Analiza stanja na področju kulture s predlogi ciljev za Nacionalni ...

ANALIZA STANJA NAPODROČJU KULTURES PREDLOGI CILJEV ZANACIONALNI PROGRAM ZAKULTURO 2012–2015Ljubljana, marec 2011

Analiza stanja na področju kulture s predlogi ciljev za Nacionalni program zakulturo 2012–2015Uredniški odbor: Sonja Kralj Bervar, Nataša Bucik in Blanka TivadarTehnična in administrativna pomoč pri urejanju: Laura Brezavšček, Aleksandra Kerčin Aljaž KetišJezikovni pregled: Irena Grahek in Vlasta Vičič

2.1 Skrb za slovenski jezik…………………………………….……….………………………...4242.2 Preobrazba javnega sektorja v kulturi ……………………………………………………….4332.2.1 Posodobitev delovanja javnih zavodov ………………………………..…………...4342.2.2 Izboljšanje poloţaja nevladnih organizacij………………………………...……….4662.2.2.1 Status v javnem interesu, ustanove in Kulturniška zbornica……………….4672.2.2.2 Dialog z nevladnimi organizacijami na področju kulture………………….4752.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samozaposlenih in starejših ustvarjalcev na področjukulture …………………………………………………………………………………….4772.3 Obravnava človekovih pravic na Ministrstvu za kulturo ………………………………...….4942.4 Delovanje Nacionalnega sveta za kulturo……………………………………………………5022.5 Divje misli……………………………………………………………………………….……5083 PODPORA IZOBRAŽEVANJU, USPOSABLJANJU IN RAZISKOVANJU NA PODROČJUKULTURE………………………………………………………………………………………...….5103.1 Štipendije Ministrstva za kulturo za študij na področjih umetnosti………………………….5113.2 Poklicno usposabljanje v kulturi…………………………………………………………..…5193.3 Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje………………………………………………………5263.4 Strokovni izpiti in usposabljanje na področju kulturne dediščine……………………………5393.5 Raziskovalna podpora kulturni politiki na Ministrstvu za kulturo…………………………...5434 PODPORNI SISTEMI ZA RAZVOJ KULTURE………………………………………………….5484.1 Kulturne in ustvarjalne industrije…………………………………………………………….5494.2 Omogočanje dostopnosti do digitalne kulture………………………………………………..5674.3 Podpora kulturi v evropski kohezijski politiki……………………………………………….5734.4 Investicije na področju kulture……………………………………………………………….5824.5 Statistično spremljanje kulture……………………………………………………………….5884.6 Delovanje Upravnega odbora Prešernovega sklada………………………………………….5945 PRILOGE…………………………………………………………………………………………...5985.1 Pregled strukture drţavneg a proračuna za kulturo po ključnih programskih sklopih oz.dejavnostih v obdobju od 1999-2009 v % ……………………………………………………….5995.2 Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi –Kulturni tolar……………………………………………………………………………………..6015.3 Sofinanciranje obnove kulturne dediščine iz drţav nega proračuna v obdobju 2002–2010….6055.4 Seznam upravičencev v okviru evropskega sklada za regionalni razvoj…………………….6215.5 Seznam upravičencev v okviru finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnegamehanizma…………………………………………………………………………………...6265.6 Seznam raziskav na Ministrstvu za kulturo…………………………………………………..628

5.7 Predpisi s področja kulture…………………………………………………………………...635

BESEDA MINISTRICE ZA KULTUROKultura ima v zgodovini izgradnje narodne identitete in slovenskega spomina posebno mesto. Obpoznavanju in priklonu njenemu pomenu v zavedanju, da smo danes tukaj zaradi nje, ob veselju, dasmemo govoriti v jeziku, ki je iznašel posebno mesto za ljubezen, je treba spoštovanju in varovanjupreteklega dodati še odgovornost za sedanjost in trdne temelje za prihodnost.Na polovici mandata lahko ugotovimo, da nam je kljub spremenjeni družbeni situaciji v sodelovanju zustvarjalci in vso zainteresirano javnostjo uspelo ubraniti njeno sedanjost, pred nami pa je še naloga, dapostavimo okvire za njeno dobro kondicijo tudi v prihodnosti.Visoke gradnje se začnejo pri dobrih temeljih, kakovostne strategije pa pri dobrem poznavanju stanja. NaMinistrstvu za kulturo smo se zato priprave novega Nacionalnega programa za kulturo lotili tako, da smonajprej opravili temeljito analizo stanja in opravljenih dejanj za vzpostavitev kakovostnih pogojev zavarno, dostopno in spodbudno okolje za slovensko ustvarjalnost. Z njo smo želeli zapolniti že skorajdesetletje dolgo vrzel od objave zadnjih pregledov stanja na področju umetnosti in dediščine tersistemskih ukrepov, za katere je pristojno Ministrstvo za kulturo.Želeli bi si, da bi prihodnja analiza vsebovala tudi podatke o podpori kulture s strani lokalnih skupnosti, skaterimi glede na razdelitev pristojnosti na ministrstvu ne razpolagamo v takšni meri, da bi namomogočali kakovostne analize.Analiza, ki je pred vami, ponuja preglede stanja na področju ustvarjalnosti, produkcije, jezikovne politike,skrbi za kulturne pravice manjšin, podpornih sistemov izobraževanja, usposabljanja, štipendiranja inraziskovanja, vpoglede v naša prizadevanja za posodobitev delovanja javnih zavodov in izboljšanjepogojev delovanja samozaposlenih in nevladnih organizacij na področju kulture, ki jih že dalj časasnujemo v dialogih in ob vzpostavljanju močnega podpornega sistema itd. Prinaša predloge ciljev, ki bodov oporo pri nadaljnjih javnih razpravah ob pripravi prihodnjega Nacionalnega programa za kulturo.Posnetek stanja nam namreč ponuja možnosti, da na podlagi realnega, danega in poznanega v odprtirazpravi z javnostjo snujemo, gradimo ter nadgradimo prihodnost kulture v nacionalnem interesu.Nov Nacionalni program za kulturo naj ne bo nabuhli načrt v smislu nekoč poznanih petletk, ne nekritičniseznam želja, temveč jasna strategija, s katero država pove, kaj zmore, kaj želi in kaj zagovarja napodročju kulture. Ker bo nastal na podlagi strokovnih razmislekov in potreb na področju, bo omogočalmožnosti za kakovostno spodbujanje, varovanje in razvoj področja kulture ne glede na to, katera političnaopcija ga bo izvajala.Od javnosti pričakujemo smele odzive, odprte pobude, široke poglede, jasne usmeritve, čvrste tezein konkretne argumente, vse zato, da bi s skupnimi močmi napisali manifest obrambe in razvojaKulture. Kulture, ki jo pišemo z veliko začetnico in jo razumemo kot prvo zavetnico narodovesvobode.Majda Širca1

BESEDA UREDNIŠKEGA ODBORAPodročje kulture je izjemno raznoliko in bogato, živahno utripa in se nenehno spreminja. Nanjpoleg ustvarjalnih, strokovnih in poustvarjalnih vzgibov vplivajo tudi stanja v družbi inmožnosti, ki jih ponujajo zakonodajni okviri, obseg razpoložljivih proračunskih sredstev terprioritete na področju kulturne politike in iz njih izhajajoči ukrepi.Pred vami je analiza stanja na področju kulture s predlogi ciljev za Nacionalni program za kulturo2012–2015, ki smo jo pripravili sodelavci Ministrstva za kulturo v sodelovanju z Javnoagencijo za knjigo RS, Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS, javnimi zavodi in drugimiresornimi ministrstvi.Pri njeni zasnovi smo upoštevali dejstvo, da razen letnih poročil o izpolnjevanju ciljev vnacionalnih programih za kulturo in krajših aplikativnih raziskav na področju vsebin izpristojnosti Ministrstva za kulturo od leta 2002 ni bilo opravljenih obsežnejših analiz. Zatonjen časovni okvir predstavlja obdobje med letoma 2002 in 2009, kjer je to mogoče, pa sododani dostopni podatki za leto 2010. V nekaj prispevkih so navedene tudi aktualne (že realiziraneali načrtovane) organizacijske spremembe, četudi so se zgodile šele ob zaključku leta 2010 ali celo vzačetku 2011 – zlasti tiste, za katere smo presodili, da so pomembne z vidika načrtovanja novegaNacionalnega programa za kulturo.Pri razmišljanju o strukturi in obsegu prispevkov smo skušali loviti krhko ravnovesje medjasnostjo in izčrpnostjo. Zavedamo se, da bi lahko okvir zastavili tudi širše, vendar se je bilotreba zaradi obsežnosti celotnega področja omejiti.Prvi del analize skuša na primerljiv način nadaljevati pregled stanja na področju kulture,kakor je bil zastavljen ob analizi v letu 2002. Prispevki s področja umetnosti, kulturnedediščine, mednarodnega sodelovanja in kulturnih dejavnosti narodnih skupnosti, romskeskupnosti, drugih manjšinskih skupnosti in priseljencev v njem so obsežnejši, sajpredstavljajo celovite analize posameznih področij. Dodano je področje filma, za področjemedijev pa je bilo v pristojnih službah ministrstva odločeno, da zaradi specifik in obsega nesodi v okvir te analize.Pri urejanju prispevkov smo skušali slediti slogovnim značilnostim avtorjev in upoštevatiposebnosti posameznih področij, so pa smiselno poenoteni tako, da po opredelitvah področijprinašajo vsebinska poglavja o financiranju, zaposlovanju in kadrih ter infrastrukturi, temsledi analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti oziroma analiza PSPN (v strokovniliteraturi znana tudi kot SWOT-analiza), prispevki pa se končujejo s predlogi ciljev inukrepov za nov nacionalni program za kulturo, ki smo jim skušali opredeliti tudi časovne infinančne okvire.Naslednja tri poglavja, v katerih sledi premik od obravnave posameznega k obravnavi celote,prinašajo krajše analitične prispevke z obravnavo sistemskih vprašanj, ki prečijo vsa področjakulture.V drugem poglavju so tako zajeta sistemska vprašanja, od ukrepov jezikovne politike inukrepov za izboljšanje položaja javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih instarejših ustvarjalcev na področju kulture do ukrepov za zagotavljanje kulturnih pravic kotpomembne sestavine človekovih pravic. V naslovu poglavja so navedeni tudi dialogi vkulturi, saj je v mandatu ministrice za kulturo Majde Širca pri obravnavi navedenih vsebinministrstvo vzpostavilo in kontinuirano izvaja dialog z zainteresiranimi javnostmi, kar2

pripomore h kakovostnim rešitvam. Pomemben partner ministrstva pri presoji trenutnegastanja in strategij za področje kulture v prihodnje je vsekakor Nacionalni svet za kulturo, ki jev tekočem mandatu intenziviral svoje delo, Divje misli pa razpirajo nova polja in ostrijopoglede.V tretjem poglavju obravnavamo spodbude ministrstva, ki predstavljajo pomembno dopolnilorednega sistema izobraževanja, saj zapolnjujejo vrzeli in nagovarjajo prioritete kulturnepolitike s konkretnimi pobudami in ukrepi na področju štipendiranja, raziskovanja, kulturnevzgoje in poklicnega usposabljanja.Četrto poglavje prinaša pregled razvojnih pobud ministrstva, od spodbujanja kulturnih inkreativnih industrij, večje dostopnosti kulturnih dobrin, ki jo omogoča digitalizacija, doinvesticij iz domačega in evropskega proračuna za obnovo infrastrukture in razvoj človeškihvirov. Kot pomembna spodbuda za razvoj področja je izpostavljeno tudi vsakoletnonagrajevanje največjih umetniških dosežkov slovenskih ustvarjalcev, podlago za razmisleke orazvoju področja pa predstavljajo statistični podatki, ki jih pridobivamo ob spremljanjukulture.Raznolikost vsebin na obravnavanih področjih v navedenih treh poglavjih (2–4) se opaznokaže v raznolikosti začetnih opisov stanja in ukrepov kulturne politike, zasnova nadaljnjihpoglavij pa je enaka kot v prvem: po analizi PSPN sledijo predlogi ciljev in ukrepov sčasovnimi in finančnimi okviri. Na koncu posameznih prispevkov so navedeni viri, ki so biliuporabljeni pri njihovi pripravi.V prilogah na koncu analize dodajamo pregled strukture državnega proračuna za področjekulture v zadnjih desetih letih, seznam raziskav, ki so bile izvedene po naročilu MK, seznampredpisov s področja kulture, pregled investicij iz kulturnega tolarja, seznam sofinanciranjaobnove kulturne dediščine iz državnega proračuna, seznam upravičencev v okviru Evropskegasklada za regionalni razvoj, finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnegamehanizma ter pregled strukture državnega proračuna za kulturo po ključnih programskihsklopihOdločili smo se, da analizo stanja v kulturi urejamo po vzoru strokovnih publikacij, kar meddrugim pomeni, da avtorice in avtorji poleg svojih imen nimajo zapisanih znanstvenihnazivov. Zaradi racionalizacije smo se odločili, da v prispevkih uporabljamo le moško obliko,vendar njena raba velja tudi za ženske oblike.Pričujoča analiza s predlogi ciljev je prispevek Ministrstva za kulturo k razpravi o ciljih inukrepih prihodnjega Nacionalnega programa za kulturo. Uredniški odbor ob zahvali avtorjemin tehničnim sodelavcem, ki so prispevke pripravljali ob nezmanjšani obremenjenosti zrednimi delovnimi nalogami, izraža prepričanje, da gradivo predstavlja dobro podlago zarazmislek o smereh in možnih prihodnjih poteh kulturne politike. Razprava v najširšistrokovni javnosti bo predloge ciljev še obklesala, dopolnila in izpopolnila. Le na tak način bonov Nacionalni program za kulturo nagovoril realna pričakovanja in potrebe na področjukulture v naslednjem štiriletnem obdobju.3

1 ANALIZA STANJA NA PODROČJU KULTURE4

1.1Mojca Jan ZoranUPRIZORITVENA UMETNOSTKAZALO1 Opredelitev področja1.1 Javni zavodi1.1.1 Mreža slovenskih institucionalnih gledališč1.1.2 Statistični pregled področja1.1.3 Poslanstvo javnih zavodov na področju uprizoritvene umetnosti1.2 Nevladne organizacije1.2.1 Pregled področja1.3 Samozaposleni v kulturi2 Financiranje2.1 Javni zavodi2.1.1 Osnove za financiranje2.1.2 Viri prihodkov2.1.3 Struktura financiranja2.2 Nevladne organizacije2.2.1 Problematika financiranja in statusnega položaja nevladnih organizacij3 Kadri3.1 Javni zavodi3.1.1 Vodenje/upravljavska struktura3.1.2 Statistični pogled3.2 Nevladne organizacije in samozaposleni na področju kulture4 Infrastruktura4.1 Nevladne organizacije5 Analiza PSPN6 Predlogi ciljev in ukrepov na področju uprizoritvene umetnosti6.1 Javni zavodi6.1.1 Organiziranost in dejavnost6.1.2 Upravljanje6.1.3 Financiranje6.1.4 Zaposlovanje in kadri6.1.5 Infrastruktura6.2 Nevladne organizacije5

6.2.1 Organiziranost in dejavnost6.2.2 Financiranje6.2.3 Kadri6.2.4 Infrastruktura6.3 Prednostni cilji za področje uprizoritvene umetnosti7 Viri8 Priloge6

1 Opredelitev področjaDržava skladno z javnim interesom za kulturo zagotavlja javne kulturne dobrine na področjuuprizoritvene umetnosti na način javne službe in s podporo posamičnim kulturnim projektom terjavnim kulturnim programom. Izvajalci javnih kulturnih dobrin na področju uprizoritvene umetnostiso javni zavodi, katerih ustanovitelj je država, javni zavodi, katerih ustanoviteljica so lokalneskupnosti, nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci na področju kulture. Izhodišče prizagotavljanju in presoji javne kulturne dobrine ni formalna, statusna organiziranost izvajalca, temvečvsebina javne kulturne dobrine – programa, projekta.1.1 Javni zavodiNa področju uprizoritvene umetnosti v Republiki Sloveniji deluje 13 javnih zavodov. Tri javne zavodeje ustanovila država (nacionalni javni zavodi): Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (SNGDrama LJ), Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (SNG NG), Slovensko narodno gledališčeMaribor – Drama (SNG MB – Drama); deset javnih zavodov so ustanovile občine: Mestno gledališčeljubljansko (MGL), Slovensko mladinsko gledališče (SMG), Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL),Lutkovno gledališče Maribor (LGM), Slovensko ljudsko gledališče Celje (SLG), Prešernovogledališče Kranj (PG KR), Gledališče Koper/Teatro Capodistria (GKP), Mestno gledališče Ptuj(MGP), Anton Podbevšek Teater (APT), Gledališče Toneta Čufarja Jesenice. Ob navedenih javnihzavodih deluje v enotnem kulturnem slovenskem prostoru tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu(SSG).Javni zavodi, razen Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, se povezujejo v neformalno mrežo slovenskihinstitucionalnih gledališč. Delovanje javnih zavodov, vključenih v mrežo, je v celoti ali delnosofinancirano iz državnega proračuna, prek neposrednega poziva.1.1.1 Mreža slovenskih institucionalnih gledališčV mrežo slovenskih institucionalnih gledališč je vključenih 13 slovenskih gledališč. Zadnja sta se vletu 2010 mreži priključila APT in SSG. Ob treh nacionalnih javnih zavodih, SNG-jih, je v mreži tudidevet občinskih javnih zavodov in SSG, ki s svojo dejavnostjo presegajo občinski pomen in so vjavnem interesu države. Mreža gledališč ni formalizirana, temelji na vsebini, na programu javnihzavodov.1.1.2 Statistični pregled področja1V obdobju 2007 do 2009 2 je bilo v mrežo vključenih 11 javnih zavodov: SNG Drama LJ, SNG NG,SNG MB – Drama, MGL, SMG, LGL, LGM, SLG, PG KR, GKP, MGP.1 Podatki so zajeti iz letnih poročil javnih zavodov. Več podatkov je navedenih v zbirnikih letnih statističnihporočil javnih zavodov za leta 2007, 2008 in 2009, ki so priloge tega dokumenta.2 Obdobje 2007–2009 je orientacijsko obdobje, ki je primerljivo statistično obdelano za celotno področje – takoza dejavnost javnih zavodov kot za dejavnost nevladnega sektorja (NVO), zato večino podatkov v analizinavajamo za to časovno obdobje.7

Tabela 1: Dejavnost javnih zavodov s področja uprizoritvene umetnosti v obdobju 2007–2009 poposameznih izbranih kriterijih2007 2008 2009Število premier (različni naslovi) 70 78 82* od tega število koprodukcij 20 18 18* od tega število izvedb premier 1.303 1.386 1.303Število ponovitev iz prejšnjih sezon 143 137 144(različni naslovi)* od tega število izvedb ponovitev 1.786 1.784 1.691Število gostovanj po Sloveniji 814 791 830Število gostovanja v zamejstvu 53 51 50Število gostovanj v tujini 87 108 81* države gostovanj Hrvaška, Srbija,Velika Britanija,Avstrija, Italija,Nemčija, Češka,Mehika, Belgija,Bosna, Slovaška,Madžarska, Grčija,Turčija, RusijaČeška, Bosna,Srbija, Hrvaška,Francija, Florida –ZDA, Kolumbija,Avstrija, Italija,Velika Britanija,Belgija, Madžarska,Poljska, Črna gora,Švica, Čile,Makedonija,SlovaškaŠtevilo predstav gostujočih skupin 314 384 394Število vseh javnih nekomercialnih 3.266 4.331 4.313prireditevŠtevilo obiskovalcev vseh javnih 684.723 854.893 775.773nekomercialnih prireditev* povprečno število obiskovalcev na 210 197 189prireditevŠtevilo prodanih vstopnic 310.903 390.291 549.478 3Povprečna cena vstopnice v € 6,12 9,10 7,35Povprečna zasedenost dvoran (v %) 75,12 % 58,00 % 78,20 %Italija, Kolumbija,Avstrija, Hrvaška,Srbija, Črna gora,Bolgarija, Poljska,Francija, Češka, Bosna,Argentina, Švedska,Ekvador, Makedonija,Slovaška, RusijaV okviru programov javnih zavodov se sofinancirajo festivali: Borštnikovo srečanje, Teden slovenskedrame, Dnevi komedije, mednarodni bienalni festival Lutke, bienalni festival lutkovnih ustvarjalcevSlovenije, Lutkovni pristan, Prelet.1.1.3 Poslanstvo javnih zavodov na področju uprizoritvene umetnostiDržava in lokalne skupnosti v javnem interesu zagotavljajo pogoje za ustvarjanje, posredovanje invarovanje kulturnih dobrin, ki se na trgu ne zagotavljajo v zadostnem obsegu ali kakovosti, ali zaradidostopnosti najširšemu krogu uporabnikov (25. člen ZUJIK). Javni zavod ustanovi država ali lokalnaskupnost, kadar je treba v javnem interesu zagotavljati javne kulturne dobrine trajno in nemoteno (26.člen ZUJIK).Bistveno izhodišče, na podlagi katerega razumem poslanstvo javnih zavodov, je zagotavljanje pogojevza ustvarjanje in posredovanje kulturnih dobrin. S tega stališča lahko javne zavode na področjuuprizoritvene umetnosti pojmujemo kot producentske hiše z lastnim programom (izvajanje dejavnosti3 V letu 2009 se je spremenila metodologija spremljanja prodanih vstopnic. Med prodane vstopnice so se prišteletudi vse vstopnice, ki so jih izdali sponzorjem/naročnikom, ki so zakupili celotno predstavo.8

