel tudi mali kristalni globus.Na kongresu so bile potrjene še sestave sodnikov za prihodnja največjatekmovanja, kjer so znova prisotni tudi Slovenci, določena pa so bilatudi prizorišča svetovnih prvenstev leta 2012 in 2013. Alpski smučarji sebodo takrat zbrali v Schladmingu, nordijske smučarje bo znova gostilVal di Fiemme, norveški Voss bo gostitelj prvenstva v prostem slogu,kanadski Stoneham pa bo združil najboljše deskarje na snegu.Biatlonci ''doma'' v AvstrijiPri nas biatlonci sodijo pod okrilje Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>. Položajje nekoliko drugačen v številnih drugih državah in tudi na mednarodniravni. Biatlonci namreč niso del Mednarodne smučarske zveze (FIS), sajje njihov skupni imenovalec samostojna <strong>zveza</strong>. Biatlonci so svojo zvezo


kongres Cape Towndobili šele 2. julija 1993. Predtem so bili skoraj štiri desetletjadel mednarodne zveze modernega peteroboja (in biatlona).Dokončno se je IBU (International Biathlon Union)osamosvojil leta 1998, ko je bil sprejet tudi v Mednarodniolimpijski komite, čeprav je bil šport del zimskih olimpijskihiger že leta 1960. Danes ima Mednarodna biatlonska<strong>zveza</strong> 66 članic. Del članic sodi pod okrilje nacionalnihsmučarskih zvez, med katerimi je s SZS tudi Slovenija, delpa je v IBU vključenih s samostojnimi biatlonskimi <strong>zveza</strong>mi(Belorusija, Kanada, Češka, Norveška, Rusija …). Sedež zvezeje v Salzburgu, vloga predsednika pa vse od osamosvojitvepripada Norvežanu Andersu Bessebergu.IBU je v zadnjih letih postavil čvrsto strukturno shemoter razvil široko mrežo sodelavcev in partnerjev, tako daso prostori na avstrijskem Solnograškem resnično stičiščebiatlonskega dogajanja. Organizacija skrbi za nemotenpotek številnih tekmovanj, vključno s svetovnim pokalom,svetovnim prvenstvom in z mladinskim svetovnim prvenstvom.Svoje mesto v zvezi so našle tudi različne izpeljanketekmovanja, kot sta biatlon na rolkah, lokostrelskibiatlon ipd.KONTAKTI:FIS HeadquartersMarc Hodler HouseBlochstrasse 2CH-3653 Oberhofen/ThunerseeŠvicaTel.: +41 (33) 244 6161Faks: +41 (33) 244 6171Spletna stran: www.fis-ski.comIBU – International Biathlon UnionPeregrinstraße 14A-5020 SalzburgAvstrijaTel.: +43 6 62 85 50 50Faks: +43 6 62 85 50 50-8Spletna stran: www.biathlonworld.comPredstavniki Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong> v FIS in IBUSlovenski predstavniki v FISPredsedstvo FISČlan predsedstvaOdbor za alpsko smučanjeČlan izvršilnega odboraČlan pododbora za klasifikacijo alpskih tekmovalcevČlan pododbora za alpske progeČlan pododbora za svetovni pokal v alpskem smučanjuČlan pododbora za evropski pokal v alpskem smučanjuČlan pododbora za tehnične delegateČlan pododbora za pravila in nadzorČlan pododbora za alpsko smučanje otrok in mladineOdbor za deskanje na sneguČlan odboraČlan pododbora za deskanje in prosti slog otrok in mladineOdbor za smučanje prostega slogaSvetnik odboraOdbor za nordijsko kombinacijoČlan odboramag. Janez KOCIJANČIČTone VOGRINECTugo MARINČEKAndrej KLINARBojan KRIŽAJUrban PLANINŠEKMatjaž KRANJCMatjaž KRANJCGorazd JANKOIztok KVASMatej VÖRÖSAleš ŠPANJanez BUKOVNIKOdbor za skokeČlan odboradr. Franci PETEKČastni članJanez GORIŠEKČastni članLojze GORJANCČlan pododbora za skakalnicedr. Bojan JOŠTČlan pododbora za tehnične delegate, pravila in za nadzor Janez BUKOVNIKČlan pododbora za načrtovanje koledarjaAleš PELJHANČlan pododbora za opremo in razvojJelko GROSČlan pododbora za skoke otrok in mladineJelko GROSPomočnik direktorja tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih Miran TEPEŠOdbor za tek na smučehČlan izvršilnega odboraČastni članČlan pododbora za pravila in nadzor teka na smučehOdbor za telemarkČlan odboraPOSEBNI ODBORI IN PODODBORI:Odbor za pravna vprašanja in varnostČlanica odboraOdbor za vprašanja oglaševanjaČlan odboraOdbor za odnose z javnostmi in množičnimi občiliČlan odboraPododbor za alpske mestne tekmovalceČlan pododboraSlovenski predstavniki v IBUOdbor za pravna vprašanjaČlanica odboraUroš PONIKVARPeter PETRIČEKUroš PONIKVARUrban SIMČIČdr. Katarina ZAJCMatjaž ŠARABONTomi TRBOVCPrimož PÖSCHLdr. Tjaša ANDREE PROSENC17


MAG. JANEZ KOCIJANČIČMODRI BILTEN 2008/2009»Doma največji,v tujini prepoznavni.«Predsednik Olimpijskega komiteja <strong>Slovenije</strong> mag. JanezKocijančič je maja prejel nov mandat v kongresu Mednarodnesmučarske zveze FIS, ki ga je ponovno izvolil za članapredsedstva osrednje mednarodne smučarske organizacije.V najvišjem organu FIS, ki deluje med dvema kongresoma,pomembno vpliva na politiko organizacije in odločitve, kiso v njegovi pristojnosti. Spoštovan in cenjen mednarodnismučarski funkcionar je zelo dejaven v slovenskem smučanju.Njegovo znanje in izkušnje imajo pomembno težo vizvršilnem odboru Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>. Široko obzorjeje značilnost prijetnega sogovornika.Preden se znova podamo na sneg, se za trenutek dotaknimovročega poletja. Tega se boste kot prvi mož slovenskeolimpijske družine najbrž spominjali po igrah 29. olimpijadev Pekingu. Ali ne?»Prav gotovo. To so lepi spomini. Tudi zaradi odličnih nastopovslovenskih športnikov. V Peking smo poslali vsaj po mojem mnenjunajmočnejšo delegacijo in dosegli največje število olimpijskih medaljv zgodovini naše države. Pet medalj, od tega tudi ena zlata, v petihrazličnih športih je lep izkupiček. Tega še zdaleč nismo osvojili le sšportno srečo, saj smo imeli tudi kar nekaj smole. Pokazali smo, dasmo mednarodno konkurenčni. Slovenci smo lahko na ta dosežekponosni.«Že predtem pa ste na kongresu FIS prejeli novo priznanjein zaupnico, tj. ponovno izvolitev v vrhovni organ zveze.Od kod črpate motivacijo?»Smučanje mi je zelo pri srcu. Rad smučam, čeprav nisem bil nikolitekmovalec. Smučarska <strong>zveza</strong> <strong>Slovenije</strong> je moja matična organizacija.Ko sem se v športu začel ukvarjati z organizacijskim delom, sem18led prebijal prav v SZS in bil desetletje predsednik, pozneje pa še štiri letapredsednik Smučarske zveze Jugoslavije. Vseskozi sodelujem pri delovanjuzveze, kmalu pa sem udejstvovanje razširil tudi na mednarodno raven. Predsedemindvajsetimi leti sem bil prvič izvoljen v vodstvo Mednarodne smučarskezveze, kjer prav tako kontinuirano delam. Ustvaril sem si celo vrstopoznanstev in nekaj ugleda. To delo me resnično zelo veseli.«Na zadnjem glasovanju ste se zavihteli povsem pod vrh …»Gre za tajne volitve, v katerih glasujejo vsi. Od Kitajcev in Albancev doAvstrijcev, Norvežanov in drugih velikih smučarskih narodov. Skozi leta semsi ustvaril vrsto čvrstih prijateljskih vezi. Gre za ljudi, ki vedo, da si prizadevamza reševanje smučarskih težav. To je vendarle tradicionalen šport, ki moraobdržati svoje temeljne prvine, hkrati pa ga je treba prilagajati sodobnemučasu. To je zelo zahtevna naloga. Očitno ljudje poznajo moje delo, ga cenijoin ocenjujejo, da bi pri tovrstnih nalogah lahko prispeval svoj delež.