na način javne službe) in hkrati kot infrastrukturo, namenjeno uprizoritveni dejavnosti (zagotavljanjepogojev za ustvarjanje in posredovanje – seveda pa se pri tem ne sme izgubiti umetniška identitetajavnega zavoda). Menim, da tako pojmovanje javnih zavodov – gledališč – presega klasičen pogled(javni zavod kot producent sovjega programa) ter odpira nove možnosti za razvoj institucionaliziranegledališke dejavnosti in prostor za konstruktivnejše vključevanje nevladne dejavnosti na področjuuprizoritvene dejavnosti v skupno gledališko ponudbo. To povezovanje in hkratna redefinicija javnihzavodov (pomena, strukture, organizacije) bi bistveno pripomogla k razvoju uprizoritvene umetnosti,njeni prisotnosti v življenju vsakega posameznika ter njeni uveljavitvi v mednarodnem prostoru.Ekonomska kriza, ki se zajeda v vse pore družbe in vpliva na vse družbene dejavnosti ter tudi načinživljenja vsakega posameznika, je hkrati priložnost za bistvene spremembe, redefinicije, posodobitve.V času krize se lahko in se morajo iskati nove, drugačne možnosti in strategije.1.2 Nevladne organizacijeOb javnih zavodih na področju uprizoritvene umetnosti deluje tudi veliko nevladnih organizacij(NVO). To so organizacije s statusom pravne osebe, registrirane so kot društvo, zavod ali ustanova inizpolnjujejo naslednje pogoje: niso ustanovljene z namenom pridobivanja dobička, morebitnegapresežka prihodkov nad odhodki pa ne delijo med svoje člane ali uporabnike, temveč ga uporabijo zauresničevanje svojega namena; niso ustanovljene z namenom pridobivanja gospodarske koristi svojihčlanov ali ustanoviteljev; med njihovimi ustanovitelji ni več kot polovica pravnih oseb javnega prava;so ustanovljene prostovoljno; so pri upravljanju neodvisne od organov oblasti, politike aligospodarstva. S svojimi programi in projekti, prepoznanimi kot vrhunskimi na nacionalni ravni,dopolnjujejo ponudbo javnih kulturnih dobrin in omogočajo širitev uprizoritvenih poetik in praks terprispevajo k razvoju področja uprizoritvene umetnosti.1.2.1 Pregled področjaV letu 2004 je Ministrstvo za kulturo z nevladnimi organizacijami, izbranimi na pozivu, sklenilo prvetriletne pogodbe o izvedbi javnih kulturnih programov, ki so zagotovile stabilen sistem financiranja vsegmentu producentov. Sklenjenih je bilo 13 triletnih programskih pogodb na področju uprizoritveneumetnosti, v okviru programske podpore je bil podprt še program uprizoritvenih umetnosti 7 NVO, kiso imele sklenjene triletne pogodbe na preostalih področjih umetnosti in knjige. Avgusta 2004 je začeldelovati vadbeno-uprizoritveni prostor Stara elektrarna. Njegovo programsko upravljanje sta podprlaMinistrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana, vsak s polovičnim deležem.V letu 2006 se je končalo prvo obdobje programskega sofinanciranja v obliki triletnih pogodb. Taknačin financiranja se je izkazal kot pozitiven in je prispeval k stabilnejšemu delovnemu okolju in večjijavni dostopnosti (več ponovitev predstav in sodelovanja v obliki koprodukcij in gostovanj vnacionalnem in mednarodnem kulturnem prostoru). Na podlagi pozitivnih rezultatov triletnegaprogramskega financiranja se je Ministrstvo za kulturo odločilo za nov triletni poziv.V letu 2007 se je začelo drugo obdobje programskega sofinanciranja v obliki triletnih pogodb.Sklenjenih je bilo 12 triletnih programskih pogodb na področju uprizoritvene umetnosti, v okviruprogramske podpore je bil podprt še program uprizoritvenih umetnosti 6 NVO, ki so imele sklenjenetriletne pogodbe na preostalih področjih umetnosti in knjige. V letu 2007 so bile na področjuuprizoritvene umetnosti z NVO sklenjene tudi prve triletne pogodbe o izvedbi daljnoročnejezasnovanih projektov. S tem se je odprlo področje, ki je omogočalo pripravo in izvedbo večjihprojektov, ki izkazujejo vsaj triletno kontinuiteto delovanja in so dosegli visoko stopnjoprepoznavnosti v javnosti, z namenom podpiranja konkurenčnih, vrhunskih, kakovostnih,prepoznavnih in prodornih projektov v domačem in mednarodnem kulturnem prostoru ter podpiranjamednarodno uveljavljenih in profiliranih festivalov in prireditev.V obdobju do leta 2007 so potekale tudi aktivnosti za uveljavitev področja sodobnega plesa kotsamostojnega področja plesnega ustvarjanja, ki so privedle do strateške odločitve o institucionalizaciji9

sodobnega plesa, zapisani kot cilj na področju uprizoritvene umetnosti v Nacionalnem programu zakulturo 2008–2011.V letu 2008 se je skupaj z najemno pogodbo za prostor, sklenjeno med Ministrstvom za kulturo inElektro Ljubljana, izteklo večletno programsko vodenje Vadbišča Stara elektrarna – Elektro Ljubljana,ki ga je izvajal zavod Bunker. Sklenjen je bil aneks k najemni pogodbi, ki pa je zagotovil najem zgoljza tri leta, z možnostjo vsakoletne odpovedi. Na podlagi najemne pogodbe in v želji ohraniti žedodobra uveljavljen prostor za sodobno scensko ustvarjanje je bil izveden razpis za novegaprogramskega upravitelja. Na razpisu je bil za programskega upravitelja v obdobju 2009–2011ponovno izbran zavod Bunker. Programsko upravljanje Vadbišča Stara elektrarna – Elektro Ljubljanaše naprej sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. V letu 2009 se je končalodrugo obdobje triletnega financiranja. Na podlagi evalvacije prejšnjega obdobja se je Ministrstvo zakulturo odločilo za novo štiriletno obdobje programskega financiranja. V sodelovanju z NVO,programskimi pogodbenimi partnerji na področju uprizoritvene umetnosti, so bile na tem področjupripravljene podlage za nov programski razpis za obdobje 2010–2013. Na podlagi pozitivnih izkušenjna področju uprizoritvene umetnosti in knjige se je na vseh področjih umetnosti pripravil tudi večletniprojektni razpis za obdobje 2010–2013, prek katerega se na področju uprizoritvene umetnostipodpirajo avtorski opusi in mednarodni festivali. Sklenjenih je bilo 14 štiriletnih programskih pogodbna področju uprizoritvene umetnosti, v okviru programske podpore je bil podprt še programuprizoritvenih umetnosti 5 NVO, ki so imele sklenjene triletne pogodbe na preostalih področjihumetnosti in knjige. V okviru štiriletnega projektnega financiranja je bilo sklenjenih 31 pogodb, 22 zaavtorske opuse in 9 za mednarodne festivale.NVO s simbolično podporo iz državnega proračuna na področju uprizoritvene umetnosti izvajajo tudiprograme poklicnega izobraževanja oziroma programe ali projekte izobraževanja za potrebe sodobneuprizoritvene umetnosti, ki jih formalni sistem izobraževanja ne omogoča. V okviru teh programov semed drugim izvajajo: Maskin Seminar sodobne scenske umetnosti in Dramaturgije plesa, celoletnoplesno usposabljanje Plesnega teatra Ljubljana in Emanatove plesne delavnice, Bunkerjeveprodukcijske delavnice, Glejeva Šola ustvarjalne kritike … S kontinuirano in usmerjeno podporoprodukcijske in izrazne raznolikosti iz državnega proračuna se je na področju uprizoritvene umetnostirazvil kreativno in organizacijsko pomemben sektor nevladnih producentov, ki ne le dopolnjujejoprograme javnih zavodov na področju uprizoritvene umetnosti, temveč so največji med njimi s svojimiprogrami primerljivi programom javnih zavodov, na področju sodobnega plesa pa celo nadomeščajodejavnost načrtovane institucije.Tabela 2: Dejavnost NVO s področja uprizoritvene umetnosti v obdobju 2007–2009 poposameznih izbranih kriterijih2007 2008 2009Število financiranih mednarodnih gostovanj 120 120 258Število obiskovalcev mednarodnih gostovanj 31.200 31.305 49.853Število izvedenih novih del 105 107 124Število vseh dogodkov 1.603 1.605 1.518Število obiskovalcev vseh dogodkov 225.253 226.112 222.909V obdobju 2007–2009 je Ministrstvo za kulturo sofinanciralo večletne programe izvajalcev: Miniteater Ljubljana, Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk, KUD France Prešeren Trnovo,Kulturno društvo B-51, Zavod En-Knap, Maska, zavod za založniško, kulturno in producentskodejavnost, Plesni teater Ljubljana, Gledališče Glej, Flota, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnihprireditev Murska Sobota, Bunker Ljubljana, Vitkar zavod za organizacijo in izvedbo kulturnihprojektov, Gledališče Ane Monro in večletne projekte izvajalcev: Muzeum, Zavod za umetniškoposredovanje in založništvo Ljubljana, Emanat, Zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobneumetnosti, Via Negativa, Umetniško društvo Konj, Zavod Exodos Ljubljana, Lutkovno gledališče Fru-Fru.10

V okviru večletnih programov in večletnih projektov je Ministrstvo za kulturo sofinanciralomednarodne festivale: Gibanica, Labirint trenutkov, Mini poletje – mednarodni festival za otroke,Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk, Emonska promenada, Goli oder, FestivalKluže, Ex Ponto, Maska 002 – East Dance Academy, Šoking gala šov, UKREP, MED-UKREP,Pregelj na glas!, Front@ sodobnega plesa, Drugajanje, IETM platforma, Mladi levi, Rdeči revirji, AnaDesetnica.V obdobju 2010–2013 so v sofinanciranje izbrani programi izvajalcev: Bunker Ljubljana, GledališčeGlej, Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, Mini teater Ljubljana, Plesniteater Ljubljana, Zavod En-Knap, Društvo gledališče Ane Monro, Center za raziskave scenskihumetnosti Delak, Zavod Federacija Ljubljana in Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk,Kulturno društvo B-51, Emanat, Zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, ViaNegativa, KUD France Prešeren Trnovo ter večletni projekti, avtorski opusi in mednarodni festivali,izvajalcev: Zavod ZANK, Flota, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev Murska Sobota,Hanna's – atelje sonoričnih umetnosti, DUM – društvo umetnikov, Kulturnoumetniško društvoSamosvoj, Umetniško društvo Konj, Kulturno društvo Integrali, Flota, zavod za kulturo Ljubljana,Rozinteater, zavod za kulturno dejavnost, GVR Zavod za umetniško produkcijo, E.P.I. Center,Lutkovni studio Koper, Muzeum, Zavod za umetniško posredovanje in založništvo Ljubljana,Umetniško društvo Fičo Balet, Vitkar zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov, KudLJUD, Brane Solce, Društvo prijateljev zmernega napredka, Leja Jurišič, Tomaž Pandur.Theaters,mednarodna gledališča, d. o. o., Zavod Exodos Ljubljana, Društvo za sodobni ples Slovenije, Kulturnodruštvo Plesna izba Maribor, Zavod Bufeto – zavod za razvoj cirkuško-gledaliških umetnosti.V okviru večletnih programov in večletnih projektov Ministrstvo za kulturo v tem obdobju sofinanciramednarodne festivale: Exodos – mednarodni festival sodobnih odrskih umetnosti, Front@ sodobnegaplesa, Gibanica, Alpe Adria PUF festival, Mednarodni festival NagiB, Pleskavica, festival dramskepisave PreGlej na glas!, Rdeči revirji, Mednarodni gledališko-klovnski festival Klovnbuf, FestivalKluže, Ex-Ponto, Mladi levi, Drugajanje, Mednarodni festival Mini poletje, UKREP, Mednarodnifestival sodobnih umetnosti – Mesto žensk, Emonska promenada, Goli oder, Ana Desetnica.1.3 Samozaposleni v kulturiJavne kulturne dobrine na področju uprizoritvene umetnosti s svojo dejavnostjo zagotavljajo tudisamozaposleni v kulturi. Ti so posamezniki, fizične osebe, ki samostojno poklicno opravljajo kulturnodejavnost in so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo.Na področju uprizoritvene umetnosti je trenutno v razvid vpisanih 282 posameznikov, od tega imapravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obveznozdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna 208 posameznikov.Tabela 3: Struktura vpisa v razvid na področju uprizoritvene umetnosti po poklicih 4 :PoklicŠtevilo vpisanih v razvidKoreograf 28Plesalec 71Dramaturg 19Igralec 94Producent 19Animator lutk 12Artist 24 Posamezni samozaposleni, vpisani v razvid, opravljajo več poklicev (so vpisani v razvid z več poklici), zato seseštevek po poklicih ne ujema z dejanskim številom vpisanih v razvid. Podatki so iz zbirke Ministrstva zakulturo.11

Dramatik 2Iluzionist 4Izvršni producent 1Režiser 25Scenarist 3Scenograf 6Lutkar 4Masker 2Oblikovalec lutk 2Mentor za kulturno umetniške programe 2Pedagog 82 FinanciranjeZa financiranje dejavnosti na področju uprizoritvene umetnosti je v zadnjih letih namenjenih približno13 % državnega proračuna za kulturo. Sredstva se namenjajo za sofinanciranje kulturnih programovjavnih zavodov ter sofinanciranje programov nevladnih organizacij (NVO) in projektov. V ta sredstvani všteto plačilo prispevkov za samozaposlene na področju kulture.Tabela 4: Delež državnega proračuna za kulturo v obdobju 1999–2009, namenjenega zaizvajanje dejavnosti na področju uprizoritvene umetnosti 5 , v odstotkih1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Uprizoritvena umetnost 9,85 12,26 14,92 15,98 15,69 14,91 14,25 13,84 13,37 13,12 13,10Tabela 5: Pregled realizacije državnega proračuna za kulturo po ključnih programskih sklopihoziroma dejavnostih v letu 2009 v €Programi javnih Programi in Skupaj %zavodovprojekti NVOUprizoritvena umetnost 25.250.131 1.488.273 26.738.404 13,102.1 Javni zavodi6Vsi javni zavodi s področja uprizoritvene umetnosti, vključeni v mrežo slovenskih institucionalnihgledališč, so financirani prek neposrednega poziva Ministrstva za kulturo RS. Pri metodologijifinanciranja se kot osnove za izračun uporabljajo določila 27. člena Zakona o uresničevanju javnegainteresa za kulturo (ZUJIK). Ministrstvo je leta 2009 vzpostavilo normative za financiranjeposameznih segmentov stroškov izvajanja javne službe oziroma dejavnosti, ki se izvaja na način javneslužbe. Ti normativi so bili zajeti v dokumentu Navodila za določanje višine sredstev za financiranjejavne službe v javnih zavodih na področju kulture iz državnega proračuna za proračunsko leto 2009.Dokument je bil na podlagi izkušenj uvajanja normativov v letu 2009 dopolnjen in objavljen kotNavodila za določanje višine sredstev za financiranje javne službe v javnih zavodih, javnih skladih injavnih agencijah na področju kulture iz državnega proračuna za proračunsko leto 2010. Navodila zadoločanje višine sredstev za financiranje javne službe v javnih zavodih, javnih skladih in javnihagencijah na področju kulture iz državnega proračuna za določeno proračunsko leto (v nadaljevanju:Navodila) so del vsakoletnega neposrednega poziva Ministrstva za kulturo RS javnim zavodom.5 Vir te in naslednje preglednice: Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov v letu 2009, Ministrstvo zakulturo.6 Vir podatkov v poglavju financiranje javnih zavodov so letna poročila javnih zavodov.12

2.1.1 Osnove za financiranjeFinanciranje javnih zavodov na področju uprizoritvene umetnosti je povezano z izvajanjem dejavnostiteh javnih zavodov – njihovim programom dela in izvedbo tega programa –, ki pa je osnova zavključenost javnega zavoda v mrežo slovenskih institucionalnih gledališč. V skladu s tem izhodiščemv segmentu programskih materialnih stroškov (financiranje programa) vse javne zavode na področjugledališča obravnavamo enakopravno, ne glede na njihov status in ustanovitelja (kar je razvidno tudiiz normativov za financiranje programskih materialnih stroškov, navedenih v Navodilih).V drugih segmentih stroškov, opredeljenih v 27. členu ZUJIK, javni zavodi na področju uprizoritveneumetnosti med seboj niso enaki. Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država (SNG-ji), se v celoti, vvseh segmentih stroškov, sofinancirajo iz državnega proračuna. Javni zavodi, katerih ustanoviteljica jeobčina, pa se sofinancirajo iz državnega proračuna na podlagi dveh različnih pravnih podlag. Občinskijavni zavodi, ki so se financirali iz državnega proračuna pred Uredbo ustavnega sodišča U-I-359/98 zdne 30. 9. 1999 (ki je razveljavila 27. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona ofinanciranju občin, objavljen v Uradnem listu RS, št. 56/98, ki je urejal financiranje teh občinskihjavnih zavodov, ker ni v skladu z Ustavo), se na podlagi Uredbe ustavnega sodišča sofinancirajo izdržavnega proračuna v obsegu in segmentih stroškov (splošni stroški delovanja, stroški za plačilo delav skladu s kadrovskim načrtom in programski materialni stroški; stroške investicijskega vzdrževanja innakupa opreme krije ustanovitelj), kakor so bili sofinancirani pred razveljavljenim 27. členom Zakonao spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (MGL, SMG, LGL, LGM, SLG). Drugiobčinski javni zavodi (PG KR, MGP, GPK, v letu 2010 še APT in SSG), ki so bili vključeni v mrežoslovenskih institucionalnih gledališč na podlagi svojega programa, ki presega občinski pomen, po letu1998, se sofinancirajo iz državnega proračuna na podlagi Nacionalnega programa za kulturo, vendarzgolj v segmentu programskih materialnih stroškov.Neenakost sofinanciranja občinskih javnih zavodov iz državnega proračuna, ki je na področju perečproblem, ne izvira iz vsebinskega ločevanja, temveč je posledica različnih pravnih podlag za njihovosofinanciranje.2.1.2 Viri prihodkovIz prejšnjega podpoglavja so razvidne razlike pri pravnih osnovah sofinanciranja javnih zavodov,vključenih v mrežo gledališč. Zato so deleži Ministrstva za kulturo RS (ministrstva) v strukturinjihovega sofinanciranja različni. Toda delež ministrstva je kljub navedbi v 31. členu ZUJIK, da javnasredstva za financiranje zavodov zagotovijo njihovi ustanovitelji oziroma soustanovitelji, tudi vobčinskih javnih zavodih na področju uprizoritvene umetnosti večinski oziroma vsaj bistven (kar jetudi posledica navedenih različnih pravnih podlag za sofinanciranje javnih zavodov na tem področju),delež lokalnih skupnosti v strukturi sofinanciranja državnih javnih zavodov na področju uprizoritveneumetnosti pa je kljub navedbi v 68. členu ZUJIK (»Občina zagotavlja javnemu zavodu, kateregaustanovitelj je država, njegovo delovanje pa je pomembno za občino, kjer ima tak zavod svoj sedež,ustrezna dodatna sredstva za bogatitev njegovega delovanja;«) ničen oziroma minimalen.13

Tabela 6: Pregled financiranja po virih prihodkov – struktura celotnega prihodka javnih zavodov v letih 2002–2009 v €Javni zavod Prihodki po virih LETO – v €2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009SNG Drama Ljubljana Ministrstvo za kulturo 3.795.134 3.870.923 4.047.567 4.305.016 4.242.781 4.381.448 4.811.758 5.108.116Lokalna skupnost 0 0 0 0 0 0 0 0Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 0 0 0Drugi prihodki za izvajanje 622.972 708.592 738.975 1.015.561 882.499 810.156 905.107 943.509javne službeTrg 0 0 0 0 0 0 0 0Skupaj 4.418.106 4.579.515 4.786.542 5.320.577 5.125.280 5.191.604 5.716.865 6.051.625SNG Nova Gorica Ministrstvo za kulturo 2.013.687 2.211.580 2.347.087 2.466.725 2.424.086 2.565.877 2.564.904 3.096.096Lokalna skupnost 133.742 123.602 126.319 83.250 85.098 58.905 76.778 79.112Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 0 0 0Drugi prihodki za izvajanje 389.200 449.691 649.733 493.494 384.435 463.475 416.799 323.899javne službeTrg 0 0 0 0 0 0 74.045 90.159Skupaj 2.536.629 2.784.873 3.123.139 3.043.469 2.893.619 3.088.257 3.132.526 3.589.266SLG Celje Ministrstvo za kulturo 1.708.751 1.761.918 1.810.240 1.848.711 1.896.011 1.903.580 2.037.783 2.467.920Lokalna skupnost 25.780 17.009 18.081 52.579 53.167 33.434 162.003 15.500Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 0 0 0Drugi prihodki za izvajanje 267.489 262.890 273.460 296.874 349.841 287.642 345.670 352.220javne službeTrg 0 0 0 0 0 0 0 0Skupaj 2.002.020 2.041.817 2.101.781 2.198.164 2.299.019 2.224.656 2.545.456 2.835.640Mestno gledališčeMinistrstvo za kulturo 2.798.281 3.010.069 3.066.642 3.196.628 3.230.850 3.305.528 3.586.274 4.102.718ljubljanskoLokalna skupnost 219.329 6.134 126.022 78.985 65.932 51.465 142.416 399.505Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 4.362 26.510 0Drugi prihodki za izvajanje 547.817 515.761 605.154 701.056 782.036 1.012.814 1.092.866 964.979javne službeTrg 82.966 91.124 88.662 88.241 34.769 41.646 36.891 44.790Skupaj 3.648.393 3.623.088 3.886.480 4.064.910 4.113.587 4.415.815 4.884.957 5.511.992Slovensko mladinskogledališčeMinistrstvo za kulturo 1.911.329 1.919.083 2.006.889 2.021.975 2.068.732 2.198.452 2.345.280 2.574.46914

Lutkovno gledališčeLjubljanaLutkovno gledališčeMariborPrešernovo gledališčeKranjLokalna skupnost 84.581 20.865 147.496 82.173 115.840 45.192 121.688 77.310Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 5.216 0 12.000 13.000Drugi prihodki za izvajanje 161.672 176.302 269.292 157.173 165.987 222.222 421.056 315.922javne službeTrg 7.503 5.775 8.400 3.593 1.373 0 3.130 7.353Skupaj 2.165.085 2.122.025 2.432.077 2.264.914 2.357.148 2.465.866 2.903.154 2.988.054Ministrstvo za kulturo 1.332.027 1.465.511 1.527.696 1.510.320 1.498.615 1.623.903 1.708.428 1.793.077Lokalna skupnost 90.227 89.810 143.486 75.697 98.477 122.951 588.736 1.091.165Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 2.504 0 0 0 0Drugi prihodki za izvajanje 175.643 218.060 198.802 255.204 313.775 278.815 388.481 569.675javne službeTrg 76.606 64.931 140.744 128.889 101.556 69.523 4.733 93.635Skupaj 1.674.503 1.838.312 2.010.728 1.972.614 2.012.423 2.095.192 2.690.378 3.547.552Ministrstvo za kulturo 404.945 436.839 453.455 486.304 489.105 503.588 535.293 609.222Lokalna skupnost 33.567 43.177 24.007 23.589 22.809 26.544 22.827 22.687Drugi prihodki iz javnih financ 12.064 24.023 27.095 24.099 13.616 15.094 21.104 14.054Drugi prihodki za izvajanje 126.481 135.708 138.424 146.716 138.420 141.224 160.000 159.781javne službeTrg 0 0 0 1.990 0 0 0 0Skupaj 577.057 639.747 642.981 682.698 663.950 686.450 739.224 805.744Ministrstvo za kulturo 233.500 216.245 225.885 274.512 282.837 281.678 288.000 248.000Lokalna skupnost 645.656 661.705 668.553 737.969 765.544 803.834 1.029.859 934.428Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 0 0 0Drugi prihodki za izvajanje 246.904 270.931 257.908 333.943 333.521 334.125 419.679 657.300javne službeTrg 27.024 57.661 60.958 40.502 25.906 23.426 26.867 30.460Skupaj 1.153.084 1.206.542 1.213.304 1.386.926 1.407.808 1.443.063 1.764.405 1.870.188Gledališče Ptuj Ministrstvo za kulturo 88.787 100.150 111.338 156.464 129.895 132.621 135.900 125.300Lokalna skupnost 197.530 260.382 237.235 200.797 197.367 192.706 630.820 622.972Drugi prihodki iz javnih financ 8.976 6.393 5.888 5.600 8.233 3.087 5.540 10.506Drugi prihodki za izvajanje 169.179 149.599 132.227 151.703 148.331 139.432 243.477 152.657javne službeTrg 0 0 0 0 0 0 0 015

Skupaj 464.472 516.524 486.688 514.564 483.826 467.846 1.015.737 911.435Gledališče Koper/Ministrstvo za kulturoni 86.380 93.578 158.191 157.361 181.529 164.680 259.450Teatro CapodistriapodatkovLokalna skupnost 357.348 362.323 405.613 398.569 438.136 466.436 546.484Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 0 0Drugi prihodki za izvajanje207.991 271.090 346.345 293.365 288.019 438.832 395.050javne službeTrg 15.473 18.048 16.808 21.682 14.065 5.438 4.202Skupaj 667.192 745.039 926.957 870.977 921.749 1.075.386 1.205.186Skupaj Ministrstvo za kulturo 14.286.441 15.078.698 15.690.377 16.424.846 16.420.273 17.078.204 18.178.300 20.384.368Lokalna skupnost 1.430.412 1.580.032 1.853.522 1.740.652 1.802.803 1.773.167 3.241.563 3.789.163Drugi prihodki iz javnih financ 21.040 30.416 32.983 32.203 27.065 22.543 65.154 37.560Drugi prihodki za izvajanje 2.707.357 3.095.525 3.535.065 3.898.069 3.792.210 3.977.924 4.831.967 4.834.992javne službeTrg 194.099 234.964 316.812 280.023 185.286 148.660 151.104 270.599Skupaj 18.639.349 20.019.635 21.428.759 22.375.793 22.227.637 23.000.498 26.468.088 29.316.682Tabela 7: Pregled financiranja po virih prihodkov – struktura celotnega prihodka javnih zavodov v letih 2002–2009 v odstotkihJavni zavod Prihodki po virih LETO – razdelitev v %2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009SNG Drama Ljubljana Ministrstvo za kulturo 85,9 84,5 84,6 80,9 82,8 84,4 84,2 84,4Lokalna skupnost 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Drugi prihodki za izvajanje 14,1 15,5 15,4 19,1 17,2 15,6 15,8 15,6javne službeTrg 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0SNG Nova Gorica Ministrstvo za kulturo 79,4 79,4 75,2 81,0 83,8 83,1 81,9 86,3Lokalna skupnost 5,3 4,4 4,0 2,7 2,9 1,9 2,5 2,2Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Drugi prihodki za izvajanje 15,3 16,1 20,8 16,2 13,3 15,0 13,3 9,0javne službeTrg 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 2,4 2,516

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0SLG Celje Ministrstvo za kulturo 85,4 86,3 86,1 84,1 82,5 85,6 80,1 87,0Lokalna skupnost 1,3 0,8 0,9 2,4 2,3 1,5 6,4 0,5Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Drugi prihodki za izvajanje 13,4 12,9 13,0 13,5 15,2 12,9 13,6 12,4javne službeTrg 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Mestno gledališčeMinistrstvo za kulturo 76,7 83,1 78,9 78,6 78,5 74,9 73,4 74,4ljubljanskoLokalna skupnost 6,0 0,2 3,2 1,9 1,6 1,2 2,9 7,2Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,5 0,0Drugi prihodki za izvajanje 15,0 14,2 15,6 17,2 19,0 22,9 22,4 17,5javne službeTrg 2,3 2,5 2,3 2,2 0,8 0,9 0,8 0,8Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Slovensko mladinsko Ministrstvo za kulturo 88,3 90,4 82,5 89,3 87,8 89,2 80,8 86,2gledališčeLokalna skupnost 3,9 1,0 6,1 3,6 4,9 1,8 4,2 2,6Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 0,4 0,4Drugi prihodki za izvajanje 7,5 8,3 11,1 6,9 7,0 9,0 14,5 10,6javne službeTrg 0,3 0,3 0,3 0,2 0,1 0,0 0,1 0,2Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Lutkovno gledališče Ministrstvo za kulturo 79,5 79,7 76,0 76,6 74,5 77,5 63,5 50,5LjubljanaLokalna skupnost 5,4 4,9 7,1 3,8 4,9 5,9 21,9 30,8Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0Drugi prihodki za izvajanje 10,5 11,9 9,9 12,9 15,6 13,3 14,4 16,1javne službeTrg 4,6 3,5 7,0 6,5 5,0 3,3 0,2 2,6Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Lutkovno gledališče Maribor Ministrstvo za kulturo 70,2 68,3 70,5 71,2 73,7 73,4 72,4 75,6Lokalna skupnost 5,8 6,7 3,7 3,5 3,4 3,9 3,1 2,8Drugi prihodki iz javnih financ 2,1 3,8 4,2 3,5 2,1 2,2 2,9 1,717

Drugi prihodki za izvajanje 21,9 21,2 21,5 21,5 20,8 20,6 21,6 19,8javne službeTrg 0,0 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Prešernovo gledališče Kranj Ministrstvo za kulturo 20,3 17,9 18,6 19,8 20,1 19,5 16,3 13,3Lokalna skupnost 56,0 54,8 55,1 53,2 54,4 55,7 58,4 50,0Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Drugi prihodki za izvajanje 21,4 22,5 21,3 24,1 23,7 23,2 23,8 35,1javne službeTrg 2,3 4,8 5,0 2,9 1,8 1,6 1,5 1,6Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Gledališče Ptuj Ministrstvo za kulturo 19,1 19,4 22,9 30,4 26,8 28,3 13,4 13,7Lokalna skupnost 42,5 50,4 48,7 39,0 40,8 41,2 62,1 68,4Drugi prihodki iz javnih financ 1,9 1,2 1,2 1,1 1,7 0,7 0,5 1,2Drugi prihodki za izvajanje 36,4 29,0 27,2 29,5 30,7 29,8 24,0 16,7javne službeTrg 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Gledališče Koper/Ministrstvo za kulturoni 12,9 12,6 17,1 18,1 19,7 15,3 21,5Teatro CapodistriapodatkovLokalna skupnost 53,6 48,6 43,8 45,8 47,5 43,4 45,3Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Drugi prihodki za izvajanje31,2 36,4 37,4 33,7 31,2 40,8 32,8javne službeTrg 2,3 2,4 1,8 2,5 1,5 0,5 0,3Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Skupaj Ministrstvo za kulturo 76,6 75,3 73,2 73,4 73,9 74,3 68,7 69,5Lokalna skupnost 7,7 7,9 8,6 7,8 8,1 7,7 12,2 12,9Drugi prihodki iz javnih financ 0,1 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1Drugi prihodki za izvajanje 14,5 15,5 16,5 17,4 17,1 17,3 18,3 16,5javne službeTrg 1,0 1,2 1,5 1,3 0,8 0,6 0,6 0,9Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,018

V tabelah 6 in 7 so razvidni celotni prihodki javnih zavodov s področja uprizoritvene umetnosti vobdobju 2002–2009, ki jih je v tem času sofinanciralo MK. Podatki za SNG Maribor so kot celotazajeti v analizi za glasbo, ker računovodsko niso vodeni posebej za vsako organizacijsko enotojavnega zavoda.Iz tabele 7 je razvidno, da Ministrstvo za kulturo v povprečju sofinancira javne zavode na področjuuprizoritvene umetnosti v višini 69,5 %, lokalna skupnost v višini 12,9 %, drugi prihodki za izvajanjejavne službe (to so predvsem lastna sredstva zavoda, ki jih pridobiva predvsem s prodajo vstopnic)predstavljajo 16,5 % sofinanciranja, na trgu pa javni zavodi s področja uprizoritvene umetnostipridobijo povprečno 0,9 % dohodkov.Ti podatki so po posameznih skupinah različni. Če pogledamo podatke za leto 2009, so deležiministrstva v strukturi prihodkov skoraj izenačeni pri prihodkih obeh nacionalnih javnih zavodov(SNG Drama LJ, SNG NG) in dveh občinskih javnih zavodih (SLG Celje, kjer je v strukturi prihodkovod vseh gledališč ministrstvo najbolj prisotno – 87 %, in SMG – 86,2 %). Velik delež ministrstva jetudi v občinskih javnih zavodih MGL (74,4 %) in LGM (75,6 %). V letu 2009 je občutno padel deležministrstva v strukturi prihodkov občinskega javnega zavoda LGL, kar je posledica pripojitveGledališča za otroke in mladino (GOML) Lutkovnemu gledališču Ljubljana. GOML, občinski javnizavod, je v celoti sofinancirala ustanoviteljica Mestna občina Ljubljana (MOL), LGL je predpripojitvijo ministrstvo sofinanciralo v približno 76 %. Novi, združeni LGL, sofinancirata v dogovoruMK in MOL, ministrstvo s približno enakimi sredstvi, kot je sofinanciralo samostojni zavod LGL(enako število plač, program lutkovnega odra, enak delež splošnih stroškov delovanja – zaenkrat sosredstva še ločena po vsebini, daljnoročno pa je dogovor obeh glavnih sofinancerjev, da sredstvanakažeta kot celoto, za celo dejavnost združenega in enotnega javnega zavoda), kar je leta 2009predstavljalo 50,5 % znotraj strukture prihodkov LGL. V javnih zavodih, v katerih MK sofinancirazgolj programske materialne stroške, je delež ministrstva v strukturi prihodka od 13, 3 % do 21,5 %, izpodatkov pa je razvidno, da je delež lokalne skupnosti (ustanoviteljic) v teh javnih zavodih 45,3 % vGKP, 50 % v PG KR (v teh dveh javnih zavodih so bistvena lastna sredstva – 32,8 % v GKP, 35,1 % vPG KR) in 68,4 % v MG Ptuj, pri katerem je delež lastnih sredstev v strukturi prihodkov na ravnideleža v drugih gledališčih, ki se giblje okrog 16 % (najmanj v SNG NG, kjer je bil l. 2009 ta delež 9%, prejšnja leta okrog 14 %, kar je posledica krize v gledališču, ki se je zrcalila tudi v upaduobiskovalcev in manjši prodaji vstopnic).Lokalna skupnost dejavnosti SNG Drama Ljubljana ne sofinancira (v obdobju 2002–2009 je njendelež 0 %), v SNG NG se delež lokalne skupnosti giblje med 1,9 % do 5,3 % (po letu 2004 ne presega3 %), v SNG Maribor (kot celoti) se delež lokalne skupnosti v strukturi financiranja giblje od 12,28 %v letu 2002, 6,8 % v letu 2003, manj kot 1 % v letih 2004–08 in 1,42 % v letu 2009. Večina tehsredstev (v letih 2004–08 vsa) je namenjenih izvedbi festivala Borštnikovo srečanje, kateregaprogramske materialne stroške v razmerju 50/50 sofinancirata MK in Mestna občina Maribor.Zanemarljiv je prihodek iz dejavnosti, ki se izvajajo na trgu (0 % do 2,6 %), kar je razumljivo zaradispecifike dejavnosti javnih zavodov – gledališč, čeprav bi z dobrim poslovnim vodenjem obstajale tudimožnosti za pridobivanje večjega deleža prihodkov tudi iz tržnih dejavnosti, kar pa ne sme ogrozitiprimarne dejavnosti javnega zavoda, predvsem ne njegove umetniške identitete.19

2.1.3 Struktura financiranjaTabela 8: Pregled financiranja Ministrstva za kulturo po segmentih – sredstva MK v obdobju 2002 do 2009 v €Prihodki Ministrstva za kulturo v € 2002* 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009SNG Drama Plače 2.527.144,88 2.683.909,20 2.824.086,13 2.939.580,20 2.991.604,07 3.008.790,00 3.348.629,00 3.645.919,00LjubljanaSplošni stroški 1.177.724,92 312.047,24 321.315,31 330.954,77 360.490,74 345.677,00 376.321,00 395.784,00delovanjaProgramski materialni 0,00 735.136,04 746.223,50 829.886,50 761.650,81 835.494,00 815.000,00 828.000,00stroškiInv. vzdrževanje, 57.177,43 79.018,53 58.420,96 91.387,08 104.323,15 144.884,00 119.323,00 238.413,00nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 18.552,83 61.379,57 89.179,60 113.587,05 24.712,07 46.604,00 152.484,00 0,00Skupaj 3.780.600,07 3.871.490,57 4.039.225,50 4.305.395,59 4.242.780,84 4.381.449,00 4.811.757,00 5.108.116,00SNG Nova Gorica Plače 0,00 1.459.347,35 1.564.872,31 1.553.855,78 1.591.441,33 1.699.271,00 1.822.679,00 1.953.613,00Splošni stroški 0,00 272.767,48 271.240,19 279.377,40 294.470,87 300.151,00 249.090,00 274.043,00delovanjaProgramski materialni 0,00 368.469,37 392.780,84 422.404,44 452.628,94 445.733,00 417.000,00 445.440,00stroškiInv. vzdrževanje, 0,00 104.323,15 112.669,00 182.356,87 85.544,98 120.723,00 76.000,00 320.000,00nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 103.000,00Skupaj 0,00 2.204.907,36 2.341.562,34 2.437.994,49 2.424.086,13 2.565.878,00 2.564.769,00 3.096.096,00SLG Celje Plače 1.226.702,55 1.274.073,61 1.304.677,85 1.325.955,60 1.358.725,59 1.351.529,00 1.472.882,00 1.747.614,00Splošni stroški 461.738,44 132.256,72 116.841,93 120.347,19 116.241,03 133.685,00 154.012,00 156.342,00delovanjaProgramski materialni 0,00 354.752,96 362.552,16 381.968,79 421.039,89 418.366,00 410.889,00 413.964,00stroškiInv. vzdrževanje, 21.156,74 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 150.000,00nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00Skupaj 1.709.597,73 1.761.083,29 1.784.071,94 1.828.271,57 1.896.006,51 1.903.580,00 2.037.783,00 2.467.920,0020

Mestno gledališčeljubljanskoSlovensko mladinskogledališčeLutkovno gledališčeLjubljanaLutkovno gledališčeMariborPlače 2.152.119,85 2.395.501,59 2.480.983,98 2.585.432,32 2.594.399,93 2.664.373,00 2.850.004,00 3.197.254,00Splošni stroški 575.216,99 220.226,17 169.838,09 174.933,23 198.693,87 191.282,00 197.017,00 214.362,00delovanjaProgramski materialni 0,00 393.089,63 396.206,81 436.262,73 437.756,63 449.873,00 504.253,00 599.102,00stroškiInv. vzdrževanje, 39.225,50 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 35.000,00 92.000,00nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,00 0,00 0,00 50.075,11 0,00 0,00 0,00 0,00Skupaj 2.766.562,34 3.008.817,39 3.047.028,88 3.246.703,39 3.230.850,44 3.305.528,00 3.586.274,00 4.102.718,00Plače 1.269.867,30 1.372.237,52 1.449.328,16 1.484.347,35 1.525.454,85 1.527.587,00 1.682.307,00 1.893.569,00Splošni stroški 584.076,11 229.118,68 164.413,29 169.345,69 177.207,48 192.605,00 139.909,00 129.501,00delovanjaProgramski materialni 0,00 317.726,59 347.241,70 368.273,24 366.074,11 440.703,00 504.300,00 531.399,00stroškiInv. vzdrževanje, 57.386,08 0,00 0,00 0,00 0,00 37.556,00 23.000,00 20.000,00nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00Skupaj 1.911.329,49 1.919.082,79 1.960.983,14 2.021.966,28 2.068.736,44 2.198.451,00 2.349.516,00 2.574.469,00Plače 770.438,99 886.517,28 948.518,61 991.291,10 981.205,14 971.136,00 1.084.359,00 1.231.512,00Splošni stroški 554.210,48 217.134,03 204.473,38 210.607,58 215.452,35 226.073,00 155.760,00 154.065,00delovanjaProgramski materialni 0,00 358.600,40 374.695,38 377.791,69 380.245,37 422.521,00 468.310,00 391.800,00stroškiInv. vzdrževanje, 17.772,49 2.971,12 0,00 10.432,32 0,00 4.173,00 0,00 15.700,00nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00Skupaj 1.342.421,97 1.465.222,83 1.527.687,36 1.590.122,68 1.576.902,85 1.623.903,00 1.708.429,00 1.793.077,00Plače 303.430,15 323.819,06 332.690,70 360.140,21 362.331,00 374.427,00 409.213,00 426.776,00Splošni stroški 96.924,55 37.902,69 37.556,33 38.683,02 39.571,86 40.404,00 41.671,00 49.396,00delovanjaProgramski materialni 0,00 75.112,67 82.461,19 87.481,22 86.930,40 88.757,00 88.750,00 133.050,00stroški21

Prešernovo gledališčeKranjInv. vzdrževanje, 6.676,68 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00Skupaj 407.031,38 436.834,42 452.708,23 486.304,46 488.833,25 503.588,00 539.634,00 609.222,00Plače 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00Splošni stroški 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00delovanjaProgramski materialni 209.722,92 216.245,20 225.888,83 274.511,77 282.836,76 281.678,00 288.000,00 248.000,00stroškiInv. vzdrževanje, 17.109,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00Skupaj 226.831,91 216.245,20 225.888,83 274.511,77 282.836,76 281.678,00 288.000,00 248.000,00Gledališče Ptuj Plače 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00Splošni stroški 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00delovanjaProgramski materialni 72.512,94 100.150,23 111.337,84 156.463,86 129.894,84 132.621,00 135.900,00 125.300,00stroškiInv. vzdrževanje, 14.187,95 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,00 0,00 17.526,29 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00Skupaj 86.700,88 100.150,23 128.864,13 156.463,86 129.894,84 132.621,00 135.900,00 125.300,00Gledališče Koper/ Plače 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00Teatro Capodistria Splošni stroški 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00delovanjaProgramski materialni 0,00 86.379,57 93.577,87 158.191,45 157.361,04 181.529,00 164.680,00 259.450,00**stroškiInv. vzdrževanje, 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00Skupaj 0,00 86.379,57 93.577,87 158.191,45 157.361,04 181.529,00 164.680,00 259.450,0022

Tabela 9: Pregled financiranja Ministrstva za kulturo po segmentih – sredstva MK v obdobju 2002 do 2009 v odstotkihLETO – razdelitev v %Prihodki Ministrstva za kulturo v € 2002* 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009SNG drama Ljubljana Plače 66,8 69,3 69,9 68,3 70,5 68,7 69,6 71,4Splošni stroški 31,2 8,1 8,0 7,7 8,5 7,9 7,8 7,7delovanjaProgramski0,0 19,0 18,5 19,3 18,0 19,1 16,9 16,2materialni stroškiInv. vzdrževanje, 1,5 2,0 1,4 2,1 2,5 3,3 2,5 4,7nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,5 1,6 2,2 2,6 0,6 1,1 3,2 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0SNG Nova Gorica Plače 66,2 66,8 63,7 65,7 66,2 71,1 63,1Splošni stroški12,4 11,6 11,5 12,1 11,7 9,7 8,9delovanjaProgramski16,7 16,8 17,3 18,7 17,4 16,3 14,4materialni stroškiInv. vzdrževanje,4,7 4,8 7,5 3,5 4,7 3,0 10,3nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,3Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0SLG Celje Plače 71,8 72,3 73,1 72,5 71,7 71,0 72,3 70,8Splošni stroški 27,0 7,5 6,5 6,6 6,1 7,0 7,6 6,3delovanjaProgramski0,0 20,1 20,3 20,9 22,2 22,0 20,2 16,8materialni stroškiInv. vzdrževanje, 1,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 6,1nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Mestno gledališčeljubljanskoPlače 77,8 79,6 81,4 79,6 80,3 80,6 79,5 77,9Splošni stroški 20,8 7,3 5,6 5,4 6,1 5,8 5,5 5,2delovanja23