«Vaša stalna prisotnost v vrhovnem organu je zanimiva tudi zvidika dejstva, da zastopate majhno državo.»Drži. V predsedstvu Mednarodne smučarske zveze sem predstavnik dalečnajmanjše države, medtem ko veliko precej močnejšim smučarskim narodomne uspe pripeljati svojega moža do tega organa. To ni le slika mojegadela, ampak kaže tudi na mednarodni odnos do našega zimskega športa.Pri nas je ta šport najbolj priljubljen. Šport, ki lahko zbere največ denarja indosega vrhunske rezultate na kontinuirani ravni. To ni ostalo neopaženo. Vmednarodnih krogih vedo, da se trudimo, da skušamo enakopravno tekmovati,včasih tudi zmagujemo … Skratka, to znajo v tujini ceniti.«Cela vrsta funkcij je samo formalne narave. Vaše prav gotovo nebi mogli uvrstiti v to kategorijo, kajne?»Strukturna ureditev je verjetno zelo podobna tistim v preostalih mednarodnihšportnih <strong>zveza</strong>h. Predsedstvo FIS, v katerem je vedno natančnosedemnajst članov, v obdobju med kongresi odloča o vseh vprašanjih. Topomeni, da spreminja tekmovalna pravila in drži roko nad vsemi tekmovanjiin celotnim dogajanjem. Vprašanja se pojavljajo vseskozi, pogosto tudinepričakovano. Včasih gre za povsem operativne naloge, pogosto pa nasdoletijo še dodatne naloge in dolžnosti. Jaz sem, na primer, nekajkrat vodildopinško razsodišče za tuje primere, med katerimi so bili tudi dobitnikimedalj z največjih tekmovanj. To niso preproste naloge. Treba se je poglobiti,biti maksimalno korekten in na koncu sprejeti ustrezno odločitev.«Omenili ste doping, ki je tudi za FIS izziv sedanjosti in prihodnosti.Katerim področjem pa bi bilo modro v vašem novem mandatuposvetiti še dodatno pozornost?»Cela vrsta tradicionalnih športov, ki so sicer uveljavljeni, izgublja oporo vmnožičnosti. Mlade rodove zanimajo druga področja. Glasba, računalnikiin še marsikaj drugega so magneti, ki vlečejo mlade. Predstaviti jim je trebasmučanje kot prvinski oziroma bazični šport v zasneženi naravi. Dejstvopa je, da bi ga morali narediti atraktivnejšega. Sisteme tekmovanj bi moralipribližati mlajšim. To vsekakor je izziv prihodnosti.«Ali obstaja med vodilnimi možmi FIS konsenz glede metod, skaterimi bi sledili temu cilju?»Bil sem med prvimi, ki je opozoril na to težavo. Dejal sem, da si ne želimosmučišč, na katerih bi prevladovali ljudje starejših generacij. Storiti bo trebaprelom in povečati zanimanje mladine za ta šport. S temeljno oceno semprodrl, tako da smo že dosegli dogovor o prvih korakih. V prvi vrsti gre predvsemza velike propagandne akcije na strokovni ravni. Zavedam pa se, da nasčaka še cela vrsta dodatnih korakov. Smučanje kot šport namreč terja velikozavzetosti v želji po izpolnjevanju ciljev. Iz tega sledi, da je smučanje šport, kizahteva inovacije.«


Ali se vam zdi, da Mednarodna smučarska <strong>zveza</strong> sledi času in vsrkavanovosti ali pa gre za okorelo organizacijo, kar ji veliko ljudiočita povsem brez zadržkov?»Dejal bi, da je vsakega nekaj. Okorelosti, žal, ne morem zanikati. Upam pa,da se v največjih nacionalnih <strong>zveza</strong>h na čelu z norveško in avstrijsko zavedajopomembnosti prilagajanja in upoštevanja novih pogledov.«V Kranjski Gori, Planici in v Mariboru vedno z veseljem in sponosom pozdravljate tuje goste. Vam pogosto na uho pride tudikakšna kritika?»Vsekakor. Tudi kakšno pripombo slišim. Poudaril pa bi, da se slovenskašportna javnost v premajhnem obsegu zaveda, kakšen napredek smo naredilipri organizaciji tekem svetovnega pokala. Mariborsko Pohorje, Kranjska Gora,Planica ali Pokljuka. Povsod se lahko pohvalijo z vrhunskimi prireditvami, kisodijo med najboljše tekme svetovnih pokalov na splošno. Pred petnajstimiali dvajsetimi leti nam je marsikaj spolzelo iz rok. V zadnjih letih pa smoresnično priča dobri organizaciji, na katero smo lahko več kot ponosni. To paseveda še zaleč ne pomeni, da ni prostora za napredek in še boljše izvedbe.«Dotaknimo se najbolj vroče teme pretekle sezone, torej finančnihtežav. Ali so posamezniki na Smučarski zvezi <strong>Slovenije</strong> in medijipretiravali s poudarjanjem alarmantnega stanja ali pa je vendarlevrag odnesel šalo?»Odgovoril bi podobno kot na predprejšnje vprašanje. Vsakega nekaj, torej.V medijih so bile težave prikazane na napačen način. Vsaj takšno je mojemnenje. SZS je naša najmočnejša športna organizacija. V zadnjem letu smoporabili natančno 7,635.000 evrov. Po proračunu sledi Nogometna <strong>zveza</strong> <strong>Slovenije</strong>s 5,2 milijona pa Olimpijski komite <strong>Slovenije</strong> s 3,342.000 in tako naprejnavzdol. Še celo proračun Košarkarske zveze <strong>Slovenije</strong>, ki sodi med večje, nepresega dveh milijonov. Vsako leto je treba zbrati toliko denarja in izpeljatizelo natančno število organiziranih programom na vrhunski profesionalniravni. Že to je fantastičen uspeh. Po drugi strani pa se je velikost organizacijepokazala tudi kot problematična, saj so v okviru zveze posamične disciplinepovsem samostojne. Na številnih področjih je bil nadzor nad prilivi in odlivipremalo natančen. Treba se bo držati zelo preprostega načela in porabititoliko denarja, kolikor ga je tudi na voljo. Menim pa, da je vodstvo pravočasnozaznalo težavo, zato upam, da se bo položaj kmalu uredil. Dodal pa bi še,da SZS svoje težave rešuje na znatno višji ravni kot druge organizacije, zato jebila kritika, da gre za razsulo zvezo, odveč. Poudarjam, da je smučarska <strong>zveza</strong>ena najbolje organiziranih zvez v Sloveniji.«V kolikšni meri pa je Janez Kocijančič vključen v delovanje SZS?»Redno hodim na seje SZS in poizkušam po svojih najboljših močehsodelovati pri reševanju vseh težav. Sodelavci vedno prisluhnejo mojemurazmišljanju in argumentirano razpravljajo o mojih pobudah.«Kako pa ocenjujete zastopanost slovenskih predstavnikov v FISin IBU?»V FIS smo dobro zastopani. Pri IBU smo imeli nekaj težav, ki so nas poneuspešni kandidaturi Janeza Vodičarja za predsednika nekoliko oddaljile.Menim pa, da se položaj izboljšuje. Znova se uveljavljamo. Drugačen je položajpri drugih športih, kjer je slovensko zastopstvo v krovnih mednarodnih<strong>zveza</strong>h preskromno.«V FIS prav vi poosebljate to slovensko zastopanost. Daleč od tega,da bi vas odpisali, vseeno pa bi bilo zanimivo vedeti, ali viditečloveka, ki bi lahko po vašem odhodu zadržal to raven.»Ljudje se bodo vedno našli. Res pa je, da si človek z dolgoletnim delovanjemustvari določen položaj in postane faktor vplivanja in odločanja. Toje težko nadomestiti. A menim, da bomo, ko bo napočil čas, našli ustreznestrokovnjake. Navsezadnje se trudimo v mednarodne vode, torej vFIS, potisniti čim več Slovencev. Delo nekaterih je zelo prepoznavnoin tudi cenjeno.«Za odmik od aktualne tematike se za konec še malce sprehodimov bližnjo preteklost. Slovenska osamosvojitev bokmalu dočakala polnoletnost. V tistih časih ste odigralinepozabno vlogo pri lobiranju za mednarodno priznanjeSZS in prehiteli celo uradno politiko. Kako danes gledatena tiste čase?»Danes takšen scenarij skoraj zanesljivo ne bi bil mogoč. Mednarodnišportni mehanizmi so ustvarili pravila, ki priznanja pogojujejos sprejetjem v Organizacijo združenih narodov. Takrat sem bildolgoletni član FIS in sem o tej temi razpravljal s tedanjim predsednikomMarcem Hodlerjem in takratnim generalnim sekretarjemKasperjem. Oba sta natančno vedela, da je bila Slovenija vlečni konjjugoslovanskega smučanja. Mednarodni zvezi se je ponudila priložnost,da stopi tri korake pred politiko in tako omogoči nemotenodelo. Slovenija je obdržala prav vse tekme svetovnega pokala. Pridrugih športih te kontinuitete ni bilo. Ko smo ustanovili Olimpijskikomite <strong>Slovenije</strong>, smo imeli v žepu že podporo resne mednarodnezveze. Pred vrati so bile zimske olimpijske igre v Albertvillu in ko sose pri Mednarodnem olimpijskem komiteju spraševali, kaj storiti, jeHodler zahteval, da se Slovenijo prizna in omogoči polno zasedboiger v Franciji. To je zdaj že kar daljna zgodovina, saj si je Slovenijav zadnjem desetletju in pol izborila enakopraven status v vseh<strong>zveza</strong>h in mednarodnem komiteju. Takrat pa je bil takšen razpletkar malce presenetljiv, zato sem še danes hvaležen ljudem, ki so nampomagali.«A takrat so se zimski športi v Sloveniji znašli na noviprelomnici. Konkurenca za sredstva je vse močnejša, mecenovin dobrosrčnih donatorjev pa ni na spregled …»Življenje je nenehna tekma. Vsi skušajo od sorazmerno majhnegakolača dobiti svoj delež. Za nameček jih ima v športu vsak prav. Delitevna velike in majhne športe se mi ne zdi primerna. Če se nekdoodloči za še tako – gledano skozi splošen vidik – marginalen šport,ima prav in ima pravico, da se bori za sredstva. To se v prihodnostine bo bistveno spremenilo. Toda v danih razmerah »smučarija« ševedno učinkovito zbira sredstva.«Na vrata trka nova sezona. S kakšnimi občutki jo pričakujete?»Držal se bom tradicionalnega pristopa, tako da posameznikov nebom obremenjeval. Vesel pa sem, da se uveljavljenim tekmovalkamin tekmovalcem pridružuje nadarjen rod. Upam, da bo ta učinkovitakombinacija svoj obraz pokazala že v novi sezoni, predvsem pa nazimskih olimpijskih igrah leta 2010.«Martin Pavčnik19


PETRA MAJDIČsmučarka sezone 2007/2008MODRI BILTEN 2008/2009»Pot naprej,vrhunski športni računalniška igra.«Verjetno smo športniki v nekaterih življenjskih situacijahpostavljeni še pred večje in težje odločitve kot večina ljudi, kinima poklica, v katerega »morajo« 24 ur na dan in sedem dni vtednu podrediti vse v svojem življenju le poklicni poti. »Morajo«je močen izraz, vendar se športniki, ki želimo dosegati najvišjamesta in vrhunske uvrstitve v svetovnem merilu, zavedamo, daje ta izraz edini primeren oz. da predstavlja prvo res pomembnoodločitev na poti, kako priti na vrh. Vendar je treba na srečotakšne odločitve, ki ti vsaj za nekaj let ali pa celo za večinoživljenja spremenijo potek vsakdanjika, v večini primerov sprejetišele po kar nekaj letih, preživetih v športu, ko se odločiš medvrhunskim športom ali rekreacijo.Prav v današnjem času, ko večina mladih hlepi po pozitivnihvzgledih oz. vzornikih, je idealna priložnost, da s svojo prisotnostjoin pozitivnim pristopom k športu športniki pripomoremok vzgoji mladih.Vsi se zavedamo, da je šport zdrav, mogoče vrhunski na mejizdravega in »razumljivega«, pa vendar; v zadnjih letih se jeoblikovalo prepričanje med mladimi in tudi drugimi generacijami,da je vrhunski šport nekaj nenormalno napornega in da sovrhunski dosežki nagrada za »izgubljeno« mladost in poškodbeter za uničeno zdravje, katerega posledice nas bodo spremljaleše nadaljnje življenje.Menim, da je to prepričanje posledica nekaterih videnih situacijs tekmovanj in težkih treningov, mogoče tudi dodatno podkrepljenoprek medijev, ki želijo prikazati vrhunske športnike kotsodobne gladiatorje v bojih za njihovo pozornost, in to v slogukruha in iger.Želela bi si, da bi imeli možnost mladim, ki so na začetkušportnih poti ali pa le rekreacije, ki jih bo spremljala celotnoživljenje, pokazati in prikazati tudi lepe strani vrhunskega20športnika. Da se jih pripravi na vsa odpovedovanja, ki jih res ni malo,postopoma. Da bi jim znali prikazati, da je bila izbira športa verjetno enanajboljših odločitev v naših življenjih, in predvsem, da si verjetno večinaizmed nas ni predstavljala, – želela in potihem sanjala že mogoče –, ampakda bomo dosegli v športu to, kar smo. Da smo se vsi podali v športskoraj po spletu srečnih naključij in predvsem skozi leta smeha, zabavein super preživetega prostega časa, kjer smo spoznali najboljše prijateljein kjer nam nikoli ni bilo dolgčas, kjer nihče ni razmišljal, da bi zamenjalplezanje po drevesih in zabavne dogodivščine na treningih za umetnegaprijatelja, tj. računalnik.Želela bi si, da bi mladi v nas prepoznavali ljudi, ki so si postavili vživljenju cilj in mu sledili; verjetno so se skozi leta ti cilji dvigovali ali paspuščali; sprva smo upali, da nas bo pot, ki smo jo izbrali, peljala prav;pozneje pa smo to tudi verjeli. In to so zgodbe, ki niso značilne le za vrhunskešportnike, to so zgodbe, ki bi morale biti značilne za večino, kajtimi nismo superiorni ljudje, ki si izpolnijo vse, kar si zadajo le s pravo tipkokot pri računalniški igrici. Smo običajni ljudje, ki smo vztrajali na poti,na trenutke res gladiatorski, vendar v osnovi fantastični, ki ti dnevno dajein te bogati, in to ne glede na to, ali zmaguješ ali izgubljaš.Menim, da bi lahko s svojimi vzgledi in z zgodbami, ki bi bile realne in nerazmišljanja oz. odsev želje novinarja, medija, ki jo predstavlja, mladimpokazali, da ima vsak možnost biti na nekem področju uspešen, predvsempa srečen, če le zbere pogum stopiti naprej, si zadati cilj in na potido njega vztrajati. Ja, pa čeprav bo včasih bolelo, peklo in bo trpljenje nameji razumnega in bo odpovedovanja veliko, bosta tudi veselje in srečatoliko večja, ko bomo dosegli svoj cilj, kajti živimo v realnem življenju inne v računalniški igrici, ki nam s tipko stop omogoči izstop brez bolečinein brez čustev, ki pa so po mojem mnenju osnova srečnega človeka.Šport je mogoče tudi najboljša igra, ki te pripravi na življenje, ki tako kotvrhunski šport ni vedno samo lepo. Želim si, da bi mladi v športnikihvideli ljudi, ki so v svoji osnovi srečni, kajti šport ti še vedno veliko večdaje kot jemlje. Ne verjamete? Izklopite računalnik in poizkusite …