Slovenskomladinsko gledališčeLutkovno gledališčeLjubljanaLutkovno gledališčeMariborProgramski0,0 13,1 13,0 13,4 13,5 13,6 14,1 14,6materialni stroškiInv. vzdrževanje, 1,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,0 2,2nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,0 0,0 0,0 1,5 0,0 0,0 0,0 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Plače 66,4 71,5 73,9 73,4 73,7 69,5 71,6 73,6Splošni stroški 30,6 11,9 8,4 8,4 8,6 8,8 6,0 5,0delovanjaProgramski0,0 16,6 17,7 18,2 17,7 20,0 21,5 20,6materialni stroškiInv. vzdrževanje, 3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,7 1,0 0,8nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Plače 57,4 60,5 62,1 62,3 62,2 59,8 63,5 68,7Splošni stroški 41,3 14,8 13,4 13,2 13,7 13,9 9,1 8,6delovanjaProgramski0,0 24,5 24,5 23,8 24,1 26,0 27,4 21,9materialni stroškiInv. vzdrževanje, 1,3 0,2 0,0 0,7 0,0 0,3 0,0 0,9nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Plače 74,5 74,1 73,5 74,1 74,1 74,4 75,8 70,1Splošni stroški 23,8 8,7 8,3 8,0 8,1 8,0 7,7 8,1delovanjaProgramski0,0 17,2 18,2 18,0 17,8 17,6 16,4 21,8materialni stroškiInv. vzdrževanje, 1,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,024

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Prešernovo gledališče Plače 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0KranjSplošni stroški 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0delovanjaProgramski92,5 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0materialni stroškiInv. vzdrževanje, 7,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Gledališče Ptuj Plače 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Splošni stroški 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0delovanjaProgramski83,6 100,0 86,4 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0materialni stroškiInv. vzdrževanje, 16,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,0 0,0 13,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Gledališče Koper/ Plače 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Teatro Capodistria Splošni stroški0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0delovanjaProgramski100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0materialni stroškiInv. vzdrževanje,0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0nakup opreme,odkupi, projektiInvesticije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0Tabela 10: Pregled financiranja Ministrstva za kulturo po segmentih: razmerje financiranja SNG Maribor kot celote in enote SNG Maribor Drama –sredstva MK v obdobju 2002 do 2009 v € in odstotkihPrihodki Ministrstva za kulturo v € 2007 2008 2009 2007 2008 200925

SNG Maribor Plače 7.264.838,00 7.897.869,00 8.863.216,00 75,3 78,0 77,6Splošni stroški 624.014,00 657.063,00 661.975,00 6,5 6,5 5,8delovanjaProgramski1.498.316,00 1.433.288,00 1.538.057,00 15,5 14,2 13,5materialni stroškiInv. vzdrževanje, 266.200,00 132.200,00 354.294,00 2,8 1,3 3,1nakup opreme,odkupiInvesticije 0,00 0,00 0,00 0,0 0,0 0,0Skupaj 9.653.368,00 10.120.420,00 11.417.542,00 100,0 100,0 100,0SNG Maribor Drama Plače 1.740.702,39 1.740.033,33 1.732.352,16 70,4 71,0 68,4Splošni stroški 199.684,37 204.251,00 225.071,50 8,1 8,3 8,9delovanjaProgramski520.192,45 488.000,00 563.430,64 21,0 19,9 22,3materialni stroškiInv. vzdrževanje, 11.392,09 18.944,00 10.950,00 0,5 0,8 0,4nakup opreme,odkupiInvesticije 0,00 0,00 0,00 0,0 0,0 0,0Skupaj 2.471.971,30 2.451.228,33 2.531.804,30 100,0 100,0 100,026

V tabelah 8, 9 in 10 so v evrih in odstotkih podani podatki za posamezne segmente stroškov javnegazavoda, kot jih določa 27. člen ZUJIK.V javnih zavodih, v katerih je ministrstvo večinski sofinancer, je največji delež namenjen plačamzaposlenih (več kot 70 %), le okoli 16 % (v lutkovnih gledališčih 21 %) pa je namenjenihprogramskim materialnim stroškom, se pravi stroškom, ki so neposredno vezani na izvedboprodukcije. Res je, da so na izvedbo produkcije vezani tudi stroški dela zaposlenih v umetniškemansamblu (delno tudi tehnike), vendar pa so ti stroški fiksni in zgolj posredno vezani na posameznoprodukcijo (stroški dela zaposlenih niso odvisni od kakovosti in števila izvedenih produkcij – taproblem bomo natančneje obravnavali v poglavju Zaposlovanje in kadri), to pa hromi izvedboprodukcije (glavne dejavnosti javnega zavoda na področju uprizoritvene umetnosti), ki je po svojembistvu fleksibilna, vsakič drugačna forma, čemur bi se morala prilagoditi tudi ustroj in financiranjejavnega zavoda, ki deluje na področju.2.2 Nevladne organizacijeMinistrstvo za kulturo javne kulturne programe in projekte nevladnih organizacij (NVO) financiraprek javnih razpisov.Na področju uprizoritvene umetnosti se dejavnosti NVO financirajo s postavke 2322, ki je namenjenafinanciranju programov in projektov NVO na tem področju. S te postavke se financirajo večletni javnikulturni programi, večletni kulturni projekti (avtorski opusi in mednarodni festivali), letni kulturniprojekti (produkcija, postprodukcija, mednarodno sodelovanje, rezidence) ter programsko vodenjevadbeno-uprizoritvenega prostora Stara elektrarna – Elektro Ljubljana. Del dejavnosti, programipoklicnega izobraževanja (letni projektni razpis), se financira s postavke 4157, ki je namenjenapoklicnemu usposabljanju na področju kulture. Del dejavnosti, razvoj in delovanje gledališkegaportala Sigledal-org ter razvoj računalniškega programa, ki bo povezal vse segmente gledališkegaposlovanja (večletni programski razpis 2010–2013), se financira s postavke 8747, namenjenedigitalizaciji. Vsako leto pa se del sredstev za dejavnosti na področju nameni tudi s postavke 7115, kije namenjena nepredvidenim akcijam.Tabela 11: Število sofinanciranih programov in projektov NVO v obdobju 2007–20102007 2008 2009 2010Enoletni projekti Število financiranih projektov 47 46 58 36 7Večletni programi Število financiranih večletnih12 12 12 14programovVečletni projekti Število financiranih večletnih projektov 6 6 6 31Tabela 12: Razrez sredstev na postavki 2322 v obdobju 2007–2010 v €2007 2008 2009 2010Večletni programi 896.447 912.998 927.800 1.460.000Večletni projekti 169.761 135.070 146.887 470.000Letni projekti 279.108 327.407 338.586 184.000Stara elektrarna – Elektro LJ 66.767 75.000 75.000 90.000Skupaj 1.412.083 1.450.475 1.488.273 2.204.0007 V letu 2010 so bili enoletni projekti s področja mednarodnega sodelovanja in rezidenčne udeležbe obravnavaniločeno, na področju mednarodnega sodelovanja.27

2.2.1 Problematika financiranja in statusnega položaja nevladnih organizacijIz pregleda financiranja je razvidno, da so dejavnosti NVO pri financiranju, vsaj pri absolutnih cifrahfinanciranja, v podrejenem položaju glede na javne zavode. Tudi NVO zagotavljajo javne kulturnedobrine na področju uprizoritvene umetnosti na način javne službe. Kot smo že omenili, je napodročju uprizoritvene umetnosti del dejavnosti, ki jo izvajajo največji nevladni producenti, primerljivz dejavnostjo javnih zavodov in ne le dopolnjuje njihovo dejavnost.Z novim večletnim programskim razpisom za obdobje 2010–2013 smo na področju uprizoritveneumetnosti financiranje metodološko izenačili s financiranjem javnih zavodov, katerih ustanoviteljiceso lokalne skupnosti in jih v celoti, razen stroškov investicijskega vzdrževanja, financira Ministrstvoza kulturo. Pri metodologiji financiranja se kot osnove za izračun uporabljajo določila 27. členaZakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Če primerjamo v absolutnih cifrahfinanciranje omenjenih javnih zavodov in NVO, se takoj vidi, da so sredstva, s katerimi se sofinanciradejavnost NVO glede na sredstva, s katerimi se sofinancira dejavnost omenjenih javnih zavodov,zanemarljiva.Kljub tej očitni nesorazmernosti financiranja, s predpostavko, da oba sektorja, tako vladni kotnevladni, po vsebini enakopravno skrbita za javne kulturne dobrine, želim v tej analizi poudariti tudidrugi vidik, ki bi ob drugih vedno glasnejših razpravah o zapostavljenosti nevladnega sektorja lahkobil osnova za premislek o enakopravnem financiranju vseh izvajalcev na področju uprizoritveneumetnosti, temelječem na vsebini. V začetku analize smo poudarili, da izhodišče pri zagotavljanju inpresoji javne kulturne dobrine ni formalna, statusna organiziranost izvajalca, temveč vsebina javnekulturne dobrine – programa, projekta. Tudi pri izvajalcih NVO presojamo vsebino njihove dejavnostiin ne njihovo formalno, statusno organiziranost. Skladno z ZUJIK je, da država za zagotavljanjejavnih kulturnih dobrin ustanovi javne zavode. To so nacionalni javni zavodi, ki jih ustanoviteljfinancira v celoti (v vseh segmentih, navedenih v 27. členu ZUJIK). Da bi država zagotovila javnodostopnost in ustvarjalno pestrost, dopolnjuje javne kulturne dobrine, ki nastanejo v njenih javnihzavodih, z javnimi kulturnimi dobrinami na nacionalni ravni, ki jih ustvarijo drugi izvajalci – javnizavodi, ki so jih za svoje potrebe ustanovile lokalne skupnosti (občinski javni zavodi) in NVO.Skladno s tem pojmovanjem država sofinancira vsebine (programe in projekte) na nacionalni ravni (neglede na statusno ureditev izvajalca), ne pa tudi celotnega delovanja teh izvajalcev, saj skladno z 31.členom ZUJIK javna sredstva za financiranje javnih zavodov (če presojamo po vsebini, lahkoposledično rečemo javna sredstva navedenih nedržavnih izvajalcev) zagotovijo njihovi ustanovitelji.Na ta način, s financiranjem zgolj programskih materialnih stroškov, država sofinancira programe(vsebine) 4 občinskih javnih zavodov (PG KR, MGP, GKP in APT), ne pa vseh občinskih javnihzavodov (neenakost sofinanciranja občinskih javnih zavodov je opisana v poglavju 2.1.1).Menim, da bi tak način sofinanciranja, temelječ na sofinanciranju programskih materialnih stroškov,lahko bil osnova tudi za sofinanciranje vsebin (programov in projektov) NVO. Če bi bila sredstva,namenjena sofinanciranju večletnih programskih izvajalcev (NVO) na področju uprizoritveneumetnosti, zgolj sredstva za pokrivanje programskih materialnih stroškov, in če bi bili vsi občinskijavni zavodi sofinancirani na način omenjenih štirih, zgolj v segmentu programskih materialnihstroškov, bi lahko že zdaj glede na obseg programov in število izvedenih dogodkov govorili oprimerljivem sofinanciranju med nedržavnimi izvajalci.Zagotovo je zapisana teza (izhodišče) drzna, zagotovo so argumenti, ki govorijo proti njej. Zavedamse tudi, da ne rešuje finančne podhranjenosti nevladnih izvajalcev, saj v njihovem primeru ne moremogovoriti o ustanovitelju, ki bi jim moral zagotavljati sredstva za delovanje – ustanovitelji so oni sami.Vendar pa menim, da je to možen pogled, ki odpira sistemska vprašanja z drugega zornega kota: kakosistemsko v izhodišču zagotoviti NVO sredstva za njihovo delovanje in jim s tem sistemsko vizhodišču zagotoviti enakopraven položaj v sferi delovanja z drugimi nedržavnimi izvajalci. Šeletakrat, ko bo sistemsko rešeno sofinanciranje delovanja NVO, bodo te lahko enakopravno zobčinskimi javnimi zavodi in drugimi nedržavnimi izvajalci konkurirale za sofinanciranje vsebin(programov in projektov). Predlagano sistemsko urejanje osnovnega položaja in delovanja NVO pazagotovo ni možno zgolj s povečevanjem sredstev za dejavnost NVO in prerazporejanjem sredstev zjavnih zavodov na NVO na Ministrstvu za kulturo. Gre za bistveno več. Gre za v temelju drugačen28

položaj NVO, ki bi ga bilo treba sistemsko urediti na ravni države, na vseh področjih, kjer delujejoNVO.3 Kadri3.1 Javni zavodiZaposleni v javnih zavodih na področju uprizoritvene umetnosti tako kot drugi zaposleni v javnihzavodih na področju kulture sodijo v sistem javnih uslužbencev. Za področje umetnosti omenjeni togsistem in iz njega izhajajoč sistem plač zaposlenih zaradi specifike dejavnosti ne ustreza, saj nenagrajuje kakovosti in učinkovitosti.Kvote zaposlovanja – kot jih pozna javna uprava – so omejujoče. Izhodišče za zaposlovanje bi moralabiti strategija in program javnega zavoda. Tej osnovi bi moral slediti tudi kadrovski načrt.Na področju zaposlovanja in kadrov bi bila potrebna večja fleksibilnost (npr. prehajanje med JZ, tudiNVO), ki bi omogočala učinkovito izvajanje javnega interesa na področju kulture. Sistemzaposlovanja za nedoločen čas ter spodbujanje podaljševanja dobe za upokojitev fleksibilnosti neomogočata in vzpostavljata stanja, ko je treba ob velikem številu zaposlenih za nedoločen čas najematizunanje izvajalce, honorarne sodelavce (goste), da se program javnega zavoda sploh lahko izvede (karje s finančnega vidika nesmotrno in neučinkovito, z vsebinskega pa nujno).Tudi kriterij izobrazbe, ki ga sistem javnih uslužbencev poudarja kot edino merilo za učinkovitoopravljanje nalog na delovnem mestu, javnim zavodom na področju umetnosti ne ustreza. Formalnaizobrazba je pomembna, vendar bi bilo treba sposobnosti zaposlenega ali prosilca za delovno mestovrednotiti tudi na podlagi izkušenj, pridobljenih znanj in veščin ter (predvsem na področju umetniškihpoklicev) talenta.Eden bistvenih zaviralnih momentov pri doseganju večje učinkovitosti je nedvomno tudi neskladjedoločil Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti RS z Zakonom o delovnih razmerjih.3.1.1 Vodenje/upravljavska strukturaJavni zavod na področju uprizoritvene umetnosti vodi direktor, ki ga imenuje ustanovitelj. Lahko spodročja poslovanja (poslovni direktor) ali s področja stroke (umetniški/strokovni direktor). Obaprimera imata v praksi pozitivne in negativne primere (kvalitetno vodenje zagotavlja oseba, ne pa njenpoložaj – poslovni ali umetniški).Eden temeljnih problemov na področju vodenja javnih zavodov je pomanjkanje ustreznih kadrov. Ktemu pripomore tudi dejstvo, da javna uprava, katere del so javni zavodi, ne more zagotavljatiustreznega nagrajevanja, ki bi motiviralo najboljše vodstvene kadre, da prevzamejo vodenje JZ napodročju kulture.Zelo nedefinirani sta tudi vlogi sveta zavoda in strokovnega sveta. Svet naj bi bil zagovornik interesaustanovitelja na področju strateških usmeritev in presoje uspešnosti delovanja javnega zavoda teruspešnosti dela direktorja. Strokovni svet naj bi bil strokoven posvetovalni organ, pomoč in evalvatorumetniškega vodja zavoda. Vendar pa se v praksi v svetu in strokovnem svetu križajo različni interesi.Zelo močan je tudi interes zaposlenih, ki imajo v svetu in strokovnem svetu enega ali večpredstavnikov. S križanjem različnih interesov v svetu zavoda je svet v poziciji, ko lahko posega vvsako najmanjšo podrobnost delovanja zavoda, in hkrati v poziciji, ko nima prave moči ukrepati. Takose vzpostavi tudi sivo polje prekrivanja kompetenc in odgovornosti – po eni strani poseganje vavtonomnost direktorja zavoda, ki je odgovoren za delovanje zavoda, po drugi strani pa omogočanjedirektorju zavoda, da prenaša svoje odgovornosti na svet. V strokovnem svetu pa križanje interesov vpraksi večkrat pripelje do zagovarjanja posameznih interesov, tudi sindikalnih, konstruktivnegastrokovnega dialoga, ki naj bi bil bistvo delovanja strokovnega sveta zavoda, pa največkrat ni.29

3.1.2 Statistični pogledTabela 13: Število zaposlenih v javnih zavodih na področju uprizoritvene umetnosti v obdobju2002–2009 8Javni zavodSNG DramaLjubljanaSNG NovaGoricaVir2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010financiranjaMK 124 124,7 125,7 126,4 125,4 127 128 127,7 128,5Drugi viri 2 3 4 3 4 3 7 2,9Skupaj 126 127,7 129,7 129,4 129,4 130 135 130,6 128,5MK 75 75 75 74 76 76 75 76 76Drugi viri 0 0 0 0 0 0 0 1Skupaj 75 75 75 74 76 76 75 77 76MK 234,4 235,6 231,8 236,4 236,4 235,6 236,4 235,7 235,7SNG MariborOpera in BaletDrama 74,64 75,42 74,2 75,64 75,64 75,41 75,64 76,32 76,32Drugi viri 19 17 11 0 0 0 0 0Skupaj 328 328 317 312 312 311 312 312 312SLG Celje MK 69 67 65 65 66 63,5 67 69 69Drugi viri 0 0 0 0 1 0 0 1Skupaj 69 67 65 65 67 63,5 67 70 69MestnogledališčeljubljanskoSlovenskomladinskogledališčeLutkovnogledališčeLjubljanaLutkovnogledališčeMariborMK 107 107 107 105 107 107 107 107 107drugi viri 0 1 0 0 1 1 1 1Skupaj 107 108 107 105 108 108 108 108 107MK 60 60 60 60 60 59 62 62 62Drugi viri 1 1 1 1 1 1 0 0Skupaj 61 61 61 61 61 60 62 62 62MK 43 43 45 44,5 43,5 44,5 45 45 45Drugi viri 0 1 0 0 0 0 0 16Skupaj 43 44 45 44,5 43,5 44,5 45 61 45MK 15 14 15 14,5 14,5 14,5 15 15 15Drugi viri 0 3 2 3 1 0 1 1Skupaj 15 17 17 17,5 15,5 14,5 16 16 15Po številu zaposlenih sta največja zavoda na področju uprizoritvene umetnosti nacionalni javni zavodSNG Drama LJ in občinski javni zavod MGL. V obeh število zaposlenih presega 100 zaposlenih.Stroške dela velike večine zaposlenih v javnih zavodih, v katerih je MK večinski financer, pokrivaministrstvo. Zaposleni iz drugih virov so zaposleni iz lastnih sredstev javnega zavoda, z izjemo LGL,v katerem po združitvi (leto 2009) del plač (nekdanji zaposleni v GOML) financira ustanoviteljicaMOL.8 Vir podatkov o številu zaposlenih na dan 31. 12. v letih 2002–2009 so letna poročila javnih zavodov. Virpodatkov o številu zaposlenih v letu 2010 je izplačilo sredstev MK za plače za julij.30

2007 2008 2009Število zaposlenih igralcev 210 211 219Povprečna starost zaposlenih igralcev 42,73 leta 41,81 leta 38,87 letaPovprečno št. nastopov zaposlenih igralcev 75 74,82 72,78Število honorarnih sodelavcev/od tega število 1.092/292 1.226/385 1.014/333honorarnih igralcevStroški dela iz avtorskih pogodb/od tega stroškidela iz avtorskih pogodb igralcev v €3.166.118/673.6763.453.206/925,7953.505.339/878.355Dne 31. 12. 2009 je bilo v 11 javnih zavodih, ki jih sofinancira Ministrstvo za kulturo prekneposrednega poziva na področju uprizoritvene umetnosti, po podatkih iz letnih poročil javnihzavodov zaposlenih 219 igralcev (2007. leta 210, 2008. pa 211), ki so zaposleni na delovnih mestihdramski igralec in priznani dramski igralec in v nazivu prvak v dramskem in lutkovnem gledališču.Večina jih je zaposlenih za nedoločen čas; zaposleni za določen čas so večinoma zaposleni na podlagiZakona o delovnih razmerjih le posamezniki na podlagi ZUJIK. Povprečna starost zaposlenih igralcevv teh javnih zavodih v letu 2009 je 38,87 leta (2007: 42,73 leta, 2008: 41,81 leta). V letu 2009 je bilapovprečna zasedenost zaposlenih igralcev 72,78 nastopa na leto (2007: 75 nastopov, 2008: 74,82nastopa).Za izvedbo programa v letu 2009 so javni zavodi na področju uprizoritvene umetnosti najeli 1014zunanjih honorarnih sodelavcev, od tega 333 igralcev (MGP nima zaposlenih igralcev) (2007: 1092zunanjih honorarnih sodelavcev, od tega 292 igralcev, 2008: 1226 zunanjih honorarnih sodelavcev, odtega 385 igralcev). Stroški dela, ki izhajajo iz avtorskih pogodb v letu 2009: 3.505.339 €, od tega zaigralce 878.355 € (2007: 3.166.118 €, od tega za igralce 673.676 €, 2008: 3.453.206 €, od tega zaigralce 925.795 €); višina stroška na 1 honorarnega sodelavca: 3457 € in igralca: 2.638 € (2007: 3095€, igralca: 2307 €, 2008: 2817 €, igralca: 2405 €).V letu 2009 je Ministrstvo za kulturo izvedlo analizo stanja zaposlenosti v umetniških ansamblihosmih javnih zavodov na področju uprizoritvene umetnosti (SNG Drama LJ, SNG MB – Drama, SNGNG, MGL, SMG, LGL, LGM, SLG), ki jih ministrstvo sofinancira večinsko. Analiza je obsegalazaposlene, ki jim stroške dela financira ministrstvo (ne pa tudi zaposlenih iz lastnih sredstev).Narejena je bila za obdobje 2006–2008.Po podatkih, ki so jih za analizo posredovali javni zavodi, je bilo leta 2009 zaposlenih:– dramski igralec: 62,2,– priznani dramski igralec: 97,7,– prvak v dramskem in lutkovnem gledališču: 30,2,– režiser: 3,– dramaturg: 12 in– lektor: 6.V letu 2008 je 14 igralcev že izpolnjevalo pogoje za upokojitev, 1 dodatno v letu 2009, 8 dodatno vletu 2010.9 Vir podatkov so letna poročila javnih zavodov.31

Tabela 15: Število odigranih vlog zaposlenih igralcev v obdobju 2006–2008, dramski igralecDramskiigralecPremiere2006Ponovitve2006Skupaj2006Premiera2007Ponovitve2007Skupaj2007Premiere2008Ponovitve2008Skupaj2008Premiera2006–08Ponovitve2006–08LGL 21 51 72 21 55 76 24 54 78 66 160 226LGM 12 48 60 10 53 63 10 42 52 32 143 175MGL 5 6 11 8 9 17 11 12 23 24 27 51SNGNG 9 6 15 12 12 24 13 16 29 34 34 68SMG 0 0 0 0 0 0 1 1 2 1 1 2SNGM 21 35 56 30 17 47 37 34 71 88 86 174SNGD 16 13 29 21 25 46 14 38 52 51 76 127SLG 19 31 50 31 18 49 26 32 58 76 81 157Skupaj 103 190 293 133 189 322 136 229 365 372 608 980Skupaj2006–08Tabela 16: Število odigranih vlog zaposlenih igralcev v obdobju 2006–2008, priznani dramski igralecPriznanidr. igralecPremiere2006Ponovitev2006Skupaj2006Premiere2007Ponovitve2007Skupaj2007Premiere2008Ponovitve2008Skupaj2008Premiere2006–08Ponovitve2006–08LGL 10 31 41 13 27 40 16 34 50 39 92 131LGM 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0MGL 46 55 101 40 48 88 49 56 105 135 159 294SNGNG 29 38 67 26 45 71 29 43 72 84 126 210SMG 21 63 84 46 74 120 37 81 118 104 218 322SNGM 6 13 19 9 3 12 10 7 17 25 23 48SNGD 41 95 136 47 75 122 65 91 156 153 261 414SLG 14 27 41 19 14 33 12 21 33 45 62 107Skupaj 167 322 489 200 286 486 218 333 551 585 941 1526Skupaj2006–0832

Tabela 17: Število odigranih vlog zaposlenih igralcev v obdobju 2006–2008, prvak v dramskem gledališčuPrvak v dr.gledališčuPremiera2006Ponovitve2006Skupaj2006Premiera2007Ponovitve2007Skupaj2007Premiera2008Ponovitve2008Skupaj2008Premiera2006–08Ponovitve2006–08LGL 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0LGM 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0MGL 19 20 39 10 19 29 11 21 32 40 60 100SNGNG 5 4 9 5 7 12 5 8 13 15 19 34SMG 5 9 14 6 11 17 5 11 16 16 31 47SNGM 10 8 18 7 9 16 9 9 18 26 26 52SNGD 27 66 93 26 53 79 25 49 74 78 168 246SLG 4 6 10 5 3 8 4 5 9 13 14 27Skupaj 70 113 183 59 102 161 59 103 162 188 318 506Skupaj2006–0833

V dramskem gledališču so odigrali v triletnem obdobju povprečno:– dramski igralec 5,5 vloge v premiernih uprizoritvah in 6,75 vloge v ponovitvah,– priznani dramski igralec 6 vlog v premiernih uprizoritvah in 9,4 vloge v ponovitvah,– prvak 6,2 vloge v premiernih uprizoritvah in 10,5 vloge v ponovitvah.V lutkovnem gledališču so odigrali v triletnem obdobju povprečno:– dramski igralec 5,8 vloge v premiernih uprizoritvah in 17,8 vloge v ponovitvah,– priznani dramski igralec 5,6 vloge v premiernih uprizoritvah in 13,3 vloge v ponovitvah(igralci LGL, v LGM ni bilo zaposlenih na mestu priznani dramski igralec).V tem obdobju v lutkovnih gledališčih ni bilo zaposlenih v nazivu prvak.Če plače igralcev pogledamo z vidika števila odigranih vlog, so v letu 2008 zaposleni igralci prejelipovprečno bruto izplačilo na vlogo:– dramski igralec: 486,37 €,– priznani dramski igralec: 607,38 € in– prvak v dramskem in lutkovnem gledališču: 2413,96 €.Tabela 18: Število nastopov zaposlenih igralcev v obdobju 2006–2008Dr. igralecNastopi2006 2007 2008 SkupajLGL 1019 1218 1114 3351LGM 978 778 794 2550MGL 183 294 425 902SNG NG 190 245 276 711SMG 0 0 8 8SNG MB Drama 617 747 874 2238SNG Drama LJ 283 383 438 1104SLG 655 752 914 2321Skupaj 3925 4417 4843 13185Priznani dr. igralecNastopi2006 2007 2008 SkupajLGL 667 756 748 2171LGM 0 0 0 0MGL 1780 1651 1645 5076SNG NG 805 776 758 2339SMG 803 1055 1555 3413SNG MB Drama 153 148 224 525SNG Drama LJ 1317 1043 1206 3566SLG 531 525 408 1464Skupaj 6056 5954 6544 18554Prvak v dr. gledališčuNastopi2006 2007 2008 SkupajLGL 0 0 0 0LGM 0 0 0 0MGL 658 536 530 1724SNG NG 110 89 99 29834

SMG 127 171 192 490SNG MB Drama 193 198 197 588SNG Drama LJ 872 795 905 2572SLG 152 106 96 354Skupaj 2112 1895 2019 6026V dramskem gledališču so zaposleni igralci na letni ravni opravili naslednje število nastopov:– dramski igralec 55,9,– priznani dramski igralec 60,2 in– prvak 66,5.V lutkovnem gledališču so zaposleni igralci na letni ravni opravili naslednje število nastopov:– dramski igralec 115,7 in– priznani dramski igralec 103,4 (igralec LGL, v LGM ni bilo zaposlenih na mestu priznanidramski igralec).V tem obdobju v lutkovnih gledališčih ni bilo zaposlenih v nazivu prvak.Če plače igralcev pogledamo z vidika števila nastopov, so v letu 2008 zaposleni igralci prejelipovprečno bruto izplačilo na nastop:– dramski igralec: 37,27 €,– priznani dramski igralec: 48,08 € in– prvak v dramskem in lutkovnem gledališču: 236,56 €.Statistična povprečja, podana v poglavju, lahko problematiko kadrov, predvsem v umetniškihansamblih, zameglijo. Umetnik, član umetniškega ansambla javnega zavoda na področju uprizoritveneumetnosti (tudi na področju glasbe), ni in ne more biti uslužbenec v javni upravi, katerega delo jeobravnavano enako kakor delo npr. uradnika na ministrstvu. Zato bi bilo bistveno, da se prinagrajevanju (plači za opravljeno delo) res upošteva tudi opravljeno delo, ne pa, da količina inkakovost opravljenega dela popolnoma nič ne vplivata na višino plače, ki jo prejme posameznik.3.2 Nevladne organizacije in samozaposleni na področju kultureNa področju NVO ni zaposlitev za nedoločen čas. Redke so redne zaposlitve za določen čas (poZakonu o delovnih razmerjih), prisotne so predvsem pri NVO ki sodelujejo v mednarodnih projektih,financiranih iz EU sredstev, pri katerih je zaposlitev pogoj za sodelovanje v projektu. Največ stroškovdela se plačuje prek avtorskih pogodb ali prek študentskih servisov (tudi takrat, kadar ta delavsebinsko ne ustrezajo popolnoma avtorskim pogodbam). Večino opravljenega dela je vezano naizvedbo posameznega projekta. Veliko dela v NVO pa se v želji, da bi bil projekt realiziran, opravitudi brez pravega plačila ali zgolj za simboličen honorar.Stanje zaposlenih v NVO in samozaposlenih na področju kulture ni primerljivo s stanjem zaposlenihna področju uprizoritvene umetnosti v javnem sektorju. Javni sektor je v segmentu kadrov v izrazitoprivilegiranem položaju in s svojim položajem zagotovljenih prispevkov za invalidsko in zdravstvenozavarovanje ter z zagotovljenimi 12 plačami in regresom predstavlja hkrati (nelojalno) konkurencoznotraj celotnega področja uprizoritvene umetnosti.4 InfrastrukturaTabela 19: Državna javna kulturna infrastruktura – po zvrsti35

Ljubljana/Stavba/ Skladišče v Šentvidu zaSNG Dramo LjubljanaGledališčeOb zdravstvenemdomu 41000 LjubljanaLjubljana /Stavba/ SNG Drama Ljubljana Gledališče Erjavčeva cesta 11000 LjubljanaLjubljana/Stavba/ Gledališki atelje za SNGDrama in Opera in balet LjubljanaGledališče/opera, baletPrešernova cesta13 a1000 LjubljanaMaribor /Stavba/ Stavba SNG Maribor Gledališče/opera, balet Slovenska ulica 272000 MariborNova Gorica/Del stavbe/ Delavnice v viliLenassi za SNG Nova GoricaGledališče Cesta 9. korpusa 985000 Nova GoricaNova Gorica/Stavba/ Poslovna stavba SNGNova GoricaGledališčeTrg EdvardaKardelja 55000 Nova GoricaTabela 20: Občinska javna kulturna infrastruktura – po zvrstiCelje/Stavba/ Slovensko ljudskogledališče CeljeGledališče Gledališki trg 53000 CeljeDomžale/Enostavni objekt/ Letno gledališče GledališčeDobDomžale/Enostavni objekt/ Letno gledališče GledališčeŠkocjanDomžale/Enostavni objekt/ Letno gledališče GledališčeTrzinJesenice /Stavba/ Gledališče Toneta Čufarja Gledališče Trg Toneta Čufarja4Jezersko/Stavba/ Večnamenska stavbaKorotan4270 JeseniceGledališče Zgornje Jezersko 574206 ZgornjeJezerskoKoper /Stavba/ za gledališče Koper Gledališče Verdijeva 36000 KoperKoper /Stavba/ za gledališče Koper Gledališče Mladinska 46000 KoperKranjLjubljanaLjubljana/Stavba/ za Prešernovo gledališčeKranj/Stavba – del/ Depo – skladiščeŠentjakobskega gl./Del stavbe/ Mestni dom Lutkovnogledališče LJ; ZKO Mesta Lj.,ZKO Lj. CenterGledališče Glavni trg 64000 KranjGledališče Vojkova ulica 581000 LjubljanaGledališče Krekov trg 21000 LjubljanaLjubljana /Del stavbe/ KD Španski borci Gledališče Zaloška cesta 611000 LjubljanaLjubljana /Stavba/ za gledališče Glej Gledališče Gregorčičeva ul. 31000 LjubljanaLjubljana /Del stavbe/ II. nadstropje –poslovni prostori Mestno gledališčeljubljanskoLjubljana/Del stavbe/ Prostori gledališčaGlejGledališče Čopova ulica 141000 LjubljanaGledališčeGregorčičeva ulica31000 Ljubljana36

LjubljanaLjubljanaMengešPiran/Stavba/ Slovensko mladinskogledališče – sedež zavoda/Stavba/ Mestno gledališčeljubljansko – sedež zavoda/Enostavni objekt/ Letno gledališčeMengeš/Stavba/ Tartinijevo gledališče vPiranuGledališče Vilharjeva cesta 111000 LjubljanaGledališče Čopova ulica 141000 LjubljanaGledališčeMuljava1234 MengešGledališčePtuj /Stavba/ za Mestno gledališče Ptuj Gledališče Slovenski trg 12–132250 PtujRuše/Enostavni objekt/ Letno gledališče GledališčeRušeTržič /Del stavbe/ Mladinsko gledališče Gledališče Balos 4ŽalecLjubljana/Enostavni objekt/ Letno gledališčeLimberk Griže/Stavba – del/ Depo – skladiščeLutkovnega gledališča4290 TržičGledališče Migojnice 63302 GrižeGledališče, lutkovno Vojkova ulica 581000 LjubljanaLjubljana /Stavba/ Mini teater Gledališče, lutkovno Križevniška ulica 11000 LjubljanaLjubljanaMaribor/Del stavbe/ Lutkovno gledališčeLjubljana – sedež zavoda/Stavba/ Nekdanji minoritskisamostan, namenjen LG MariborGledališče, lutkovno Krekov trg 21000 LjubljanaGledališče, lutkovno Vojašniški trg 2 a2000 MariborInfrastruktura javnih zavodov je last ustanoviteljev javnega zavoda. Javni zavod jo ima zgolj vuporabi. Kot je razvidno iz preglednice »Struktura celotnega prihodka javnih zavodov v letih 2002–2009 v € in v %«, se za investicije in investicijsko vzdrževanje namenja zanemarljivo malo sredstev.Posledica tega je, da je gledališka infrastruktura v celoti, tako državna kot občinska, v izredno slabemstanju, saj ni sredstev niti za amortizacijsko vzdrževanje. V največjem in osrednjem javnem zavodu napodročju SNG Drama LJ se več kot nujna temeljita prenova oziroma novogradnja vsako letopremakne na naslednje obdobje (na čas, ko se zaključi investicija v SNG Opera in balet Ljubljana).Nova infrastruktura, namenjena uprizoritveni umetnosti, je novo Lutkovno gledališče Maribor, nadržavni ravni pa se kot investicija zaključuje gradnja Male dvorane SNG NG (prizidek). Infrastrukturaje neločljiv del javnega zavoda in nujen pogoj za kvalitetno in kontinuirano izvajanje dejavnosti. Zatobi bilo treba razmisliti o predaji infrastrukture v last javnega zavoda, kar je zajeto tudi v predloguZakona o negospodarskih družbah. Treba bi bilo najti pametno razmerje med lastništvom invzdrževanjem – bolj učinkovito in gospodarno bi bilo, če bi bila infrastruktura last javnega zavoda,vendar pa bi morali imeti javni zavodi zagotovljene pogoje, da jo korektno vzdržujejo in nadgrajujejo.4.1 Nevladne organizacijeNa področju nevladnega sektorja se problem s primerno infrastrukturo še potencira. NVO nerazpolagajo s svojimi prostori, v večini primerov sploh ne razpolagajo s prostori za svojo dejavnost.Kvalitetnejše uprizoritvene prostore med pogodbenimi partnerji Ministrstva za kulturo upravljajo Miniteater, En-Knap, ki upravlja kulturni dom Španski borci, Plesni teater Ljubljana, Bunker kotprogramski upravitelj vadbeno-uprizoritvenega prostora Stara elektrarna – Elektro Ljubljana, vMariboru je kot prostor za delovanje NVO namenjena tudi Karantena.Navedeni prostori so v lasti lokalnih skupnosti, razen Stare elektrarne – Elektro Ljubljana, ki joElektro Ljubljana, d. d., brezplačno oddaja Ministrstvu za kulturo. Prostori nikakor ne zagotavljajooptimalnih (niti minimalnih) pogojev za kontinuirano in kvalitetno produkcijo, skrajno kritično pa jetudi pomanjkanje vadbenih prostorov.37

Med širšo javnostjo je najbolj prepoznan prostor, ki ponuja sodobno scensko umetnost, Staraelektrarna – Elektro Ljubljana. Vendar tudi ta prostor ni daljnoročna rešitev. Da bi bilo Staroelektrarno – Elektro Ljubljana možno spremeniti v sodoben vadbeno-uprizoritveni prostor, namenjenza sodobno scensko umetnost, bi bilo nujno, da se s prostorom razpolaga daljnoročno, vsaj za dvajsetlet. Le z daljnoročnostjo najema takega prostora, ki je s svojim povezovanjem sodobne umetnosti inindustrijske dediščine izziv in trendovska usmeritev tudi evropskega prostora, bi bilo možnodaljnoročno vlaganje v prostor in opremo. Te daljnoročnosti pa najemne pogodbe, ki ne presegajo petlet, kljub naklonjenosti vodstva/vodstev Elektro Ljubljana, d. d., ne omogočajo.Za sodobni ples je bila z infrastrukturnega vidika bistvena pridobitev Španskih borcev, ki jih je Mestnaobčina Ljubljana namenila dejavnostim NVO. Infrastruktura Španskih borcev omogoča, da bi se kotpot k doseganju cilja institucionalizacija sodobnega plesa v Sloveniji v sodelovanju z Mestno občinoLjubljana v njej lahko razvil in začasno domoval Center za sodobni ples, dokler se ne bi kot institucijapreselil v nove, sodobne, svoji dejavnosti primerne prostore.V zvezi z infrastrukturo bi bilo treba zaradi opisanih razmer ob nujni ureditvi sedanjega stanja nujnorazmisliti tudi o nadgradnji, sodobnem Centru za sodobno scensko umetnost, ki bi imel večfunkcionalnih prizorišč, vadbenih studiev in večnamenskih prostorov, primernih za izvajanje širokepalete ustvarjalnih dejavnosti znotraj uprizoritvene umetnosti. V njej bi domoval tudi Center zasodobni ples.Hkrati bi bilo treba izkoristiti vse infrastrukturne potenciale države, tudi kulturne domove sprimernimi prizorišči za izvajanje dejavnosti na področju uprizoritvene umetnosti, ki (še) nisovključeni v infrastrukturno/vsebinsko mrežo na področju. Zato bi bilo treba vzpostaviti sodelovanje zlokalnimi skupnostmi, lastnicami te infrastrukture, in v partnerstvu z njimi spodbujati tudi izvajanjevsebin s področja uprizoritvene umetnosti v tej infrastrukturi.5 Analiza PSPNPrednosti:– razvita vsebinska mreža javnih zavodov, v katero so vključeni, razen enega, vsi javni zavodi vdržavi in Slovensko stalno gledališče v Trstu,– močni producenti v nevladnem sektorju,– obstoječa (čeprav ne zadostna) infrastrukturna mreža primernih, a še neizkoriščenih prizoriščter– pestrost uprizoritvenih poetik in praks, žanrska razvejenost področja.Slabosti:– formalna nefleksibilnost delovanja javnih zavodov (vodenje, poslovanje, zaposlovanje,kadrovska struktura, lastništvo infrastrukture),– razdrobljenost nevladne produkcije,– nefokusirano financiranje,– pomanjkanje kvalitetnih vodstvenih in producentskih kadrov,– zastarela, nezadostna in neprimerna infrastruktura ter– toga zakonodaja, ki ne priznava specifičnosti umetniškega ustvarjanja.Priložnosti:– sodelovanje med javnim in nevladnim sektorjem na področju,38

– okrepitev močnih producentov, primerljivih z javnimi zavodi, znotraj nevladnega sektorja,– ureditev področja s področno zakonodajo,– institucionalizacija sodobnega plesa,– sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in skupnostjo občin glede vsebine in infrastrukture,– modernizacija javnega sektorja in ureditev statusa občinskih javnih zavodov,– financiranje na osnovi vsebine ter– povezovanje in uveljavljanje v mednarodnem prostoru.Nevarnosti:– neupoštevanje specifičnosti področja (in znotraj nje svojevrstnosti vsakega subjekta napodročju) v zakonodaji,– premajhno upoštevanje stroke,– kvantitativno normiranje področja, brez priznavanja kvalitativnih kriterijev,– nadaljevanje nefokusiranega financiranja,– razdrobljenost vsebin in organizacijskih oblik ter– zapostavljanje vsebine in umetniške vrhunskosti.6 Predlogi ciljev in ukrepov na področju uprizoritvene umetnosti6.1 Javni zavodiV letu 2010 sem kot članica sodelovala v delovni skupini za modernizacijo javnih zavodov. Predlogiza posodobitev stanja, ki sem jih podala za uprizoritvene dejavnosti, so tudi v gradivu Posodobitevdelovanja javnih zavodov na področju kulture. V nadaljevanju bom podala najbistvenejše, ki sekonkretno nanašajo na uprizoritvene umetnosti. Ukrepi na različnih področjih so med seboj povezani,smiselni so, kadar se stremi k njihovi uresničitvi v celoti, trganje iz konteksta ima lahko zgoljnegativne učinke.6.1.1 Organiziranost in dejavnostOrganiziranost bistveno vpliva na dejavnost javnega zavoda. Če gledamo dejavnost javnih zavodov napodročju uprizoritvene umetnosti kot del celotnega področja uprizoritvene umetnosti, so cilji, ki jimsledimo v okviru javnih zavodov, enaki kot cilji celotnega področja. Eden od bistvenih ciljev področja,zapisan tudi v nacionalnem programu, je povečanje »izrabe« obstoječih produkcij, se pravi povečanjepostprodukcije, s čimer se povečata dostopnost in prisotnost ter omogoča uveljavljanje uprizoritveneumetnosti v širši družbi. Nujno pa je tudi omogočanje uveljavljanja v mednarodnem prostoru.Cilji:– javni zavod vzpostaviti tudi kot prostor, v katerem se zagotavljajo pogoji za ustvarjanje inposredovanje,– povečanje postprodukcije in– uveljavitev v mednarodnem prostoru.39