PRIZNANJA SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE PO SEZONI 2007/2008Smučarska <strong>zveza</strong> <strong>Slovenije</strong> tradicionalno na redni letni skupščini podelipriznanja za uspešno in zaslužno delo v smučarskem športu. Kandidateza priznanja predlagajo redni člani Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>, društva,klubi in posamezni organi organizacije, vključno s komisijo za priznanja inimenovanja, ki opravi izbor med prispelimi predlogi z utemeljitvami in jihposreduje v končno presojo in potrditev Izvršilnemu odboru Smučarskezveze. Najvišje priznanje Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong> – kip bloškegasmučarja sta prejela smučarka sezone 2007/2008, smučarska tekačicaPetra Majdič, ter Rok Benkovič ob koncu uspešne, a prezgodaj končaneskakalne kariere. Za sodelavca bi lahko označili dolgoletnega reporterjas smučarskih tekmovanj na Radiu Slovenija Borisa Ljubiča. Poznavanjesmučanja, doslednost in korektnost so le nekatere njegove lastnosti, kinaj bodo vzor njegovim naslednikom. Navduševal nas je, zato si je zaslužilposebno priznanje Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>.KIP BLOŠKEGA SMUČARJAPetra MAJDIČ ŠD Atrans Trojane Rok BENKOVIČ SSK MengešPLAKETA BLOŠKEGA SMUČARJAPosebno priznanje Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong> za dolgoletno uspešno delo v smučarskem športuBoris LJUBIČRadio SlovenijaNajuspešnejši tekmovalci in tekmovalke v sezoni 2007/2008Tina MAZE alpsko smučanje SK Črna Saša FARIČ smučanje prostega sloga ŠD VagabundAleš GORZA alpsko smučanje SK Črna Simon JECELJ smučanje prostega sloga SK Nordica VelenjeKlemen BAUER biatlon SK Ihan Jernej DAMJAN smučarski skoki SSK Costella IlirijaTeja GREGORIN biatlon ŠD Nika Ihan Maja VTIČ smučarski skoki SD ZabrdjeJure HAFNER deskanje na snegu KDS Deska Velenje Petra MAJDIČ smučarski tek ŠD Atrans TrojaneCilka SADAR deskanje na snegu ŠD Nič lažjega Urška ŽELEZNIK telemark smučanje ASK KranjMitja ORANIČ nordijska kombinacija NSK Tržič Trifix David PRIMOŽIČ telemark smučanje Telemark klub KranjNajuspešnejša društva, klubi v sezoni 2007/2008SK Branik Maribor alpsko smučanje ŠD Vagabund smučanje prostega slogaSK Brdo biatlon SK Triglav Kranj mučarski skokiKDS Deska Velenje deskanje na snegu TSK Bled smučarski tekSK Triglav Kranj nordijska kombinacija Telemark klub Kranj telemark smučanjeZa uspešno izvedeno tekmovanje za svetovni pokal v sezoni 2007/2008Organizacijski komite PlanicaOrganizacijski komite PokljukaOrganizacijski komite Zlata lisicaOrganizacijski komite pokal VitrancOrganizacijski komite BohinjPLAKETA SZS ZA DOLGOLETNO USPEŠNO DELO V SMUČARSKEM ŠPORTUZlata plaketa Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>Matevž PODREKAR ASK Kranjska Gora Gabrijel PANGERC TSK BledNeda KOVAČIČ ASK Kranjska Gora Jože ŽVAN SSK BohinjFranc JERINA TSK Valkarton Logatec Sandi ČIMŽAR SK Triglav KranjJanez ROGELJTSK JUB DolSrebrna plaketa Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>Franc KOŠIR ASK Kranjska Gora Peter OBLAK SSK Alpina ŽiriAnton Silvester ANTIČEVIČ TSK Valkarton Logatec Marko LUŠTREK ŠD ŠRC Preska MedvodeBiserka DRINOVEC NSK Tržič Trifix Boštjan LEKAN SK IhanSlavica MEŽNAR NSK Tržič Trifix Brane FINŽGAR SK Triglav KranjIrena JURCASSK Alpina ŽiriBronasta plaketa Smučarske zveze <strong>Slovenije</strong>Boris ARH ASK Kranjska Gora Zdenka BEŠTER SK Triglav KranjFranc RABIČ ASK Kranjska Gora Dušan PENIČ SK Triglav KranjJože OZEBEK ASK Kranjska Gora Božidar PREVC SK Triglav KranjAlojzij JAKŠA TSK Valkarton Logatec Milan LESNIK SK Triglav KranjViktor KRIŽNAR NSK Tržič Trifix Luka OGRAJENŠEK SSK VelenjeIvan MEŽNARŠIČ ŠD ŠRC Preska Medvode Leopold ROGLIČ SK ZagorjeBlaž GERČAR SK Ihan Miran RAZPOTNIK SK ZagorjeMilan ROMŠAK SK Triglav Kranj Janez GUNA SK Zagorje21


SEZNAM DRUŠTEV - KLUBOV, ČLANOV SZS215 društev - klubov, 7 panogMODRI BILTEN 2008/2009Naziv društva - kluba alpsko biatlon deskanje smučanje nordijsko telemark ZUTS naslov krajsmučanje na snegu prostega smučanje smučanjeslogaAGENCIJA ZA ŠPORT LJUBLJANA X STANIČEVA 41 1000 LJUBLJANAAKROBATSKI SMUČARSKI KLUB SLAMMER X X X REŠKA 17 1000 LJUBLJANAALPSKI SMUČARSKI KLUB FUŽINAR X NA GRADU 6 2390 RAVNE NA KOROŠKEMALPSKI SMUČARSKI KLUB KRANJSKA GORA X X X BOROVŠKA CESTA 99A 4280 KRANJSKA GORAALPSKI SMUČARSKI KLUB MLADI ŠAMPION – DOMŽALE X MAČKOVCI 80 1230 DOMŽALEALPSKI SMUČARSKI KLUB TRIGLAV KRANJ X PARTIZANSKA 37, P. P. 189 4001 KRANJBIATLONSKI SMUČARSKI KLUB MEGA REKA POHORJE X HOČKO POHORJE 1A 2311 HOČEBOARD KLUB WINTERSTICK X POD KLANCEM 9A 1000 LJUBLJANACARVING CLUB SLOVENIJA X X UL. ISTRSKEGA ODREDA 17 6320 PORTOROŽCENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI X FRANKOPANSKA 9 1000 LJUBLJANADRUŠTVO GORA X PREDMEJA 106 5270 AJDOVŠČINADRUŠTVO GORIŠKA AKADEMIJA DESKANJA IN SMUČANJA X X UL. MILOJKE ŠTRUKELJ 11 5000 NOVA GORICADRUŠTVO LJUBITELJEV ŠPORTNIH AKTIVNOSTI FIDESPORT X X X BELŠAKOVA UL. 57 2250 PTUJDRUŠTVO PODROČNEGA ZBORA UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA SNEŽNIK X UNEC 6B 1381 RAKEKDRUŠTVO UČITELJEV DESKANJA NA SNEGU X X ZGOŠA 23 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEMDRUŠTVO UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA POSTOJNA X NOTRANJSKA 4 6230 POSTOJNADRUŠTVO UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA ŠKOFJA LOKA X PODLUBNIK 1C 4220 ŠKOFJA LOKADRUŠTVO UČITELJEV SMUČANJA POLJANSKE DOLINE X TRATA 40 4224 GORENJA VASDRUŠTVO UČITELJEV, TRENERJEV IN SODNIKOV SMUČANJA KAMNIK X KOROŠKA CESTA 6 1241 KAMNIKDRUŠTVO VODNIH IN OBVODNIH ŠPORTOV - SAILOR CLUB CELJE X VALJAVČEVA 8 3000 CELJEDRUŠTVO ZA DESKANJE NA SNEGU “CHAMPION SNOWBOARD KLUB LJUBLJANA” X BIZJANOVA 5 1000 LJUBLJANADRUŠTVO ZA DESKANJE NA SNEGU SPANK MARIBOR X MLADINSKA UL. 29 2000 MARIBORDRUŠTVO ZA REKREACIJO SKB VIHARNIK X UL. SIMONA BLATNIKA 11 3320 VELENJEDRUŠTVO ZA ŠPORT IN REKREACIJO MEŽICA X TRG 4. APRILA 4 2392 MEŽICADRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO PARTIZAN X RDEČI BREG 4A 2344 LOVRENC NA POHORJUEKSTREMNI ŠPORTNI KLUB MUNGO X MESTNI TRG 20 4220 ŠKOFJA LOKAFREERIDE KLUB MAKOLE X X PEČKE 43 2321 MAKOLEFREESTYLE SKI KLUB CELJE X X KAJUHOVA 7 3000 CELJEGORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE X ŠOLSKA ULICA 22 3330 MOZIRJEKLUB AVTOSTIL RACING TEAM RAKEK X PARTIZANSKA 27 1381 RAKEKKLUB DESKANJA NA SNEGU DESKA VELENJE X CESTA II/ 25 3320 VELENJEKLUB TA LESENIH SMUČARJEV X KROPA 2 4245 KROPAKLUB UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA TRŽIČ X KURNIKOVA 4 4290 TRŽIČKOLESARSKO DRUŠTVO CALCIT KAMNIK X SAMOSTANSKA ULICA 5 1241 KAMNIKKOROŠKI SNOWBOARD KLUB FANATIC SLOVENJ GRADEC X ŠMARTNO PRI SL. GRADCU 16 2383 ŠMARTNOMOTOCROSS-SKI GAJSER TEAM X X PEČKE 36 2321 MAKOLENITRO SPORT KLUB MEŽICA X X TRG SVOBODE 14 2392 MEŽICANORDIJSKI SMUČARSKI KLUB TRŽIČ TRIFIX X CANKARJEVA CESTA 1 4290 TRŽIČNORDIJSKO DRUŠTVO RATEČE - PLANICA X RATEČE 119 A 4283 RATEČE - PLANICAPARTIZAN - DRUŠTVO ZA ŠPORT IN REKREACIJO X ULICA MIRE PREGLJEVE 10 1270 LITIJAPARTIZAN DRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO BLEJSKA DOBRAVA X BLEJSKA DOBRAVA 44 4273 BLEJSKA DOBRAVAPARTIZAN MEDVODE, DRUŠTVO ZA ŠPORT, REKREACIJO IN ŠPORTNO VZGOJO X CESTA OB SORI 15 1215 MEDVODEPODROČNO ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA GORNJA RADGONA X TITOVA CESTA 6 9252 RADENCIPODROČNO ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA LOGATEC X TRŽAŠKA CESTA 67 1370 LOGATECPOTAPLJAŠKI KLUB ORKA X TOMAČEVO 30A 1000 LJUBLJANAROLKARSKO IN DESKARSKO DRUŠTVO FREAK CHICK MARIBOR X X KRČEVINSKA ULICA 19 2000 MARIBORSBC BLED, ŠPORTNO DRUŠTVO BLED X LJUBLJANSKA CESTA 7 4260 BLEDSK KŠD CIRIL DEKVAL X MOZELJ 7 1330 KOČEVJESMUČARSKI KLUB ADRIA X KUZMIČEVA 7 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB AKADEMIK X X KERSNIKOVA 4 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB ALPETOUR ŠKOFJA LOKA X PODLUBNIK 1C 4220 ŠKOFJA LOKASMUČARSKI KLUB ALPINA X X X X STROJARSKA ULICA 2 4226 ŽIRISMUČARSKI KLUB ATC KANIN BOVEC X TRG GOLOBARSKIH ŽRTEV 8 5230 BOVECSMUČARSKI KLUB BLED X PREŠERNOVA 23 4260 BLEDSMUČARSKI KLUB BRANIK MARIBOR X X X X MLADINSKA ULICA 29 2000 MARIBORSMUČARSKI KLUB BRDO X X BRDNIKOVA 14 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB CAPRIS X KIDRIČEVA ULICA 44 6000 KOPERSMUČARSKI KLUB CARVE PLUS X X GRADIŠČE 11 2310 SLOVENSKA BISTRICASMUČARSKI KLUB ČRNA X X CENTER 101 2393 ČRNA NA KOROŠKEMSMUČARSKI KLUB DOMEL ŽELEZNIKI X OTOKI 21 4228 ŽELEZNIKISMUČARSKI KLUB DVORNIK TRANSPORT X X CELJSKA CESTA 51 2380 SLOVENJ GRADECSMUČARSKI KLUB GIG X X STARI TRG 35 3320 VELENJESMUČARSKI KLUB GORICA NOVA GORICA X BAZOVIŠKA 4 P.P. 167 5000 NOVA GORICASMUČARSKI KLUB GORNJA RADGONA X X ČREMOŠNIKOVA ULICA 6 9250 GORNJA RADGONASMUČARSKI KLUB GOZDNIK ŽALEC X X AŠKERČEVA 1 3310 ŽALECSMUČARSKI KLUB IDRIJA X X LAPAJNETOVA 48 5280 IDRIJASMUČARSKI KLUB IHAN X X BISTRIŠKA CESTA 1 1230 DOMŽALESMUČARSKI KLUB IVERKA X ŠENTJANŽ 133 2373 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADUSMUČARSKI KLUB IZOLA X X KRAŠKA 1 6310 IZOLASMUČARSKI KLUB JAVORNIK X LOME 10 5274 ČRNI VRH NAD IDRIJOSMUČARSKI KLUB KALIČ POSTOJNA X KRAIGHERJEVA ULICA 4B 6230 POSTOJNASMUČARSKI KLUB KAMNIK X X KAJUHOVA POT 12 1240 KAMNIK22


Naziv društva - kluba alpsko biatlon deskanje smučanje nordijsko telemark ZUTS naslov krajsmučanje na snegu prostega smučanje smučanjeslogaSMUČARSKI KLUB KOALA X LJUBLJANSKA CESTA 2 1295 IVANČNA GORICASMUČARSKI KLUB KOMENDA X X X GORA PRI KOMENDI 18 1218 KOMENDASMUČARSKI KLUB KOPER, ZAVOD ZA ZIMSKO ŠPORTNE AKTIVNOSTI X C. ZORE PERELLO - GODINA 3 6000 KOPERSMUČARSKI KLUB KOVINOPLASTIKA LOŽ X X X C. NOTRANJSKEGA ODREDA 2 1386 STARI TRG PRI LOŽUSMUČARSKI KLUB KRISTIANIJA X X ŠTULA 12 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB KRŠKO X C.4.JULIJA 38A, P.P. 230 8270 KRŠKOSMUČARSKI KLUB LOGATEC X LOKA 9 1370 LOGATECSMUČARSKI KLUB LOKVE X LOKVE 30 5252 TRNOVO PRI GORICISMUČARSKI KLUB LUČE X LUČE 3 3334 LUČE OB SAVINJISMUČARSKI KLUB MATAJUR TOLMIN X X DIJAŠKA 12C 5220 TOLMINSMUČARSKI KLUB MEDIJA KISOVEC X CESTA NA ZLATO POLJE 9 1412 KISOVECSMUČARSKI KLUB NAL X ROŽNA DOLINA CESTA VII 16 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB OLIMPIJA X X TABOR 14 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB PIVKA X PREČNA ULICA 1 6275 PIVKASMUČARSKI KLUB POHORJE HOČE X POHORSKA CESTA 15 2311 SPODNJE HOČESMUČARSKI KLUB POLJANE X POLJANE 77 4223 POLJANESMUČARSKI KLUB PORTOROŽ X X X OBALA 16 6320 PORTOROŽSMUČARSKI KLUB PREBOLD X GRAŠČINSKA 7 3312 PREBOLDSMUČARSKI KLUB PTUJ X ARBAJTERJEVA ULICA 9 2250 PTUJSMUČARSKI KLUB RADOVLJICA X GORENJSKA CESTA 26 4240 RADOVLJICASMUČARSKI KLUB RIBNICA X KOLODVORSKA 17 1310 RIBNICASMUČARSKI KLUB ROGAŠKA X ŠLANDROVA 14A 3250 ROGAŠKA SLATINASMUČARSKI KLUB SEŽANA X X MAJCNI 22 6210 SEŽANASMUČARSKI KLUB SLOVENJ GRADEC X KIDRIČEVA 2 2380 SLOVENJ GRADECSMUČARSKI KLUB SMUK MISLINJA X X ŠOLSKA CESTA 14 2382 MISLINJASMUČARSKI KLUB SNEŽINKA X X GORTANOVA 21 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB SNEŽNIK X X BAZOVIŠKA 8 6250 ILIRSKA BISTRICASMUČARSKI KLUB ŠPORTNIKOV - INVALIDOV, ALBATROS X ULICA MIRKA JURCE 19 1260 LJUBLJANA-POLJESMUČARSKI KLUB TERMIT MORAVČE X VEGOVA ULICA 7 1251 MORAVČESMUČARSKI KLUB TIVOLI X X GORNJI TRG 22 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB TRIGLAV KRANJ X NOVA VAS 118 4201 ZG. BESNICASMUČARSKI KLUB TRŽIČ X X PREDILNIŠKA 4 4290 TRŽIČSMUČARSKI KLUB VELENJE X X TRG BRATOV MRALJ 1 A 3325 ŠOŠTANJSMUČARSKI KLUB VODICE X VODICE 10 5273 COLSMUČARSKI KLUB VUZENICA X SPODNJI TRG 13 2367 VUZENICASMUČARSKI KLUB ZAGORJE X X X NASELJE NA ŠAHTU 39 1412 KISOVECSMUČARSKI KLUB ZLATOROG LAŠKO X X BADOVINČEVA ULICA 6 3270 LAŠKOSMUČARSKI SKAKALNI KLUB ALPINA ŽIRI X LOŠKA C. 29 4226 ŽIRISMUČARSKI SKAKALNI KLUB COSTELLA ILIRIJA X VODNIKOVA 155 1000 LJUBLJANASMUČARSKI SKAKALNI KLUB LOGATEC X BLEKOVA VAS 13 1370 LOGATECSMUČARSKI SKAKALNI KLUB POSAVJE X BOŠTANJ 30 8294 BOŠTANJSMUČARSKI SKAKALNI KLUB RAČNA X VELIKA RAČNA 24B 1290 GROSUPLJESMUČARSKO AKROBATSKI KLUB AKROBAT X BILEČANSKA 5 1000 LJUBLJANASMUČARSKO AKROBATSKI KLUB KRANJ X KIDRIČEVA CESTA 36 4000 KRANJSMUČARSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA X X BEVKOVA ULICA 11, P.P. 136 5270 AJDOVŠČINASMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC X X X RADEGUNDA 21A 3330 MOZIRJESMUČARSKO DRUŠTVO BOHINJ X TRIGLAVSKA CESTA 35 4264 BOHINJSKA BISTRICASMUČARSKO DRUŠTVO DOLOMITI X X KOSIJEVA 1 1210 LJUBLJANASMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE X X KOPALIŠKA 4 1230 DOMŽALESMUČARSKO DRUŠTVO GORJANCI GABERJE X GOMILE 10 8321 GABRJESMUČARSKO DRUŠTVO GOZD X GOZD 8 5273 COLSMUČARSKO DRUŠTVO KRAS X SREBRNIČEVA ULICA 1 6210 SEŽANASMUČARSKO DRUŠTVO KRKA ROG NOVO MESTO X X X X MESTNE NJIVE 4A 8000 NOVO MESTOSMUČARSKO DRUŠTVO KRPLJE X GORTANOVA 22 1000 LJUBLJANASMUČARSKO DRUŠTVO KUM DOBOVEC X X DOBOVEC 55 1423 DOBOVECSMUČARSKO DRUŠTVO MARIBOR-ŽELEZNIČAR X ENGELSOVA 6 2000 MARIBORSMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ X SLOVENSKA CESTA 32 1234 MENGEŠSMUČARSKO DRUŠTVO NOVINAR X X STANIČEVA 41 1000 LJUBLJANASMUČARSKO DRUŠTVO POSTOJNA X PIVŠKA ULICA 1 6230 POSTOJNASMUČARSKO DRUŠTVO SNEŽAK CELJE X X TRUBARJEVA ULICA 1A 3000 CELJESMUČARSKO DRUŠTVO STRAHOVICA X SELO PRI VODICAH 19 1217 VODICESMUČARSKO DRUŠTVO TRBOVLJE X X ULICA 1. JUNIJA 4 1420 TRBOVLJESMUČARSKO DRUŠTVO TRIMO TREBNJE X X GOLIEV TRG 13A 8210 TREBNJESMUČARSKO DRUŠTVO UNIOR CELJE X X AŠKERČEVA ULICA 13 3000 CELJESMUČARSKO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK X X TRŽAŠKA CESTA 121 1000 LJUBLJANASMUČARSKO DRUŠTVO VITAS X X X ŠOLSKA ULICA 10 6000 KOPERSMUČARSKO DRUŠTVO VIZORE X X VIZORE 10 3203 NOVA CERKEVSMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA X TRŽAŠKA 9 1360 VRHNIKASMUČARSKO DRUŠTVO ZABRDJE X ZABRDJE 6 8233 MIRNASMUČARSKO DRUŠTVO ZASAVJE X X DOM IN VRT 25 1420 TRBOVLJESMUČARSKO DRUŠTVO ZUTS NOVA GORICA X TRG EDVARDA KARDELJA 5 5000 NOVA GORICAŠPORTNO DRUŠTVO CARTRIDE X X X ŠMARJEŠKE TOPLICE 148 8220 ŠMARJEŠKE TOPLICE23