Ukrepi:– podpreti sodelovanje javnih zavodov med seboj in z nevladnim sektorjem,– zmanjšati število premier in povečati postprodukcijo premiernih uprizoritev (tudi zizmenjavami predstav javnih zavodov v abonmajskem sistemu oziroma umeščanjem predstavnevladnih organizacij v abonmajske programe javnih zavodov),– ustanovitev agencije za postprodukcijo v Sloveniji in gostovanja v mednarodnem prostoru,– sodelovanje Ministrstva za kulturo z lokalnimi skupnostmi pri pospeševanju postprodukcije in– selektivno in skladno s strategijo uveljavljanja slovenske kulture v mednarodnem prostorupodpreti gostovanja vrhunskih predstav referenčnih javnih zavodov v mednarodnem prostoruna referenčnih mednarodnih prizoriščih in festivalih.6.1.2 UpravljanjeGlede upravljanja je treba vzpostaviti uravnovešenost med umetniškim in poslovnim vodenjemjavnega zavoda na področju uprizoritvene dejavnosti. S stališča javnega zavoda kot pravne osebe staobe področji strokovni. Kakovostno poslovno vodenje ustvarja pogoje za kvalitetno umetniškoprodukcijo in njeno dostopnost. Kakovosten program in kakovostne predstave so temeljni pogoj zaprepoznavnost in uveljavljenost javnega zavoda doma in v tujini. Zato je stalna razprava, kdo je vgledališču lahko glavni, kdo lahko vodi gledališče – umetniški ali poslovni direktor, brezplodna. Trebajo je preseči. Gledališče lahko vodi/vodijo tisti, ki zagotavljajo njegovo uspešnost v umetniškem inposlovnem smislu. Res pa je, kot sem zapisala že v prejšnjih poglavjih, da je bistven problem privodenju pomanjkanje pravih kadrov.Ob tem je treba nujno redefinirati tudi vlogo sveta zavoda in odgovornosti njegovih članov ter pomenin potrebnost strokovnega sveta zavoda. Strokovni svet, v katerem člani zagovarjajo svoje intereseoziroma ozke interese tistih, ki jih je v svet predlagal, je v sodobnem javnem zavodu na področjuuprizoritvene umetnosti nepotreben in škodljiv.Cilj:– zagotoviti sodobno in učinkovito vodenje gledališča.Ukrepi:– uvesti programe, ki bodo šolali menedžerje v kulturi,– odgovorno imenovanje direktorjev,– omogočiti različne forme vodenja (direktor, uprava), ki se določajo v sklepu o ustanovitvi odprimera do primera, skladno z dejavnostjo zavoda in njegovo umeščenostjo v prostor, in– omogočiti avtonomnost vodenja ter povečati odgovornosti direktorja.6.1.3 FinanciranjeV 31. členu ZUJIK je zapisano, da javni zavod dobi javna sredstva v skupnem znesku, v okvirukaterega v skladu z akti zavoda samostojno odloča. Menim, da jo to bistveno določilo za financiranjejavnega zavoda. Izplačilo v skupnem znesku pa ni zgolj finančni ukrep, temveč ga je treba nujnodopolniti z ukrepi na drugih področjih (upravljanje, zaposlovanje in kadri). Le odgovorno, strokovnoin avtonomno vodstvo je sposobno strateško načrtovati delovanje javnega zavoda tako, da bosta zučinkovito in racionalno razdelitvijo finančnega vložka zagotovljeni vrhunska produkcija in čim večja40

dostopnost. Tako vodstvo bo tudi vedelo, kakšne kadre in v kakšni obliki angažmaja potrebuje zaizvedbo dejavnosti zavoda.Nujna je tudi čimprejšnja ureditev financiranja programov občinskih javnih zavodov, ki sosofinancirani na podlagi različnih pravnih aktov, kar smo podrobneje razložili v poglavju Financiranje.Cilji:– stroškovna učinkovitost in programska odličnost,– urediti financiranje programov v nacionalnem interesu občinskih javnih zavodov.Ukrepi:– financiranje v enem znesku,– uveljavljanje večletnega financiranja in– sprejetje pravnih aktov, ki bodo omogočali enotno financiranje programov v nacionalneminteresu občinskih javnih zavodov.6.1.4 Zaposlovanje in kadriKadrovsko strukturo v javnem zavodu na področju gledališča je treba nujno prilagoditi programuvsakega gledališča posebej (osnovi, zaradi katere gledališče je) in ne obratno, kot je sedaj. Potrebne sofleksibilne oblike zaposlovanja, ki omogočajo zaposlovanje za projekte, določen ali nedoločen čas.Cilj:– fleksibilnost zaposlovanja, temelječa na programu javnega zavoda.Ukrepi:– izstop vsaj umetniškega ansambla iz sistema javnih uslužbencev,– uvedba fleksibilne oblike zaposlovanja,– uvedba fleksibilne plače glede na delovno obremenitev, učinkovitost in kakovost,– omogočenje fleksibilnosti zaposlovanja (možnost opravljanja dela za plačo tudi v drugihjavnih zavodih ali nevladnih organizacijah) in– sprememba kolektivne pogodbe.6.1.5 InfrastrukturaTudi vlaganje v infrastrukturo je bistveno za razvoj področja. Sodobne umetniške prakse zahtevajosodobno infrastrukturo.Cilja:– zagotovitev kakovostne, teritorialno razpršene infrastrukture za izvajanje dejavnosti znotrajinstitucionalizirane uprizoritvene umetnosti in– boljša izkoriščenost obstoječe infrastrukture – vzpostavitev mreže gledališke infrastrukture.Ukrepi:– gradnja nove SNG Drama Ljubljana,41

– gradnja Centra za sodobno scensko umetnost, v kateri bo domoval tudi Center za sodobni ples,in– sodelovanje z lokalnimi skupnostmi za vzpostavitev infrastrukturne gledališke mreže (tudiglede izmenjave programskih vsebin v mreži gledališke infrastrukture).6.2 Nevladne organizacijeV analizi smo poudarili, da je za presojo in obravnavo področja bistveno vsebinsko in ne formalnoizhodišče. Zato tudi dejavnost NVO na področju uprizoritvene umetnosti pojmujemo kot posredovanjejavnih kulturnih dobrin. Tako je samo po sebi umevno, da se cilji na področju prepletajo, ne glede nato, ali so to cilji na področju institucij ali na področju NVO.6.2.1 Organiziranost in dejavnostCilji:– na podlagi vsebine izenačevanje statusa nevladnih producentov s primerljivimi javnimizavodi,– razvoj mreže nevladnih producentov, primerljivih z javnimi zavodi,– povečanje postprodukcije,– uveljavitev v mednarodnem prostoru in– institucionalizacija sodobnega plesa.Ukrepi:– Ministrstvo za kulturo bo tvorno sodelovalo v medresorskih pogovorih za sistemsko ureditevstatusa in delovanja NVO ter nadaljevalo dialog z nevladnim sektorjem za izboljšanje položajaNVO v umetnosti,– fokusirana podpora producentom, primerljivim z javnimi zavodi, ter spodbujanje povezovanjamed NVO s ciljem preseganja razdrobljenosti na področju organiziranosti in produkcije,– povečanje postprodukcije in spodbujanje koprodukcije (z vladnim in nevladnim sektorjem),– ustanovitev agencije za postprodukcijo v Sloveniji in gostovanja v mednarodnem prostoru,– sodelovanje Ministrstva za kulturo z lokalnimi skupnostmi pri pospeševanju postprodukcije,– selektivno in skladno s strategijo uveljavljanja slovenske kulture v mednarodnem prostorupodpreti gostovanja vrhunskih dogodkov referenčnih NVO v mednarodnem prostoru nareferenčnih mednarodnih prizoriščih in festivalih ter– nadaljevanje dejavnosti za institucionalizacijo sodobnega plesa in izgradnja sodobnega Centraza sodobno scensko umetnost, v kateri bo domoval tudi Center za sodobni ples.6.2.2 FinanciranjeCilji:42

– na podlagi vsebine izenačevanje financiranja nevladnih producentov s primerljivimi javnimizavodi,– stroškovna učinkovitost in programska odličnost.Ukrepi:– na podlagi sistemske ureditve statusa in delovanja NVO primerljivo financiranje programskihmaterialnih stroškov programov NVO,– razvitje večje transparentnosti poslovanja NVO in izenačenje nadzora poslovanja z nadzoromposlovanja primerljivih javnih zavodov,– evalviranje programskega obdobja (poslovanje in kakovost programa) in na podlagi evalvacijepripraviti razvojne smernice za novo programsko obdobje.6.2.3 KadriCilja:– zagotovitev sodobnega in učinkovitega vodenja NVO ter– fleksibilnost zaposlovanja.Ukrepi:– uvesti programe, ki bodo šolali menedžerje v kulturi,– uvesti fleksibilne oblike zaposlovanja in– omogočiti fleksibilnost zaposlovanja in mobilnost zaposlenih.6.2.4 InfrastrukturaTudi vlaganje v infrastrukturo je bistveno za razvoj področja. Sodobne umetniške prakse zahtevajosodobno infrastrukturo.Cilja:– zagotovitev kakovostne, teritorialno razpršene infrastrukture za izvajanje dejavnosti znotrajuprizoritvene umetnosti in– boljša izkoriščenost obstoječe infrastrukture – vzpostavitev mreže gledališke infrastrukture.Ukrepi:– gradnja Centra za sodobno scensko umetnost, v kateri bo domoval tudi Center za sodobni ples,– sodelovanje z lokalnimi skupnostmi za vzpostavitev infrastrukturne gledališke mreže (tudiglede izmenjave programskih vsebin v mreži gledališke infrastrukture) in– sodelovanje z lokalnimi skupnostmi za zagotavljanje ustreznih vadbenih in uprizoritvenihprostorov za delovanje ustvarjalcev na področju uprizoritvene umetnosti.43

6.3 Prednostni cilji za področje uprizoritvene umetnosti1. cilj: Na podlagi vsebine izenačevanje statusa nevladnih producentov s primerljivimi javnimizavodiUkrepi:– Ministrstvo za kulturo bo tvorno sodelovalo v medresorskih pogovorih za sistemsko ureditevstatusa in delovanja NVO ter nadaljevalo dialog z nevladnim sektorjem za izboljšanje položajaNVO v umetnosti,– fokusirana podpora producentom, primerljivim z javnimi zavodi, ter spodbujanje povezovanjamed NVO s ciljem preseganja razdrobljenosti na področju organiziranosti in produkcije,– na podlagi sistemske ureditve statusa in delovanja NVO primerljivo financiranje programskihmaterialnih stroškov programov NVO in– razvoj mreže nevladnih producentov, primerljivih z javnimi zavodi.Čas izvedbe: 2012–2015.Ocena finančnih sredstev: Ker gre za sistemski cilj, je ocena sredstev nemogoča, saj je treba najprej namedresorski ravni doreči statusni položaj NVO (možno izhodišče podajam v poglavju 2.2.1), šele napodlagi dorečenega statusa pa se bodo dala oceniti potrebna finančna sredstva za delovanje NVO napodročju uprizoritvene umetnosti.2. cilj: Povečanje postprodukcije in uveljavljanje slovenske uprizoritvene umetnosti terslovenskih producentov in umetnikov v mednarodnem prostoruUkrepi:– spodbujanje sodelovanja javnih zavodov in NVO med seboj in drugega z drugim,– zmanjšanje števila premier in povečanje postprodukcije premiernih uprizoritev (tudi zizmenjavami predstav javnih zavodov v abonmajskem sistemu oziroma umeščanjem predstavnevladnih organizacij v abonmajske programe javnih zavodov),– ustanovitev agencije za postprodukcijo v Sloveniji in gostovanja v mednarodnem prostoru,– sodelovanje Ministrstva za kulturo z lokalnimi skupnostmi pri pospeševanju postprodukcije in– selektivno in skladno s strategijo uveljavljanja slovenske kulture v mednarodnem prostorupodpreti gostovanja vrhunskih predstav referenčnih javnih zavodov v mednarodnem prostoruna referenčnih mednarodnih prizoriščih in festivalih.Čas izvedbe:– 2012–2015 – vsi ukrepi,– 2011 – v sodelovanju s skupnostjo občin pripraviti strategijo pospeševanja postprodukcije, kibo osnova za ustanovitev agencije za postprodukcijo v Sloveniji in gostovanja vmednarodnem prostoru,– 2012 – ustanovitev agencije za postprodukcijo v Sloveniji in gostovanja v mednarodnemprostoru.44

Ocena finančnih sredstev: Agencija za postprodukcijo v Sloveniji in gostovanja v mednarodnemprostoru (za področje uprizoritvene umetnosti): 400.000 € na letni ravni v navedenem obdobju. Iz tehsredstev se krijejo stroški delovanja, stroški dela, stroški za nakup opreme, sredstva za letni razpis zapostprodukcijo v Sloveniji ter gostovanja v mednarodnem prostoru in rezidenčne udeležbe. Predlograzreza sredstev: 300.000 € Ministrstvo za kulturo (50.000 € prenos s postavke 2322; 50.000 € prenoss postavke za mednarodno sodelovanje; 200.000 € dodatnih sredstev); 100.000 € skupnost občin. Vprvi fazi delovanja bi se agencija osredotočila na pospeševanje postprodukcije in mednarodnihgostovanj NVO na področju uprizoritvene umetnosti, v zreli fazi bi agencija sodelovala tudi zinstitucijami, lahko pa bi se vključile tudi druge, po produkcijski strukturi uprizoritveni umetnostipodobna področja (npr. glasba). V tem primeru bi bilo treba povečati tudi sredstva sofinanciranja.Drugi navedeni ukrepi: 100.000 € dodatnih sredstev.3. cilj: Poslovna in stroškovna učinkovitost ter programska odličnostUkrepi:– spodbuditi uvajanje programov, ki bodo šolali menedžerje v kulturi,– posodobiti sistem financiranja javnih zavodov (financiranje v enem znesku, uveljavljanjevečletnega financiranja),– izenačiti pravne podlage za obravnavo in financiranje programov občinskih javnih zavodov,– spodbuditi medresorski dialog o nujnosti fleksibilnih oblik in načinov zaposlovanja,temelječega na vsebini,– posodobitev Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji ter– razviti večjo transparentnost poslovanja NVO in izenačiti nadzor poslovanja z nadzoromposlovanja primerljivih javnih zavodov.Čas izvedbe: 2012–2015.Ocena finančnih sredstev: Ker je cilj sistemske narave in ni vezan zgolj na področje uprizoritveneumetnosti, za samo izvajanje cilja zgolj na področju uprizoritvene umetnosti niso potrebna dodatnasredstva. Dodatna sredstva so potrebna za spodbuditev programov, ki bodo šolali menedžerje v kulturi.4. cilj: Razvoj infrastrukture na področju uprizoritvene umetnostiUkrepi:– priprava projekta in gradnja nove SNG Drama Ljubljana,– priprava projekta in gradnja Centra za sodobno scensko umetnost, v kateri bo domoval tudiCenter za sodobni ples,– sodelovanje z lokalnimi skupnostmi za vzpostavitev infrastrukturne gledališke mreže (tudiglede izmenjave programskih vsebin v mreži gledališke infrastrukture) in– sodelovanje z lokalnimi skupnostmi za zagotavljanje ustreznih vadbenih in uprizoritvenihprostorov za delovanje ustvarjalcev na področju uprizoritvene umetnosti.Čas izvedbe:– 2012–2015 – priprava projektov,– 2015 – začetek gradnje obeh investicij,45

– 2012–2015 – izvajanje drugih ukrepov.Ocena finančnih sredstev: Investiciji SNG Drama Ljubljana in Center za sodobni ples – pri ocenifinančnih sredstev je potrebno sodelovanje oddelka za investicije.5. cilj: Institucionalizacija sodobnega plesaUkrepa:– ustanovitev institucije za sodoben ples in– nadaljevanje dejavnosti za institucionaliziranje področja.Čas izvedbe: 2012–2015.Ocena finančnih sredstev: 2.900.000 € na letni ravni za delovanje institucije za sodobni ples.7 ViriAnaliza stanja vodenja in financiranja v javnih zavodih na področju glasbene in uprizoritveneumetnosti (Damjan Mašera, MK 2009).Analiza zaposlenosti v umetniških ansamblih v obdobju 2006–2008 (MK 2009).Finančna poročila Ministrstva za kulturo.Institucionalizacija/mreženje sodobnega plesa v Sloveniji (Andreja Kopač, Petra Hazabent, MK 2009).Interne analize, akti MK; javni razpisi, neposredni poziv na področju uprizoritvene umetnosti.Letna poročila javnih zavodov.Letna poročila NVO.Poročila Ministrstva za kulturo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo.Prakse zaposlovanja ter normativi in standardi na področju glasbene in uprizoritvene umetnosti vizbranih evropskih državah (dr. Borut Smrekar, MK 2010).Pravna podlaga za možnosti institucionalizacije sodobnega plesa – Implementacija in realizacijamodela (Peter Sotošek Štular, Špela Kupljenik; MK 2010).Pregled temeljnih težav pri delovanju javnih zavodov (gradivo Ministrstva za kulturo 2010).Profesionalna podhranjenost slovenskih NVO in možna rešitev (uprizoritvene umetnosti – sodobniples) (Katja Kos, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2010).Programi dela javnih zavodov.Statistike Ministrstva za kulturo.Upravljavske strukture v javnih zavodih (Peter Sotošek Štular, Špela Kupljenik, MK 2010).Uredba ustavnega sodišča U-I-359/98.Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo.8 PrilogePriloga 1: Statistično letno poročilo javni zavodi 2007 – zbirnik.Priloga 2: Statistično letno poročilo javni zavodi 2008 – zbirnik.Priloga 3: Statistično letno poročilo javni zavodi 2009 – zbirnik.46

PRILOGA 1LETNO POROČILO 2007Javni zavodi gledališčaŠtevilo premier: 70na velikem odru 47na malem odru 17druga prizorišča 6Število koprodukcij: 20z drugimi javnimi zavodi* 5z nevladnimi organizacijami 9s tujimi koproducenti 6Število ponovitev iz prejšnjih sezon (št. različnih naslovov) 143Število vseh javnih nekomercialnih prireditev 3266Število izvedb premiernih produkcij 1303Število izvedb ponovitev iz prejšnjih sezon 1786Število gostovanj po Sloveniji: 814od tega Dolenjska 97Gorenjska 121Koroška 52Notranjska 152Primorska 137Štajerska 25547

od tega v redno (od države) financiranih gledališčih 66Število gostovanj pri Slovencih v zamejstvu: 53od tega v SSG Trst 21Število gostovanj v tujini 50Število izvedenih predstav na gostovanjih v tujini: 87države gostovanj (našteti)Hrvaška, Srbija, Anglija,Avstrija, Italija, Nemčija,Češka, Mehika, Belgija, BiH,Velika Britanija, Slovaška,Madžarska, Grčija, Turčija,RusijaŠtevilo izvedb gostujočih predstav 314Število drugih javnih nekomercialnih 104738prireditevŠtevilo obiskovalcev vseh nekomercialnih prireditev: 684723 209,65v lastnih dvoranah ali matičnih prizoriščih 451541na gostovanjih po Sloveniji 196105 240,92na gostovanjih pri Slovencih v zamejstvu 15186 286,53na gostovanjih v tujini 21891 251,62Starostna struktura publike (deleži v %):do 20 let 35,4620–30 let 7,3630–60 let 23,84nad 60 let 9,7448

Povprečna zasedenost lastnih dvoran (v %): 75,12na ponovitvah premier (velika/mala 84,43dvorana)na ponovitvah iz pr. sezon (velika/maladvorana)na gostujočih predstavah (velika/maladvorana)77,6177,21Zasedenost lastnih dvoran (dni v letu): 484za predstave (velika/mala dvorana) 150za vaje (velika/mala dvorana) 310za druge dogodke 24Povprečno trajanje lastnih predstav: 41,02na velikem odru 55,52na malem odru 26,52Povprečna cena vstopnice 6,12 €Število prodanih vstopnic 310903Število vseh zaposlenih 870,00Število zaposlenih igralcev 210,00Povprečna starost igralcev 42,73Zasedenost igralcev, članov ansambla (povpr. št. nastopov letno) 75,0Število sklenjenih avtorskih pogodb 1092Število sklenjenih avtorskih pogodb z igralci 292Višina stroškov dela, ki izhajajo iz avtorskih pogodb 3.166.118,17 €Povprečna višina izplačil izvajalcu avtorju (angažiran z avtorsko 3.094,49 €pogodbo – izplačila v letu)Višina stroškov dela, ki izhajajo iz avtorskih pogodb z igralci 673.676,09 €49

PRILOGA 2LETNO POROČILO/JAVNI ZAVODI/2008ZBIRNIKŠtevilo novo izvedenih lastnih gledaliških del (premier)v letu 2008 glede na zvrst (št. različnih naslovov)Novo izvedenadela v letu 2008Od tega SLOavtorjevKoprodukcije zdomačimikoproducenti – JZKoprodukcije zdomačimikoproducenti –nevladnimiDrama 61 23 7 8 0Lutkovno gledališče 16 8 2 0 0Raziskovalno gledališče 1 1 0 1 0Drugo (navedite) 0 0 0 0 0Skupaj 78 32 9 9 0Koprodukcije skoproducenti iztujineŠtevilo ponovitev iz prejšnjih sezon (št. različnihnaslovov)137Število vseh predstav in obiskovalcev v matični hiši vletu 2008 (glede na zvrst)Vse predstave vmatični hišiOd tega predstavegostujočih skupinObiskovalci vsehpredstavOd tega otroci inmladina do 18 letDrama 1.781 240 375.731 65.880Lutkovno gledališče 1.041 138 107.653 94.997Raziskovalno gledališče 1 0 155 30Drugo (navedite) 28 6 2.564 2.505Skupaj 2.851 384 486.103 163.412Število vseh predstav v matični hiši v letu 2008 (gledena prostor)Na velikem odru Na malem odru Druga prizorišča1.765 987 19750

Število vseh predstav inobiskovalcev nagostovanjih v letu 2008Izvedba vsehpredstav nagostovanjihOd tega v SLOOd tega prizamejskihSlovencihOd tega v EUOd tega vdrugih tujihdržavahObiskovalcivseh predstavna gostovanjihOd tega otrociin mladina do18 letObiskovalci naeno izvedbo vgostovanju941 791 51 46 62 289.632 54.970 308 58Od tega otrociin mladina do18 let na enoizvedbo nagostovanjuDržave, v katerih je gledališče gostovalo v letu2008 (našteti)Češka, BiH, Srbija, Hrvaška, Francija, Florida – ZDA, Kolumbija, Avstrija, Italija, Velika Britanija, Belgija, Madžarska,Poljska, Črna gora, Švica, Čile, Makedonija, SlovaškaŠtevilo izvedb premiernih produkcij v letu 2008 1.326Število izvedb ponovitev iz prejšnjih sezon v letu 2008 1.784 3.110Število vseh drugih javnih nekomercialnih prireditev inobiskovalcev v letu 2008Vse drugeprireditveObiskovalci vsehdrugih prireditev539 79.158 19.023Od tega otroci inmladina do 18 letŠtevilo vseh javnih nekomercialnih prireditevin obiskovalcev v letu 2008VseprireditveObiskovalci Od tega otroci inmladina do 18 let4.331 854.893 237.405 197Obiskovalci/prireditevPovprečna zasedenost lastnih dvoran (v % na predstavo) 58Povprečna zasedenost lastnih dvoran (dniv letu)Vsi terminiskupajOd tegapredstaveOd tegavaje380,44 186,90 203,89 31,22Od tega drugi dogodki51