SEZNAM DRUŠTEV - KLUBOV, ČLANOV SZS215 društev - klubov, 7 panogMODRI BILTEN 2008/2009Naziv društva - kluba alpsko biatlon deskanje smučanje nordijsko telemark ZUTS naslov krajsmučanje na snegu prostega smučanje smučanjeslogaSMUČARSKO SKAKALNI KLUB BOHINJ X TRIGLAVSKA CESTA 35 4264 BOHINJSKA BISTRICASMUČARSKO SKAKALNI KLUB JEZERO X JEZERO 58 1352 PRESERJESMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC X X PLAC 2 3333 LJUBNO OB SAVINJISMUČARSKO SKAKALNI KLUB MENGEŠ X ZAVRTI 2 1234 MENGEŠSMUČARSKO SKAKALNI KLUB MISLINJA X GOZDARSKA CESTA 16 2382 MISLINJASMUČARSKO SKAKALNI KLUB PONIKVE X PONIKVE 79A 5220 SLAP OB IDRIJCISMUČARSKO SKAKALNI KLUB SAM IHAN X X KOPALIŠKA 4 1230 DOMŽALESMUČARSKO SKAKALNI KLUB ŠMARTNO NA POHORJU X X ŠMARTNO NA POHORJU 19 2315 ŠMARTNO NA POHORJUSMUČARSKO SKAKALNI KLUB ŠOŠTANJ X AŠKERČEVA CESTA 6 3325 ŠOŠTANJSMUČARSKO SKAKALNI KLUB VELENJE X P.P. 205 3320 VELENJESMUČARSKO SKAKALNO DRUŠTVO STOL ŽIROVNICA X BREG 123 4274 ŽIROVNICASNOWBOARD KLUB 5-0 X VALJEVSKA ULICA 11 2000 MARIBORSNOWBOARD KLUB ROGLA PLANJA X ULICA OB IZVIRU 9 3210 SLOVENSKE KONJICESPORT KLUB DOL AJDOVŠČINA X GORIŠKA 50 5270 AJDOVŠČINAŠPORTNA ZVEZA IDRIJA X LAPAJNETOVA ULICA 48 5280 IDRIJAŠPORTNA ZVEZA RADOVLJICA X GORENJSKA CESTA 26 4240 RADOVLJICAŠPORTNI KLUB BREZE X ŠENTRUPERT 89 3271 ŠENTRUPERT NAD LAŠKIMŠPORTNO DRUŠTVO “JEZERSKO”JEZERSKO X ZG. JEZERSKO 70 4206 ZG. JEZERSKOŠPORTNO DRUŠTVO 3S ŠPORT X PEROVO 25 1241 KAMNIKŠPORTNO DRUŠTVO ATRANS TROJANE X X HRIBI 9 1222 TROJANEŠPORTNO DRUŠTVO BAUHNK X GORENJESAVSKA 52 4000 KRANJŠPORTNO DRUŠTVO BI NORDIC X VAŠCA 7 4207 CERKLJE NA GORENJSKEMŠPORTNO DRUŠTVO BRANKA CERŠAK X TOVARNIŠKA CESTA 91 2215 CERŠAKŠPORTNO DRUŠTVO DOVJE MOJSTRANA X SAVSKA CESTA 1 4281 MOJSTRANAŠPORTNO DRUŠTVO EXCITE X X X X X MAKEDONSKA 57 2000 MARIBORŠPORTNO DRUŠTVO FLOSAR RADMIRJE X RADMIRJE 55 3333 LJUBNO OB SAVINJIŠPORTNO DRUŠTVO GORA X GORA 31 8270 KRŠKOŠPORTNO DRUŠTVO GORJE X X ZGORNJE GORJE 46 4247 ZGORNJE GORJE PRI BLEDUŠPORTNO DRUŠTVO GRBINA X PODGORJE 55 1241 KAMNIKŠPORTNO DRUŠTVO JABLANCE X JABLANCE 10 2242 ZGORNJA KORENAŠPORTNO DRUŠTVO JESENICE X X LEDARSKA 4 4270 JESENICEŠPORTNO DRUŠTVO KOBLA X CESTA NA RAVNE 7 4264 BOHINJSKA BISTRICAŠPORTNO DRUŠTVO KOVK ROVTE X ROVTE 89A 1373 ROVTEŠPORTNO DRUŠTVO KOZOROG ŠENTJERNEJ X PRVOMAJSKA 4 8310 ŠENTJERNEJŠPORTNO DRUŠTVO KRANJSKA GORA X VRŠIŠKA CESTA 23 4280 KRANJSKA GORAŠPORTNO DRUŠTVO NIČ LAŽJEGA X OBIRSKA 7 1000 LJUBLJANAŠPORTNO DRUŠTVO NIKA X LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 11 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJUŠPORTNO DRUŠTVO NIKA IHAN X POKOPALIŠKA CESTA 2 1230 DOMŽALEŠPORTNO DRUŠTVO PIRAMIDA MARIBOR X TOMŠIČEVA 40 2000 MARIBORŠPORTNO DRUŠTVO PLANICA X X RATEČE 22 4283 RATEČE - PLANICAŠPORTNO DRUŠTVO POKLJUKA X POSLOVNA CENA A 37 4208 ŠENČURŠPORTNO DRUŠTVO POLIS CERKNICA X CESTA NA JEZERO 16 1380 CERKNICAŠPORTNO DRUŠTVO POLJANE X POLJANE 77 4223 POLJANE NAD ŠKOFJO LOKOŠPORTNO DRUŠTVO SOPOTA X MAGOLNIK 5 1414 PODKUMŠPORTNO DRUŠTVO SPORTPOINT X KOPALIŠKA 2 4240 RADOVLJICAŠPORTNO DRUŠTVO ŠPORTNO REKREATIVNI CENTER PRESKA X X KALANOVA 5 1215 MEDVODEŠPORTNO DRUŠTVO TEKAČ X KIDRIČEVA 13 4220 ŠKOFJA LOKAŠPORTNO DRUŠTVO TEN-SPORT SLOVENSKA BISTRICA X KRAIGHERJEVA ULICA 58 2310 SLOVENSKA BISTRICAŠPORTNO DRUŠTVO TRNOVSKI MARATON X ČRNI VRH 188 5274 ČRNI VRHŠPORTNO DRUŠTVO VAGABUND X MALA VAS 25 1000 LJUBLJANAŠPORTNO DRUŠTVO VRH NAD LAŠKIM X VRH NAD LAŠKIM 9/A 3270 LAŠKOŠPORTNO DRUŠTVO VUČKO X V ZATIŠJU 3 1360 VRHNIKAŠPORTNO DRUŠTVO ZADVOR X CESTA II. GRUPE ODREDOV 43 1261 LJUBLJANA-DOBRUNJEŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO SVIZEC X ZEČE 54 3210 SLOVENSKE KONJICEŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO TACEN X ROCENSKA 56 1210 LJUBLJANA ŠENTVIDTEKAŠKI KLUB KOBARID X STRESOVA ULICA 4B 5222 KOBARIDTEKAŠKI SMUČARSKI KLUB DEBITEL VRHNIKA X TRŽAŠKA CESTA 9 1360 VRHNIKATEKAŠKI SMUČARSKI KLUB JUB DOL PRI LJUBLJANI X X DOL PRI LJUBLJANI 1A 1262 DOL PRI LJUBLJANITEKAŠKI SMUČARSKI KLUB MERKUR KRANJ X X CESTA NA BRDO 30 4000 KRANJTEKAŠKI SMUČARSKI KLUB VALKARTON LOGATEC X X TRŽAŠKA 148 1370 LOGATECTEKAŠKO SMUČARSKI KLUB BLED X X IZLETNIŠKA 44 4260 BLEDTEKAŠKO SMUČARSKI KLUB IDRIJA X X ULICA ZMAGE 30 5280 IDRIJATEKAŠKO SMUČARSKO DRUŠTVO NOVOLIT OLIMPIJA X CELOVŠKA CESTA 25 1000 LJUBLJANATELEMARK KLUB KRANJ X X RUČIGAJEVA 48 4000 KRANJVIRUS DRUŠTVO ADRENALINSKIH ŠPORTOV CELJE X LEVSTIKOVA ULICA 3 3000 CELJEZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV CERKNICA X BRESTOVA ULICA 34 1380 CERKNICAZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA KRANJ X PARTIZANSKA CESTA 39 4000 KRANJZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA KRŠKO X TRG BORCEV 6 8273 LESKOVECZSŠDI - ZVEZA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV ITALIJE X ULICA CICERONE 8 34133 TRST, ITALIJAZVEZA KLUBOV ZA ALPSKO SMUČANJE ZAHODNE REGIJE X GORENJSKA CESTA 26 4240 RADOVLJICAZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV RAVNE NA KOROŠKEM X NA GRADU 6 2390 RAVNE NA KOROŠKEM24Društva, ki so obarvana so izredni člani smučarske zveze slovenije


POVZETEK SMUČARSKE SEZONE 2007/2008Čeprav bi v slovenskem taboru po sezoni 2007/2008zlahka našli kopico nezadovoljnih in razočaranih, pabi se le težko izognili pozitivni oceni. Pretekla zima jenamreč postregla z vrsto odličnih izidov v skoraj vsehdisciplinah.''Zgodovinski uspeh'' pogosto slišimo iz ust slovenskih trenerjev ali pazasledimo v časopisnih člankih. Zgodovinska priponka je sicer precejlogična, saj so številni podvigi slovenskih športnikov in športnic pogostoprvi po osamosvojitvi. A čeprav je od te minilo že debelih sedemnajstlet, ima slovenska zimska druščina očitno še dovolj področij za prvence.Pri iskanju zgodovinskih podvigov ni treba biti pretirano iznajdljiv ali celosenzacionalističen. Tudi oklepanje samo novih disciplin, kjer je ''zgodovinskih''podvigov še toliko več, ni predpogoj za povzdigovanje rezultatov.To je potrdila tudi pretekla zima. Sezona, v kateri je Slovenija prvičv zgodovini dobila zmagovalko smukaške tekme svetovnega pokala inprejemnico malega kristalnega globusa v smučarskem teku. To še zdalečnista osamljena podviga pretekle sezone. Bo že držalo, da so mediji pogostoporočali predvsem o finančnih težavah in notranjih trenjih, todazajetnega seznama kakovostnih rezultatov vendarle ne gre spregledati.Majdičeve kolajna ni ustavilaVečji del zime so bile oči javnosti uprte v tekačico na smučeh PetroMajdič. Športnica leta po izboru Društva športnih novinarjev Slove-nijepo odlični sezoni 2006/2007, vkateri je med drugim postala svetovnapodprvakinja, ni popustila ali zaspalana lovorikah. Še več, storila je karnekaj korakov naprej in se dokončnousidrala med svetovno elito. Le-ta joje bila prisiljena sprejeti medse in jinameniti celo naziv sprinterske kraljiceza sezono 2007/2008. Nove trizmage v svetovnem pokalu, še dvedrugi mesti, nadvse stabilna forma intemu primerni rezultati, peto mestov skupnem seštevku svetovnegapokala in smetana na torto, pikana i oziroma vrhunec vsega – malikristalni globus v sprintu. Zavidanjavredni rezultati, ki lahko Petropovsem upravičeno navdajajo sponosom in z optimizmom. Za namečekMajdičeva ni bila osamljena zbiralka točk, kar je z vidika gradnjeekipe nadvse spodbudno. Upati gre le, da bodo tudi preostala dekletanadaljevala v podobnem slogu in da bodo krizna leta kmalu prebrodilitudi v moškem taboru.Damjan kot vlečni konjMajdičeva je z izjemno sezono zasenčila preostali del nordijske druščine,čeprav tudi preostali niso lenarili. Medtem ko so se pri nordijskih kombinatorcihlotili prenove in postavljanja novih temeljev, pri čemer računajopredvsem na potrpežljivost, pa so za nekaj svetlih trenutkov poskrbeliskakalci. Predvsem Jernej Damjan je vse od Kuusama do Planice skrbel zavisoko raven rezultatov in bil vlečni konj, včasih žal tudi osamljeni jezdecslovenske skakalne reprezentance. V svoji najboljši sezoni je enkratskočil do drugega mesta, bil obtem še osemkrat med desetericoposamične tekme in ob precejkonstantni formi sezono končalna petnajstem mestu v skupnirazvrstitvi svetovnega pokala. Obtem bi se sicer težko znebili občutka,da je imel nekajkrat ''v nogah'' še nekoliko boljši rezultat, apriložnosti za dokazovanje bo imel v novi zimi še več kot dovolj.Podobno velja za preostali del ekipe, ki vsaj na oko deluje kotučinkovita kombinacija mladostne zagnanosti in izkušenj. To poosebljatapredvsem Robert Kranjec, ki se je Damjanu še najboljpribližal, in član B-ekipe Primož Peterka. Pri obeh smo, tako kotše pri nekaterih drugih, pogrešali predvsem stabilnost.Odlični Jerman in udar ''izgubljenega rodu''S stabilnostjo pa se brez kančka dvoma lahko pohvali najboljšislovenski alpski smučar zadnjih dveh sezon Andrej Jerman.''Jerry'' je že v uvodnem delu sezone silovito utišal koalicijodvomljivcev, nevoščljivcev in nejevernih Tomažev ter dokazal, dani muha enodnevnica. Smukaški preporod iz predzadnje zimeje znal nadgraditi. V pretekli sezoni ni slavil zmage, vseeno pa jez enim tretjim mestom, s stalnim bojem za najvišja mesta in zizjemnim napredkomtudi v superveleslalomuosvojilokroglih 500 točk.A tudi pri Jermanu,tako kot že predtempri Damjanu, bi brezvečjega naprezanjanašli dlako v jajcuali pa kar vzrok zanekoliko grenekpriokus. Pravzapravnam ga je ponudilkar tržiški smučarsam, ko je po večinitekem dejal, da mu nastop brez napak še ni uspel. Vseeno pa jelahko šestnajsti smučar svetovnega pokala po sezoni zadovoljentudi s spoznanjem, da so mu po obdobju stagnacije vendarlesledili tudi preostali slovenski alpski smučarji. Predvsem skupinatekmovalcev, ki si je zaradi velikih obetov in neuspešnih napadovže prislužila ime ''izgubljeni rod''. Ta rod se je očitno le našel.Aleš Gorza je blestel v superveleslalomu in bil soliden tudi vsuperkombinaciji ter svoji paradni disciplini, tj. veleslalomu. BernardVajdič se je z vrsto dobrih rezultatov prebil med slalomskeprvokategornike. Z odličnim zadnjim delom sezone in s tremiuvrstitvami med šesterico je navdušil Mitja Dragšič. Slalomskemuvalu pa se je nazadnje pridružil še Mitja Valenčič.25


POVZETEK SMUČARSKE SEZONE 2007/2008MODRI BILTEN 2008/2009Tinina smukaška senzacijaKar nekaj dobre volje so vslovenske domove prinesletudi alpske smučarke.Predvsem senzacionalnazmaga Tine Maze v smuku jebila prava poslastica sezone.Črnjanki sicer v večjem delu sezone ni šlo vse po načrtih, todas smukaškim podvigom v St. Moritzu, kjer je sicer slavila že enoizmed petih veleslalomskih zmag, in s solidno superveleslalomskosezono je dokazala, da izjemnega občutka še ni izgubila. Nasrečo pa so dokončno minili časi, v katerih je bila Mazejeva osamljenaSlovenka v zgornjem domu karavane svetovnega pokala.V prvem delu zime je v veleslalomu navduševala Ana Drev, ki jezaradi poškodbe predčasno končala sezono. Za velik preskok jeposkrbela še Mateja Robnik. Nase pa je opozoril predvsem izjemnonadarjeni rod tekmovalk, ki se s hitrimi zavoji bliža svetovnieliti tudi v članski konkurenci. Zelo veliko obeta predvsem IlkaŠtuhec, ki se je vrstnici Maruši Ferk pridružila med dobitnicamitočk svetovnega pokala, za nameček pa je postala še mladinskasvetovna prvakinja v smuku. Simpatična Mariborčanka je natosezono sklenila na izjemen način, saj je osvojila prav vse naslovečlanske državne prvakinje.Deskarji znova visokoZ visokimi uvrstitvami so svoje privržence v zadnjih letih navduševalideskarji na snegu. Tudi v sezoni 2007/2008 jih niso pustilina cedilu. Svetovni prvak Rok Flander jih je v dobro voljo spravilže takoj na začetku. Danse sicer po jutru ni pov-sem poznal, tako da je zaRokom za odtenek slabšasezona v svetovnempokalu kot v preteklihletih. Vseeno pa je s kardvema zmagama in zenim drugim mestomdokazal, da v paralelnihdisciplinah sodi v samsvetovni vrh. Veseli nas,da se mu je približaltudi Žan Košir, ki je karnekajkrat opozoril nase. V neolimpijski disciplini 'big air'je blestel Matevž Petek. Leteči Celjan je še četrto leto zaporedpristal na stopničkah za zmagovalce alce vskupnem seštevkusvoje discipline. Prav zaradi dobrih zultatov in široke baze je velika škoda,re-da so se deskarji po končani sezoniznašli v organizacijski krizi.Če ne bi bilo poškodb …V manjšo krizo glede izidov paso zašli tudi slovenski biatlonci,predvsem moški del. Za stik sširšim vrhom svetovnega pokala a26je tako skrbel samo Klemen Bauer. Za mladim biatloncem iz Ihana jenajboljša sezona v svetovnem pokalu, predvsem pa sezona napredka innabiranja bogatih izkušenj. A kaj, ko je prevečkrat ostajal sam in zamančakal na družbo preostalih rojakov. Kot opravičilo velja dodati, da jemoral najboljši slovenski biatlonec Janez Marič na operacijo kolena,na seznamu poškodovanih pa se je znašel tudi mladi Anže Gregorič.Zdravstvene težave so krojile tudi usodo ženske izbrane vrste. Tako jemorala prva dama slovenskega biatlona Tadeja Brankovič Likozar zaradipoškodbe rame izpustiti večji del sezone. Na srečo sta vrzel zapolniliDijana Grudiček Ravnikar in predvsem Teja Gregorin.Faričeva adut za VancouverViden pečat pa so slovenski športniki in športnice pustili tudi v ''mlajših''disciplinah, ki so večinoma v senci drugih športov. V smučanju z zareznotehniko, telemarku in predvsem v smučanju j prostega sloga so pogostomešali štrenenajboljšim. j Mednajaktivnejšimiin najuspešnejšimije bila v smučarskemkrosu Saša Farič. č Nekdanja alpska l k smučarka č k se je v atraktivnidisciplini vseskozi borila za najvišja mesta. V Grindewaldu je ugnala vsokonkurenco, se ob tem še dvakrat zavihtela na drugo mesto in sezonokončala na drugem mestu v skupnem seštevku. Uspešnejša je bila leFrancozinja Ophelie David. Uspehi Faričeve so še toliko bolj dobrodošli,če upoštevamo dejstvo, da je smučarski kros olimpijska disciplina, zato silahko le želimo, da bo članica ŠD Vagabund zadržala svoj položajpri vrhu vsaj do OI 2010 v Vancouvru.