Povprečno trajanje lastnih predstav v letu 2008 Na velikem odru Na malem odru Druga prizoriščaPovprečna cena vstopnice v € 9,10Število prodanih vstopnic 390.29136,70 36,63 7,88Število vseh zaposlenih 870Število zaposlenih igralcev 211Povprečna starost zaposlenih igralcev 41,81Zasedenost zaposlenih igralcev (povprečno število 74,82nastopov letno)Povprečno število vlog na zaposlenega igralca na leto 10,69Število honorarnih zunanjihsodelavcev, višina stroškov dela,ki izhajajo iz avtorskih pogodb vletu 2008 v €Vseh honorarnihsodelavcevOd tega igralcevVišina stroškovdela, ki izhajajoiz avtorskihpogodb v €Od tega, kiizhajajo izavtorskihpogodb z igralciv €Povprečna višinaizplačila prekavtorskepogodbe(izplačilo v letu)v €Od tega prekavtorskepogodbe igralcuv €Višina stroška naenegahonorarnegasodelavca v €1.226 385 3.453.206 925.795 3.187 21.530 2.817 2.405 €Od tega višinastroška na enegaigralcaŠtevilo tujih selektorjev, ki so si ogledali predstavo (vmatični hiši ali na gostovanju)8052

PRILOGA 3LETNO POROČILO/JAVNI ZAVODI/2009Število novo izvedenih lastnih gledališkihdel (premier) v letu 2009 glede na zvrst (št.različnih naslovov)Novo izvedenadela v letu 2009od tegaSLOavtorjevKoprodukcije zdomačimikoproducenti – JZKoprodukcije z domačimikoproducenti – nevladnimiKoprodukcije skoproducenti iztujineDrama 68 27 7 6 2Lutkovno gledališče 12 5 0 0 1Raziskovalno gledališče 1 0 0 1 0Drugo (navedite) 1 0 1 0 0Skupaj 82 32 8 7 3Število ponovitev iz prejšnjih sezon (št. različnihnaslovov)144Število vseh predstav inobiskovalcev v matičnihiši v letu 2009 (glede nazvrst)Vse predstavev matični hišiOd tegapredstavegostujočihskupinObiskovalci vsehpredstavOd tega otroci in mladina do 18 letObiskovalci naeno predstavoDrama 1.804 319 343.831 75.643 190,59 41,93Lutkovno gledališče 858 53 91.830 26.895 107,03 31,35Raziskovalno gledališče 1 0 192 20 192,00 20,00Drugo (navedite) 133 22 34.218 14.261 257,28 107,23Skupaj 2.796 394 470.071 116.819 168,12 41,78Od tega otroci inmladina do 18 letna eno predstavoŠtevilo vseh predstav v matični hiši v letu 2009(glede na prostor)Na velikem odru Na malem odru Druga prizorišča Skupaj vse1.680 952 218 2.85053

Število vseh predstav inobiskovalcev nagostovanjih v letu 2009Izvedba vsehpredstav nagostovanjihOd tega v SLOOd tega prizamejskihSlovencihOd tega v €Od tega vdrugih tujihdržavahObiskovalcivseh predstavna gostovanjihOd tega otrociin mladina do18 letObiskovalci naeno izvedbo vgostovanju961 830 50 40 41 264.571 44.050 275,31 45,84Od tega otrociin mladina do18 let na enoizvedbo nagostovanjuDržave, v katerih je gledališče gostovalo v letu2009 (našteti)Italija, Kolumbija, Avstrija, Hrvaška, Srbija, Črna gora, Bolgarija, Poljska, Francija, Češka, Bosna, Argentina,Švedska, Ekvador, Makedonija, Slovaška, RusijaŠtevilo izvedb premiernih produkcij v letu 2009 1.303Število izvedb ponovitev iz prejšnjih sezon v letu 2009 1.691 2.994Število vseh drugih javnih nekomercialnihprireditev in obiskovalcev v letu 2009Vse drugeprireditveObiskovalcivseh drugihprireditevOd tega otrociin mladina do18 letObiskovalci na eno prireditev356 41.131 19.525 115,54 54,85Od tega otroci inmladina do 18 letna eno prireditevŠtevilo vseh javnih nekomercialnihprireditev in obiskovalcev v letu 2009Vse prireditve Obiskovalci Od tega otroci in mladinado 18 letObiskovalci na eno prireditev4.113 775.773 180.394 188,61 43,86Od tega otroci inmladina do 18 letna eno prireditevPovprečna zasedenost lastnih dvoran (v % na predstavo) 78,20 %54

Povprečna zasedenost lastnih dvoran (dni v letu)Vsi terminiskupajOd tegapredstaveOd tegavaje453 185,6 248,73 25Od tega drugi dogodkiPovprečno trajanje lastnih predstav v letu 2009 Na velikem odru Na malem odru Druga prizorišča55,80 41,39 47Povprečna cena vstopnice 7,35 €Število prodanih vstopnic 549.478Število vseh zaposlenih 617Število zaposlenih igralcev 219Povprečna starost zaposlenih igralcev 38,87Zasedenost zaposlenih igralcev (povpr. št. nastopovletno) 72,78Povprečno število vlog na zaposlenega igralca na leto 11,42Število honorarnih zunanjihsodelavcev, višina stroškovdela, ki izhajajo iz avtorskihpogodb v letu 2009Višina stroškovdela, ki izhajajoOd tega, kiizhajajo izPovprečna višinaizplačila prekavtorske Od tega prekVišina stroška naenegaOd tega višinaVseh honorarnihiz avtorskih avtorskih pogodb pogodbe avtorske honorarnega stroškov nasodelavcev Od tega igralcev pogodb z igralci (izplačilo v letu) pogodbe igralcu sodelavca enega igralca1.014,00 333,00 3.505.338,68 878.354,77 3.744,56 3.288,19 3.456,94 2.637,70Število tujih selektorjev, ki so si ogledali predstavo (vmatični hiši ali na gostovanju) 9255

1.2Biserka MočnikGLASBENA UMETNOSTKAZALO1 Opredelitev področja2 Opis dejavnosti in statistična opredelitev področja2.1 Mreža izvajalcev glede na strukturo izvajalcev nevladnih organizacij – NVO2.2 Pregled števila sofinanciranih projektov po posameznih področjih2.3 Financiranje2.4 Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država2.4.1 Slovenska filharmonija2.4.2 SNG Opera in balet Ljubljana2.4.3 SNG Maribor – opera in balet2.4.4 Cankarjev dom3 Financiranje3.1 Osnove za financiranje3.2 Viri prihodkov3.3 Struktura in način financiranja4 Zaposlovanje in kadri4.1 Vodenje/upravljavska struktura4.2 Statistični pogled zaposlenih v javnih zavodih5 Infrastruktura5.1 Prostorski pogoji6 Analiza PSPN7 Predlogi ciljev in ukrepov7.1 Predlogi ciljev in ukrepov – NVO7.2 Predlogi ciljev in ukrepov – javni zavodi7.2.1 Organiziranost in dejavnost7.2.2 Upravljanje7.2.3 Financiranje7.2.4 Zaposlovanje in kadri7.2.5 Infrastruktura56

1 Opredelitev področjaGlasbena umetnost v Sloveniji zaobjema vse zvrsti, ki so značilne za visoko razvite glasbeneprakse v svetu. Kulturna politika v okviru javnega interesa podpira in spodbuja vrhunsko izvirnoustvarjalnost, trajnejše zadovoljevanje kulturnih potreb, omogoča celovite in vsebinsko zaokroženeprograme (poustvarjalna dejavnost), zagotavlja dostopnost do raznovrstne, kakovostne inzahtevnejše umetniške produkcije na najširšem območju Republike Slovenije (RS) ter medSlovenci v zamejstvu in po svetu, sofinancira glasbene, glasbenoscenske in folklorne produkcije terpostprodukcije, glasbeno vzgojo, spodbuja organizacije festivalov in koncertnih ciklov termednarodnih festivalov, sofinancira glasbeno založništvo in naročila izvirnih slovenskih glasbenihdel, razvija in omogoča glasbenoinformacijsko dejavnost ter skrbi za izobraževanje (štipendije,poklicno usposabljanje, delovne štipendije), promocijo in glasbeno infrastrukturo. Izvajalci javnegainteresa na področju glasbene umetnosti so javni zavodi, katerih ustanovitelj je država, javnizavodi, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti, nevladne in zasebne kulturne organizacije sstatusom pravne osebe, samostojni ustvarjalci na področju kulture ter drugi ustvarjalci na področjukulture s statusom fizične osebe.Kulturna politika na področju glasbene umetnosti se je ravnala po naslednjih načelih:– utrjevati zavest o slovenski glasbeni razvojni smeri,– skrbeti za zadosten delež slovenske glasbene ustvarjalnosti v repertoarju doma in tujini,skrbeti za razširjanje in spodbujanje glasbene umetnosti po regijah,– skrbeti za predstavljanje slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v tujini,– predstavljati slovensko glasbo s programi poustvarjalcev, ki niso vključeni v okvire javnihzavodov, a so po kakovosti na visoki ravni,– povečati delež koncertov, ki so namenjeni mlajšemu občinstvu, ter s tem prispevati koblikovanju novih generacij poslušalcev,– uveljavljati kulturno vzgojo na področju glasbene umetnosti in– skrbeti za glasbeno založništvo sodobne in pretekle glasbene ustvarjalnosti.V zvezi s preteklo in sodobno glasbeno ustvarjalnostjo je bila posebna skrb namenjena:– arhiviranju, zbiranju notnega gradiva in računalniški notografiji del,– ohranjanju kvalitete in povečanju obsega dosedanjih glasbenozaložniških dejavnosti,– omogočanju naročil za nova glasbena dela ter pogojev za ustvarjalnost,– spodbujanju izmenjalnih koncertov, kjer se izmenjuje slovenska avtorska glasba,– povečanju števila arhivskih posnetkov,– zagotavljanju ustreznega deleža slovenskih avtorjev v programih javnih zavodov, katerihustanoviteljica je država, in– spodbujanju sodobnega informiranja o slovenskih ustvarjalcih.Naloge kulturne politike v zvezi z glasbeno poustvarjalnostjo so bile:– poleg javnih zavodov spodbujati predvsem tiste poustvarjalce, ki v svoje programevključujejo slovensko glasbeno ustvarjalnost,57

– prednostno skrb namenjati sestavom, ki slovensko kulturo predstavljajo regionalnorazpršeno oziroma del svojega poustvarjanja prenašajo na tuja tla,– spodbujati skupine poustvarjalcev, ki se ukvarjajo s slovensko folklorno tematiko inavtohtono glasbo, ter– skrbeti za invalide, da bodo imeli dostop do prireditvenih prostorov in bodo s pomočjonjim prilagojenih tehnik in ustreznih pripomočkov lahko celoviteje doživljali glasbeneprireditve.Izvajanje javnega interesa na področju glasbene umetnosti Ministrstvo za kulturo (MK) usmerjaprek sofinanciranja programov in projektov s področja:– domačih in mednarodnih koncertnih gostovanj,– glasbenoscenskih, baletnih in folklornih produkcij in postprodukcij,– naročil novih izvirnih glasbenih del,– glasbenega založništva nosilcev zvoka v fizični in pretočni obliki, s poudarkom naarhiviranju oziroma digitaliziranju slovenske glasbene dediščine ter izdajanju glasbenihproizvodov mladih vrhunskih glasbenikov,– glasbenega založništva notnih gradiv,– gostovanj v mednarodnem kulturnem prostoru in rezidenčnih udeležb,– glasbenih simpozijev, muzikoloških in humanističnih glasbenih raziskav, glasbenihdelavnic ter drugih usposabljanj na področju glasbene umetnosti s posebnim poudarkom navključevanju mlajše generacije,– glasbenih tekmovanj in nagrad,– založništva revijalnega glasbenega tiska in– dejavnosti glasbenoinformacijskih centrov.ZVRSTI:Glasbenoscenska produkcijaGlasbenoscenska in baletna umetnost se v slovenskem kulturnem prostoru udejanja pretežno vmatičnih dvoranah javnih zavodov SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor, v dvoranahKulturnega in kongresnega centra Cankarjev dom Ljubljana ter drugih primernih dvoranah inprizoriščih po državi (SNG Nova Gorica, ljubljanske Križanke, Narodni dom Maribor). Slovenijapremore več kulturnih domov in dvoran, vendar je malo tistih, katerih akustične in tehničnezmogljivosti omogočajo predstavitev glasbenoscenskih in baletnih predstav na ustrezni ravni.Tehnične in infrastrukturne omejitve so razlog za majhno število glasbenoscenskih in baletnihprodukcij izven delovanja javnih zavodov, dodatno pa k temu pripomorejo tudi višji finančniizdatki, ki jih takšni projekti zahtevajo.V obdobju približevanja realizaciji EPK 2012 v Mariboru se pojavlja trend kompleksnihglasbenoscenskih projektov, ki združujejo zborovsko glasbo z elementi scenske umetnosti. V tejsmeri delujejo Zbor Carmina Slovenica, Ansambel Kebataola in Zavod Choregie.58

Simfonična glasbaSimfonična glasba se v infrastrukturnem in tehničnem smislu sooča s podobnimi težavami, kot jeznačilno za glasbenoscenske produkcije. Število abonmajev simfonične glasbe priča o dejstvu, daje tovrstna glasba med slovenskimi poslušalci priljubljena in uveljavljena. Redna izvajalcaabonmajskih simfoničnih koncertov sta Orkester Slovenske filharmonije in simfonični orkesterSNG Maribor. Orkester Slovenske filharmonije izvaja koncerte v domači dvorani Slovenskefilharmonije, Cankarjevem domu in na drugih prizoriščih po Sloveniji. Simfonične koncerte izvajatudi Orkester SNG Maribor v sklopu abonmajskih koncertov v mariborski Unionski dvorani. Polegnacionalnih institucij, ki organizirajo abonmajske koncerte simfonične glasbe, se koncertisimfonične glasbe prirejajo tudi v drugih institucijah, ki premorejo primerno infrastrukturo za takeprireditve (Festival Ljubljana, Kulturni dom Nova Gorica, Zavod Celeia Celje, Narodni domMaribor).Zborovska glasbaSlovenska zborovska glasba predstavlja eno vodilnih umetniških sil v Evropi. Čeprav v slovenskemkulturnem prostoru deluje le en profesionalni zbor, to je Komorni zbor Slovenske filharmonije,premoremo še nekaj zborov, ki so v organizacijskem smislu zasnovani na ljubiteljski ravni, njihovaustvarjalnost pa je na zelo visoki kakovostni ravni. Slovenski zbori, kot so Carmina Slovenica,APZ Tone Tomšič, Ljubljanski madrigalisti, Consortium musicum, MePZ Obala, MPZ Veter indrugi, dosegajo prepoznavnost v svetovnem merilu. Velika zasluga za razvoj in uveljavljenostslovenske zborovske glasbe gre vrhunskim zborovodjem, ki v mednarodnem kulturnem prostorudosegajo visoko stopnjo prepoznavnosti in uveljavljenosti. Dodatno vzpodbudo za razvoj slovenskezborovske glasbe omogočajo organizacije zborovskih tekmovanj in festivalov ter naročila novihglasbenih del in notnih izdaj s področja zborovstva.Komorna glasbaSlovenska glasba premore več kakovostnih in mednarodno prepoznavnih komornih sestavov.Sestavljajo jih povečini glasbeniki, zaposleni v orkestrskih zasedbah nacionalnih institucij. Omenitivelja Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Glasbeno društvo Slowind, Pihalni kvintetAriart, Godalni kvartet Tartini. Kakovost teh sestavov je zelo visoka, z vključevanjem glasbeslovenskih skladateljev v svoj program predstavljajo pomemben del uveljavljanja slovenske glasbev mednarodnem kulturnem prostoru.BaletSlovenska baletna ustvarjalnost je bistveno fokusirana v dveh nacionalnih baletnih ansamblih vSNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor. Zaradi prostorskih in tehničnih zahtev je baletnihnastopov zunaj osrednjih nacionalnih institucij (SNG Maribor, Cankarjev dom) malo. Spredstavitvijo baletne umetnosti se ukvarja tudi Festival Ljubljana v Križankah. Ljubljanskikulturni prostor je v zadnjih letih obogaten tudi z baletnimi predstavami obeh baletnih ansamblovna prostem.Krovni baletni nevladni organizaciji Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) gredo zaslugeza uspešno povezovanje nevladnega sektorja z javnimi zavodi. Poleg uspešnega povezovanjaslovenskih koreografov s plesalci nacionalnih ansamblov in vključevanja nezaposlenih plesalcevgredo DBUS tudi zasluge za inovativne poskuse baletnih postavitev v nekonvencionalne prostore(Kino Šiška), kar zagotovo pripomore k približevanju baletne umetnosti širši javnosti.FolkloraNosilcev dela načrtnega delovanja na področju ohranjanja in populariziranja tradicionalnih praksslovenskega folklornega izročila je malo. Zagotovo pa je treba na tem mestu omeniti delovanjeAkademske folklorne skupine France Marolt, Folklorne skupne Tine Rožanc in Folklorne skupineEmona. Pomemben prispevek na področju folklorne glasbe predstavlja tudi festival Folkart vMariboru, s katerim Narodni dom Maribor slovenskemu občinstvu omogoča približevanje različnihfolklornih umetniških praks s celega sveta.59

JazzKer se je Slovenija odpirala v mednarodni prostor, se je lahko izšolalo visoko število vrhunskihslovenskih jazzistov. Poleg edinega profesionalnega slovenskega big banda Big BandaRadiotelevizije Slovenije jih v svoje vrste vabijo tudi drugi big bandi v Sloveniji, ki delujejoljubiteljsko, vendar na visoki kakovostni ravni (Fool Cool Jazz Orchestra, Toti Big Band Maribor).Veliko jazzistov deluje v okviru manjših kombo zasedb, ki vključujejo tudi ugledne izvajalce iztujine.Na splošno je mogoče opaziti povečevanje števila koncertnih ciklov jazzovske glasbe, vendar obtem nikakor ne gre prezreti dejstva, da je ob tej zelo ugodni in ustvarjalni jazzovski klimi položaj vzvezi z jazzovskimi klubi izredno slab. Ministrstvo za kulturo na programski ravni sofinanciradelovanje Jazz kluba Gajo in Zavoda Gabrijel Fest Cerkno. Slednji se fokusira predvsem navsakoletno organizacijo jazzovskega festivala v Cerknem, prvi pa se kot edini konstantni ponudnikjazzovske glasbe v Sloveniji spopada s hudimi infrastrukturnimi težavami.Sodobne glasbene prakseNa področju sodobnih in eksperimentalnih glasbenih praks ugotavljamo porast kakovostnihglasbenih projektov. Bistveni prispevek k temu predstavlja delovanje institucij, ki se ukvarjajo zrazvijanjem in populariziranjem tovrstne glasbe (Zavod Sploh, IRZU) ter skladateljev in izvajalcev,kot so Tomaž Grom, Miha Ciglar in Borut Kržišnik.Popularna glasbaV področje popularne glasbe prištevamo različne in raznolike glasbene prakse, ki jim je skupno to,da je njihova umeščenost v socialni kontekst močnejša ter da izhajajo iz zaloge znanja, ki običajnoni predmet glasbenega šolskega kurikuluma. Večina projektov tovrstnih glasbenih praks jesofinanciranih na večletnih razpisih s področja organizacije koncertnih ciklov in glasbenihfestivalov. Koncertni cikli zajemajo konstantno in sistematično prezentacijo in popularizacijorokovske, metalske, punkovske, noise, DJ, etno in kantavtorske glasbe ter druge alternativne innekonvencionalne glasbene prakse. Na področju sofinanciranih glasbenih festivalov zasledimopomembne profilirane festivale, ki dosegajo prepoznavnost tudi v prostoru izven nacionalnih meja:Druga godba, Metalcamp, Rock Otočec, Šklabfest, Kunigunda, Lent in drugi.Mladinska kulturaRazvoj mladinske umetniške dejavnosti je pomemben na vseh ravneh glasbene ustvarjalnosti. Takona področju klasične oziroma akademske glasbe kot na področju popularne glasbe, jazza, baleta,zborovstva in folklore skuša MK krepiti pogoje za uspešen razvoj mladih slovenskih umetnikov.Skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport MK podpira tekmovanja mladih glasbenikov in baletnihplesalcev. Za razvoj mladih glasbenikov in poslušalcev klasične glasbe pomembno skrbijo Zvezaglasbene mladine Slovenije, Zveza glasbene mladine ljubljanske, Društvo Delavnica, Zavod CeleiaCelje, na področju popularne glasbe je pomembna dejavnost mladinskih centrov ter drugihorganizatorjev in promotorjev, kot so Radio Študent, Zavod FV in Pekarna Maribor, ki pripravljajoglasbene natečaje za neuveljavljene skupine ter za njihove predstavitve na kompilacijskih zvočnihnosilcih. Pomembno je omeniti jazzovske delavnice Jazzinty novomeškega LokalPatriota in Jazzkamp v Kranju.2 Opis dejavnosti in statistična opredelitev področja 11 Podatki so zajeti iz letnih poročil.60