REZULTATI V SVETOVNEM POKALU 2007/2008MODRI BILTEN 2008/2009ŽENSKESnežni kanal1. Manuela Laura Pesko (Sui) 47002. Jiayu Liu (Chn) 39503. Queralt Castellet (Spa) 2970...24. Cilka Sadar (Slo) 810Paralelne discipline1. Nicolien Sauerbreij (Ned) 82602. Heidi Neururer (Aut) 65603. Claudia Riegler (Aut) 4610...29. Glorija Kotnik (Slo) 958Nordijsko smučanjeSmučarski skoki1. Thomas Morgenstern (Avt) 1.7942. Gregor Schlierenzauer (Avt) 1.5613. Janne Ahonen (Fin) 1.2914. Tom Hilde (Nor) 1.2285. Anders Bardal (Nor) 942...15. Jernej Damjan (Slo) 52225. Robert Kranjec (Slo) 23340. Primož Peterka (Slo) 7258. Jurij Tepeš (Slo) 2163. Jure Bogataj (Slo) 1678. Primož Pikl (Slo) 6Tek na smučehŽENSKESkupno1. Virpi Kuitunen (Fin) 1.5522. Astrid Jacobsen (Nor) 1.2553. Justyna Kowalczyk (Pol) 1.0964. Charlotte Kalla (Šve) 1.0465. Petra Majdič (Slo) 969...37. Vesna Fabjan (Slo) 11255. Katja Višnar (Slo) 47Šprint1. Petra Majdič (Slo) 6092. Astrid Jacobssen (Nor) 5703. Virpi Kuitunen (Fin) 5384. Natalija Matvejeva (Rus) 3655. Pirjo Muranen (Fin) 365...23. Vesna Fabjan (Slo) 11239. Katja Višnar (Slo) 47Distanca1. Virpi Kuitunen (Fin) 7292. Valentina Ševčenko (Ukr) 7073. Justyna Kowalczyk (Pol) 6614. Astrid Jacobsen (Nor) 6445. Claudia Nystad (Nem) 535...14. Petra Majdič (Slo) 316MOŠKISkupno1. Lukaš Bauer (Češ) 1.4622. Rene Sommerfeldt (Nem) 8293. Pietro Piller Cottrer (Ita) 7834. Tord Asle Gjerdalen (Nor) 6925. Giorgio Di Centa (Ita) 692Sprint1. Ola Vigen Hattestad (Nor) 4502. Emil Joensson (Šve) 4483. John Kristian Dahl (Nor) 3214. Anders Gloersen (Nor) 3155. Tor Arne Hetland (Nor) 291Distanca1. Lukaš Bauer (Češ) 9862. Pietro Piller Cottrer (Ita) 5163. Rene Sommerfeldt (Nem) 4944. Vincent Vittoz (Fra) 4565. Anders Soedergren (Šve) 433Nordijska kombinacijaSkupno1. Ronny Ackermann (Nem) 1.1742. Peter Tande (Nor) 9783. Bill Demong (ZDA) 9024. Bernhard Gruber (Avt) 8945. Jason Chappus Lamy (Fra) 776…62. Mitja Oranič (Slo) 16Šprint1. Ronny Ackermann (Nem) 5082. Jason Chappus Lamy (Fra) 5043. Bernhard Gruber (Avt) 4974. Christoph Bieler (Avt) 4685. Peter Tande (Nor) 396…47. Mitja Oranič (Slo) 6Smučanje prostega slogaMOŠKIKros1. Tomas Kraus (Češ) 5552. Lars Lewen (Šve) 4483. Stanley Hayer (Kan) 3444. Davey Barr (Kan) 3025. Ted Piccard (Fra) 263Grbine1. Dale Smith Begg (Avs) 6642. Guilbaut Colas (Fra) 4993. Vincent Marquis (Kan) 4294. Alexande Bilodeau (Kan) 4025. Patrick Debeen (ZDA) 352Skoki1. Steve Omischl (Kan) 7692. Anton Kušnir (Blr) 5433. Dmitrij Dašinski (Blr) 4444. Stanislav Kravčuk (Ukr) 3965. Xiaopeng Han (Kit) 352ŽENSKEKros1. Ophelie David (Fra) 6462. Saša Farič (Slo) 4473. Meryl Boulangeat (Fra) 4284. Hedda Berntsen (Nor) 4095. Noriko Fukušima (Jap) 310Grbine1. Aiko Uemura (Jap) 6832. Nikola Sudova (Češ) 5403. Margarita Marbler (Avt) 5104. Kristi Richards (Kan) 4055. Emiko Torito (ZDA) 396…31. Nina Bednarik (Slo) 28Skoki1. Jacqui Cooper (Avs) 6422. Lydia Lassila (Avs) 4603. Ala Tsuper (Blr) 4534. Li Nina (Kit) 4055. Evelyne Leu (Švi) 322Telemark smučanjeŽENSKESkupno1. Sigrid Ryhus (Nor) 1.3002. Katinka Knudsen (Nor) 1.1953. Amelie Reymond (Švi) 1.1214. Anne Marie Enger (Nor) 866…15. Urška Železnik (Slo) 143MOŠKISkupno1. Borge Sovik (Nor) 1.3622. Daniel Halnes (Nor) 9263. Mathias Wagenius (Šve) 8274. Herald Kvarner (Nor) 6715. Philio Lau (Fra) 610…9. David Primožič (Slo) 55531. Tine Kolenc (Slo) 5146. Klemen Žonta (Slo) 2951. Sergej Primožič (Slo) 2659. Luka Pintar (Slo) 1828


TOMI TRBOVCurednik vsebine panog in predstavnik SZS za odnose z javnostmiMODRI BILTEN 2008/2009»Preveč, premalo,dovolj?«Sem predstavnik za odnose z javnostmi na SZS. Enako rad delamz vsemi ljudmi, ki delajo in tekmujejo v vseh panogah naSZS. A si ne morem kaj, da se ne bi dotaknil »moje« Planice,ki mi je tako pri srcu. Prihodnje leto bom pred svojim 34. rojstnimdnevom v Planici na tekmi že štiriintridesetič. Ja, pravsem preštel. Z 11. meseci sem se prvič udeležil tega največjegaslovenskega športnega praznika. Od takrat nisem manjkalniti enkrat. In zdaj bodo v Planici začeli graditi nov, bleščečnordijski center. Ne bo mi treba več kidati snega v prostoruza novinarje – topil se bo sam; indijanski (beri šotor) »presscenter« bo zamenjala mogočna stavba z vsemi potrebni priključki.Navdušen sem. Mislim, da mi je na zadnji tekmi, ko jeminister za šolstvo in šport obljubil, da bodo začeli gradnjo,pritekla solza. Tako sem vesel, da sem na letošnjih volitvah zadržavni zbor obkrožil vse stranke in kandidate, in sicer samozato, da se ne bi komu zameril in bi mi na koncu rekel, da sPlanico ne bo nič. Koliko novih skakalnih in tekaških šampionovbo prišlo iz novega nordijskega centra!!! Komaj čakam!»Alpsko smučanje«Velika Britanija ima Paula Pottsa in slovenske trenerje za svojosmučarsko reprezentanco. Finska ima Mattija Makkonena inslovenske trenerje za svojo smučarsko reprezentanco. In miimamo Urbana in Boža. Jima bo uspelo tako kot Paulu in Mattiju?Ne dvomim, Urban je ostal, Božo se je vrnil. Zakaj primerjava sPaulom in z Mattijem, se boste vprašali. Preprosto. Paul je dokaz,da se čudeži dogajajo, da ima vsak v sebi skriti talent, ki čakana odkritje. Matti pa je simbol za to, da človek izumi marsikaj30uporabnega. Pred našima vodjema je težka in odgovorna naloga; čaka jusezona s svetovnim prvenstvom v alpskem smučanju, kjer si želim trehmedalj. Preveč, premalo, dovolj? Preštejte adute na naslednjih straneh insi sliko ustvarite sami. Po Vancouvru 2010 pa gremo v nov ciklus in do ševečjih uspehov. Naj vas ne skrbi, obljubili so mi, da se vrnejo tja, kamorsodijo!Ker vem, da še vedno ne veste, kdo sta Paul Potts in Matti Makkonen,pobrskajte malo po internetu; hitro ju boste našli.Naši smučarji z zarezno tehniko bodo v tej sezoni nadaljevali pot navzgor.Tudi smučanje invalidov ni pri nas kar tako. Gal in Žiga bosta v tej sezoninaredila korak naprej in domov gotovo prinesla kakšno zmago.»Biatlon«Naši »lovci« (kot jih ljubkovalno kličem) so navdušeni. Dobili bodo, kar sohoteli! Njihova Pokljuka bo zažarela. Novo biatlonsko središče, kakršnegabodo zgradili, jim bo v ponos. Prav jim je! Misli o koncu slovenskega biatlonaso pokopane. Od zdaj bo šlo samo še navzgor. Imeli bomo svetovnein olimpijske prvake, Zdravljica se bo igrala na tekmah svetovnega pokala.Tekmovalkam in tekmovalcem kar zavidam pogoje, v katerih bodo gradilisvoje uspehe, za katere sem prepričan, da jih bo v tej sezoni še več.»Deskanje na snegu«Naši deskarji imajo novega trenerja. Jacquet je stari maček deskarskihpoljan, ki bo naše fante in dekleta popeljal novim izzivom nasproti. Podbudnim očesom Štajerskega kralja deskanja Iztoka Kvasa seveda. RokuFlandru pa ne manjka več dosti do olimpijske medalje. Samo še sezonain pol.»Nordijsko smučanje«Skakalci so ga dobili nazaj. Matjaža, namreč. Slovenski strokovnjak je zdelom v tujini samo dokazal, zakaj si ga je veliko ljudi želelo. Franci jepripravil vse potrebno, da bomo do leta 2014 skakalna velesila. Jaz papravim, da bo letos v Planici na finalu svetovnega pokala nekdo izmednaših fantov s prestola zadnjega slovenskega zmagovalca na tekmi SP nadomačih tleh zrinil Primoža Ulago.O teku na smučeh ne bom izgubljal besed, ker tako ali tako vsi vemo,da bo Petra zmagala šestkrat in s svetovnega prvenstva prinesla zlatomedaljo. Preostala dekleta in fantje pa bodo slovenski uspeh dopolnili zizvrstnimi uspehi.Za kombinatorce pa se tako ve: več jih je, več zmorejo. In letošnja reprezentancaje zelo številčna.»Prosti slog«Zmeraj bolj so opazni. Rezultati so samo še boljši. Odlično strokovno vodstvoin zagnana dekleta in fantje nam pripravljajo marsikatero presenečenjeza to sezono. Sašo Farič pa zagotovo čaka kup medalj.»Telemark«Najboljši bodo na domači tekmi svetovnega pokala v Bohinju.»ZUTS«Naši profesorji bodo v tej sezoni spet naučili pravilno smučati generacijootrok. Hvalevredno delo. Za vrhunec pa jih čaka še svetovno prvenstvo nadomačih tleh. Organizacijo bodo vsi hvalili. Prepričan sem.Da sem preveč optimističen, boste rekli zdaj, ko ste vse to prebrali. Ne,samo poznam ljudi, s katerimi delam, in vem, kaj zmorejo.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!