2.1 Mreža izvajalcev glede na strukturo izvajalcev nevladnih organizacij – NVOMrežo sestavljajo javni zavodi, katerih ustanovitelji so lokalne skupnosti, nevladne in zasebneorganizacije s statusom pravne osebe, samostojni ustvarjalci na področju kulture ter drugiustvarjalci na področju kulture s statusom fizične osebe, ki so bili za uresničevanje javnega interesana področju glasbene umetnosti sofinancirani prek javnega programskega poziva in javnegaprojektnega razpisa.Tistim kulturnim izvajalcem, katerih ustanovitelji niso država ali lokalne skupnosti, je pa njihovodelovanje v javnem interesu primerljivo z delovanjem v javnem interesu javnih zavodov, je MK RSomogočalo sodelovanje na večletnem programskem pozivu, ki je predvideval sofinanciranje javnihkulturnih programov na primerljiv način kot javne zavode. V letu 2004 je Ministrstvo za kulturo napozivu za financiranje programov za obdobje 2004–2006 z izbranimi nevladniki sklenilo prvetriletne pogodbe. Sklenjenih je bilo 19 triletnih programskih pogodb na področju glasbeneumetnosti, v okviru programske podpore je bil podprt še program na področju glasbene umetnosti11 NVO, ki so imele sklenjene triletne pogodbe na preostalih področjih umetnosti in knjige. Pozivsmo nadaljevali v obdobju 2007–2009. Sklenjenih je bilo 17 triletnih programskih pogodb napodročju glasbene umetnosti, v okviru programske podpore je bil podprt še program na področjuglasbene umetnosti 10 NVO, ki so imele sklenjene triletne pogodbe na preostalih področjihumetnosti in knjige. V tem obdobju smo pripravili tudi večleten projektni razpis na področjuglasbenega založništva, ki pa ni bil uspešen. Vsako leto smo izvedli tudi razpis poklicnegausposabljanja za deficitarna področja. V okviru teh programov so se izvajali razna usposabljanja,seminarji in delavnice.Javni zavodi, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti, nevladne in zasebne kulturneorganizacije s statusom pravne osebe, samostojni ustvarjalci na področju kulture ter drugiustvarjalci na področju kulture s statusom fizične osebe, za katere je bilo prepoznano, da njihovadejavnost na področju glasbene umetnosti ustreza kriterijem javnega interesa za kulturo, pa so bilitudi izbrani in sofinancirani na enoletnem projektnem razpisu.61

2.2 Pregled števila sofinanciranih projektov po posameznih področjihGlasbeni festivaliKoncertni cikliTabela 1: Število sofinanciranih glasbenih projektovGlasbenoscenske inplesne produkcije terkoncertna gostovanjaNotne izdajeNosilci zvokaNaročila glasbenih delMednarodnagostovanjaBaletni cikliDelovne štipendijeProgramskipozivProjektnirazpisProgramskipozivProjektnirazpisProgramskipozivProjektnirazpisProgramskipozivProjektnirazpisProgramskipozivProjektnirazpisProgramskipozivProjektnirazpisProgramskipozivProjektnirazpisProgramskipozivProjektnirazpis2005 2006 2007 2008 200915 17 8 9 918 28 30 29 3242 42 29 32 3423 41 49 68 716 6 53 52 5412 15 12 41 3240 42 36 34 347 6 13 13 1331 24 15 14 1339 36 55 65 5539 45 48 48 493 2 4 9 918 17 66 69 602 15 16 25 211 1 1 1 12 3 3 3 4Glasbeni festivaliPodročje glasbenih festivalov zajema širok okvir tako v zvrstnem kot v teritorialnem pomenu.Festivalska ponudba je raznolika in razpršena, za sofinanciranje s strani države pa je bistvenakakovostna programska ponudba in prostorska umestitev.Med prioritete MK sodijo festivali, ki nas postavljajo na kulturni zemljevid Evrope: SeviqcBrežice, Festival Radovljica, Slovenski glasbeni dnevi, Kogojevi dnevi, Festival Druga godba,Metalcamp, Jazz festival Ljubljana, Rock Otočec, Trnfest, Folkart in drugi.Na področju programskega poziva je opazen velik upad števila glasbenofestivalskih projektov vletu 2007. Upad ne predstavlja dejanskega zmanjšanja glasbenih festivalov, vendar gre za zvišanjeprijav koncertnih enot na podpodročju koncertnih gostovanj (gl. tabelo 1 – glasbenoscenske inplesne produkcije ter koncertna gostovanja). Število glasbenih festivalov, sofinanciranih na podlagiprojektnega razpisa, je v letu 2006 skokovito naraslo in se (z izjemo leta 2008) postopomapovečuje.Koncertni cikli62

Podobno kot za glasbene festivale je tudi za koncertne cikle značilen širok zvrstni in teritorialnidoseg. Področje koncertnih ciklov vključuje abonmajske ponudbe klasične glasbe, cikle jazzovskein etno glasbe ter delovanje klubske scene, ki obsega konstantno predstavitev različnih glasbenihpraks od roka in alternativne glasbe do rapa in DJ-glasbe.MK izpostavlja koncertne cikle, ki zagotavljajo permanentno, kontinuirano in profilirano ponudboposameznih glasbenih praks, prav tako pa je pomembna njihova prostorska in časovna umestitev.Na področju programskega poziva je opazen upad števila koncertnih ciklov v letu 2007, vendar negre za dejansko zmanjšanje koncertnih ciklov, marveč vključuje zvišanje prijav koncertnih enot napodpodročje koncertnih gostovanj (tabela 1). Število koncertnih ciklov, sofinanciranih na podlagiprojektnega razpisa, je v letu 2006 skokovito naraslo in od tedaj postopoma narašča.Glasbenoscenske in plesne produkcije ter koncertna gostovanjaMed glasbenoscenske projekte se umeščajo kompleksnejši projekti, ki združujejo umetniške prvineveč umetniških udejstvovanj. Ker gre za projekte, ki so povezani z visokimi stroški, je tovrstnihprojektov na sceni izven javnih zavodov manj. Že več let za kontinuirano ponudbo fuzijezborovske glasbe z uprizoritvenimi praksami skrbita Zbor Carmina Slovenica in AnsambelKebataola, pridružuje se jima tudi Glasbeno gledališče Choregie.Visok skok glasbenoscenskih in plesnih produkcij ter koncertnih gostovanj na področjuprogramskega poziva v letu 2007 je mogoče razumeti kot posledico znižanja prijav glasbenihfestivalov in koncertnih ciklov kot zaključenih enot ter prijavljanje posameznih koncertov napodpodročje koncertnih gostovanj. Število sofinanciranih projektov na programskem pozivu se odleta 2007 enakomerno vzpenja. Število glasbenoscenskih in plesnih produkcij ter koncertnihgostovanj, sofinanciranih na osnovi projektnega razpisa, je močno naraslo v letu 2008 in se v letu2009 zmanjšalo. Še vedno pa število sofinanciranih projektov v letu 2009 za več kot 100 % presegaštevilo sofinanciranih projektov v letih 2005, 2006 in 2007. Glede na to, da so bili razpisni pogojiskoraj podobni, si je težko razložiti porast prijavljenih projektov. Trend nakazuje temeljit razmisleko ustreznosti takšnega razpisa.Glasbeno založništvoMK na področju glasbenega založništva spodbuja bogatenje glasbenih notnih arhivov z novimiizdajami in zvočne zapise kakovostnih slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev na fizičnih inpretočnih nosilcih zvoka. Na ta način se zagotavljajo pogoji za večjo dostopnost slovenske glasbedomačim in tujim poslušalcem in izvajalcem ter ustvarjanje glasbene dediščine.MK tradicionalno podpira avtorske portrete slovenskih skladateljev in digitaliziranje analogniharhivskih posnetkov, ki imajo vrednost pomembne slovenske glasbene dediščine.Področje glasbenega založništva, ki vključuje izdajo notnega gradiva, je v obdobju 2007–2009 naprogramskem pozivu nižje kot leta prej. Obratno sorazmerno se je povečalo število sofinanciranihnotnih izdaj na projektnem razpisu. Večinski del celotnega obsega notnih izdaj ostaja v domeniprogramskega poziva oziroma programskega partnerja Društva slovenskih skladateljev.Število sofinanciranih enot nosilcev zvoka na področju programskega poziva se znižuje, obratno panarašča število sofinanciranih enot na projektnem razpisu. Programski partnerji v svoj programvključujejo manj nosilcev zvoka, saj nimamo programskega partnerja, katerega osrednjo dejavnostbi predstavljala izdaja nosilcev zvoka.Lahko rečemo, da je glasbeno založništvo v neki meri v razvojnem krču, zato so nihanja številaprijav na razpis in poziv oziroma števila podprtih projektov na pozivu in razpisu velika.Ugotavljamo potrebo po celoviti rešitvi oziroma vodenju te dejavnosti, ki je v nacionalneminteresu, z enega mesta oziroma prek enega ali dveh nosilcev dejavnosti.Naročila glasbenih del63

MK spodbuja nastajanje izvirnih slovenskih glasbenih del in večino programskih odločitev v zveziz novostmi prepušča Društvu slovenskih skladateljev. Ministrstvo neposredno sofinancira novaglasbena dela na podlagi že predložene partiture in izjave, da bo delo v aktualnem letu javnopredstavljeno. S tem sta zagotovljeni strokovna presoja glasbenega dela na podlagi notnega zapisain ustrezna dostopnost glasbenega dela zainteresirani javnosti. MK sofinancira nova glasbena delana podlagi tarifnika o sofinanciranju avtorskih honorarjev.Sofinanciranje naročil glasbenih del na področju programskega poziva narašča. Večje številosofinanciranih del je opaziti tudi na projektnem razpisu za leti 2008 in 2009.Mednarodna gostovanjaŠtevilo mednarodnih gostovanj narašča od leta 2007, ko je začel veljati nov trileten programskipoziv in je z novimi razpisanimi pogoji omogočal večje možnosti za mednarodna gostovanja. Naprojektnem razpisu pa je viden porast od leta 2007. Pri obeh je posledica naraščanja številagostovanj v večji odprtosti slovenske glasbene scene in prepoznavnosti slovenskih glasbenikov vsvetu.Baletni cikliDruštvo baletnih umetnikov Slovenije je krovna organizacija, ki z organizacijo vsakoletnegabaletnega cikla zagotavlja pogoje za delovanje predvsem tistim baletnim plesalkam in plesalkam,ki niso zaposleni v nacionalnih baletnih ansamblih. Društvo namenja poudarek tudi uveljavljanjumladih slovenskih koreografov ter uspešno sodeluje s slovenskimi skladatelji pri pripravitradicionalnih baletnih večerov na glasbo slovenskih avtorjev.V slovenskem kulturnem prostoru je vsakoletno organiziran baletni cikel Društva baletnihplesalcev Slovenije, sofinanciran iz sredstev za programsko sofinanciranje.Delovne štipendijeDelovne štipendije na področju glasbene umetnosti so namenjene tistim glasbenim ustvarjalcem, kizaradi zadane dolgoročne specifične in izredne naloge potrebujejo zagotovljene posebne pogoje zanemoteno glasbeno ustvarjanje. V večini primerov so prejemniki delovnih štipendij slovenskiskladatelji.Ministrstvo je število razpisanih delovnih štipendij počasi povečevalo. Povečanje dodelitvedelovnih štipendij je posledica povečanja finančnih sredstev za te namene.Podporni projektiV podpoglavje podpornih projektov se umeščajo različni koncepti, katerih skupna točka jezagotavljanje ustreznih pogojev za razvoj glasbene umetnosti, njenih avtorjev, izvajalcev inposlušalcev v slovenskem kulturnem prostoru.Tabela 2: Število sofinanciranih podpornih projektov2005 2006 2007 2008 2009Glasbene delavnice 1 1 1 5 5Glasbene nagrade 2 3 3 3 4Glasbena tekmovanja 3 1 3 1 1Muzikološka predavanja, glasbeni simpoziji in seminarji 4 2 4 3 3Glasbene delavnice, nagrade, tekmovanja, muzikološka predavanja, glasbeni simpoziji in seminarjiso predmet projektnega sofinanciranja. Število glasbenih nagrad in tekmovanj variira, kar jepredvsem posledica dejstva, da so določena glasbena tekmovanja in nagrade bienalni ali trienalni.Število glasbenih delavnic je naraslo kot posledica umanjkanja specifičnih znanj, ki jih obstoječizobraževalni sistem ne zagotavlja. Število muzikoloških predavanj, glasbenih simpozijev inseminarjev glede na potrebe in njihovo aktualnost minimalno niha.64

2.3 FinanciranjeInstrument sofinanciranja NVO so javni razpisi in pozivi MK. Iz tabele je razvidno, da so sesredstva za sofinanciranje nevladnega sektorja od leta 2003 povečevala. Ugotavljamo, da sopričakovanja nevladnega sektorja glede na učinke porabe sredstev prevelika. Projekti, ki jihprijavljajo, mnogokrat ne odražajo potreb in umeščenosti v okolje, iz katerega izhajajo. Nadzor nadporabo sredstev je neučinkovit. Glede na zahteve nevladnega sektorja po primerljivostisofinanciranja z javnimi zavodi, katerih ustanoviteljica je država, je treba vzpostaviti učinkovitnačin spremljanja dela in nadzora izbranih nosilcev projektov po vzoru nadzora javnih zavodov.Izhodiščni kriterij za sofinanciranje bi moral postati vrhunskost izvajanja projektov v javneminteresu. Opažamo, da se vsako leto prijavlja več izvajalcev projektov, ki ne dosegajo tega kriterija,pa so iz različnih razlogov vendarle sofinancirani. Za odpravo te težave bi bilo treba okrepitisofinanciranje projektov na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti in z njimi učinkovito izvajatiaktualno kulturno politiko. Korak v smeri učinkovitejše porabe proračunskih sredstev so v letu2010 uvedene nove oblike razpisov in pozivov, ki omogočajo stabilnejši vir sofinanciranja tistimsubjektom, ki izvajajo program kontinuirano in v nacionalnem interesu.Višina dodeljenih sredstev na področju glasbenih umetnosti:Tabela 3: Prikaz dodeljenih sredstev za glasbeno umetnost za posamezna leta v EUR2003 2004 2005 2006 2007 2008 20091.099.882,20 1.196.749,29 1.333.073,50 1.432.304,70 1.601.681,41 1.746.881,00 1.790.720,38Graf 1: Prikaz dodeljenih sredstev za posamezna leta (preračunano v EUR za leta 2003–2006)Tabela 4: Sofinanciranje po posameznih zvrsteh v EUR2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Povprečniindeks rastiKlasika* 598.339,23 646.244,62 670.535,98 678.912,45 736.773,45 768.627,64 787.916,97 104,73Zborovstvo 100.089,84 101.189,72 110.100,93 123.975,84 157.553,52 158.566,46 174.688,10 110,07Balet 46.195,31 46.195,31 50.263,47 61.321,38 64.453,71 70.473,98 75.115,88 108,64Jazz 98.989,95 98.989,95 125.658,68 149.304,23 157.553,52 192.201,77 209.625,72 113,72Sodobna glasba 75.892,29 76.992,18 88.559,45 115.977,40 123.178,21 160.168,14 174.688,10 115,46Popularna glasba 162.783,47 164.983,24 201.053,88 227.955,57 243.491,81 288.302,65 314.438,58 111,8165

Folklora 17.598,21 17.598,21 19.147,99 22.662,25 27.213,79 27.228,58 29.696,98 109,40* V rubriki klasične glasbe sta všteti tako simfonična kot komorna glasba.Iz tabele 4 je razvidno, da so sredstva za dejavnosti po zvrsteh najbolj rasla na področju jazza,sodobne in popularne glasbe. Sklenemo lahko, da je strokovna komisija za glasbeno umetnost svojedelo opravila korektno in v skladu s splošnimi cilji nacionalne strategije na področju glasbeneumetnosti, ki so spodbujanje vrhunske ustvarjalnosti, trajnejše zadovoljevanje kulturnih potreb,spodbujanje celovitih in vsebinsko zaokroženih programov, spodbujanje in zagotavljanjedostopnosti raznovrstne, kakovostne in zahtevnejše umetniške produkcije na najširšem območjuRepublike Slovenije in na skupnem slovenskem kulturnem prostoru, spodbujanje glasbenoscenske,folklorne in baletne produkcije in postprodukcije v Sloveniji, organizacija festivalov in koncertnihciklov, organizacija mednarodnih festivalov, glasbeno založništvo (izdaja glasbenih revij, izdajanotnih izdaj, izdaja na nosilcih zvoka), naročila izvirnih slovenskih glasbenih del in koreografij,glasbenoinformacijska dejavnost in mednarodno sodelovanje.2.4 Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je državaNa področju glasbene umetnosti delujejo štirje javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država. To soSlovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor – opera in balet inCankarjev dom, ki je kulturni in kongresni center, ustanovljen za izvajanje kulturno-umetniškegaprograma (javne službe) ter kongresne in druge dejavnosti na trgu (dejavnost na trgu). Cankarjevdom opravlja javno službo, program, ki je v javnem interesu, in tudi druge dejavnosti.2.4.1 Slovenska filharmonijaSlovenska filharmonija opravlja naloge kot javno službo in deluje v nacionalnem interesu. Glede nato, da deluje kot osrednja glasbena ustanova v Sloveniji, sooblikuje, razvija in udejanja kulturno inširšo nacionalno identiteto, zagotavlja čim bogatejši glasbeni program s težiščem na orkestralni,vokalno-instrumentalni in zborovski glasbi, javnosti predstavlja dela svetovne in domače glasbeneliterature vseh slogov obdobij in različnih kultur, spodbuja in izvaja izvirna slovenska glasbenadela ter skrbi za ohranjanje in popularizacijo glasbene kulturne dediščine. Skrbi za promocijodomače glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti doma in na tujem.66

Tabela 5: Analiza prireditev in števila obiskovalcev Slovenska filharmonija2005 2006 2007 2008 2009ProgramAbonmajskeprireditveorkestraAbonmajskeprireditve zboraMladinskikoncertiKoncertiorkestrapo SlovenijiKoncerti zborapo SlovenijiSkupni koncertipo SlovenijiKoncertiorkestrav tujiniKoncerti zborav tujiniSkupni koncertiv tujiniNaročenikoncertiorkestraSkupaj kulturniprogramšt.prireditevšt.obiskovalcevšt.prireditevšt.obiskovalcevšt.prireditevšt.obiskovalcevšt.prireditevšt.obiskovalcevšt.prireditevšt.obiskovalcev36 38.493 38 40.272 36 38.293 36 38.177 36 37.7888 2.630 8 2.939 8 2.658 8 2.860 8 2.68423 24.000 18 16.000 19 20.756 17 17.685 20 20.5757 6.300 6 2.300 9 4.300 6 3.500 5 3.2146 2.300 3 850 6 2.600 3 1000 4 1.8001 1.500 1 700 1 10.000 1 2000 0 010 10.700 17 20.000 5 4.000 13 10.300 2 1.9804 4.200 4 2800 2 800 4 1900 10 5.3004 2.500 1 400 0 0 1 1500 0 07 5.600 10 8.500 11 7.800 12 22.800 8 7.800104 97.623 106 94.761 97 91.207 101 101.722 103 90.67967

Orkester in zbor Slovenske filharmonije svojo glavno dejavnost, abonmajske koncerte, izvajata vCankarjevem domu, preostalo dejavnost pa v matični hiši in na gostovanjih. V tabeli lahkoprimerjamo število izvedenih projektov po programskih sklopih v letih 2005–2009. Pri številuizvedenih projektov in številu obiskovalcev ni opaziti večjih nihanj, so pa prisotna nihanja poposameznih programskih sklopih, kar je seveda običajno. Tako na primer v letu 2008 orkester vprimerjavi s preteklimi leti in letom 2009 izstopa glede na število koncertov v tujini (izjema leto2006, ko je bilo število teh koncertov še višje zaradi turneje na Japonskem in v Švici). Je pa nadrugi strani – ponovno zaradi turneje – v letu 2009 glede na pretekla leta precej poraslo številokoncertov Slovenskega komornega zbora v tujini. V letu 2009 je bilo v primerjavi s predhodnimletom manj obiskovalcev pri tako imenovanih naročenih koncertih.2.4.2 SNG Opera in balet LjubljanaSNG Opera in balet Ljubljana opravlja naloge kot javno službo in deluje v nacionalnem interesu,izvaja glasbenogledališke in baletne predstave, izvaja koncerte in druge prireditve, organiziraplesne, glasbene in glasbenogledališke delavnice, organizira dejavnosti opernega in baletnegastudia, predstavlja lastno umetniško produkcijo doma in v tujini, omogoča predstavljanje novih delslovenskih avtorjev ter vzdržuje ravnovesje med kulturnim izročilom in sodobno umetnostjo, skrbiza razvoj dejavnosti z uvajanjem novosti in usposabljanje umetniških ustvarjalcev in poustvarjalcevter tehničnega osebja. Skrbi za vzgojo mladih in omogoča umetniški razvoj najbolj talentiranimmladim umetnikom, skrbi za dokumentiranje in arhiviranje predstav, hrani, zbira in predstavljagradiva s področja dela zavoda. Programsko in poslovno sodeluje z državnimi dramskimi inopernimi gledališči, javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami.Tabela 6: Analiza prireditev in števila obiskovalcev SNG Opera in balet LjubljanaSNG Opera in balet Število Doma Na gostovanju Skupaj2005 predstav 142 13 155obiskovalcev 69.401 7.786 74.7542006 predstav 110 13 123obiskovalcev 66.057 2.550 68.6072007 predstav 46 21 67obiskovalcev 29.501 12.434 41.9352008 predstav 69 18 87obiskovalcev 47.941 9.844 57.7852009 predstav 82 27 109obiskovalcev 76.081 16.992 93.073SNG Opera in balet Ljubljana je največ predstav izvedla v letih 2005 in 2006, ko je še delovala vlastni operni hiši.Ob začetku gradnje nove operne hiše v letu 2007 je število predstav upadlo. Z najemanjem večjegaštevila terminov v Cankarjevem domu in najemom dvorane na Gospodarskem razstavišču se ještevilo izvedb v letih 2008 in 2009 znova povečalo. Največji porast je bilo zaznati v drugi polovicileta 2009.68

2.4.3 SNG Maribor – opera in baletSNG Maribor – opera in balet opravlja naloge kot javno službo in deluje v nacionalnem interesu,izvaja glasbenogledališke in baletne predstave, izvaja koncerte in druge prireditve, organiziraplesne, glasbene in glasbenogledališke delavnice, organizira dejavnosti opernega in baletnegastudia, predstavlja lastno umetniško produkcijo doma in v tujini, omogoča predstavljanje novih delslovenskih avtorjev ter vzdržuje ravnovesje med kulturnim izročilom in sodobno umetnostjo, skrbiza razvoj dejavnosti z uvajanjem novitet, usposabljanje umetniških ustvarjalcev in poustvarjalcevter usposabljanje tehničnega osebja. Nudi domicil mednarodnemu tekmovanju opernih pevcevOndina Otta. Skrbi za vzgojo mladih in omogoča umetniški razvoj najbolj talentiranim mladimumetnikom, skrbi za dokumentiranje in arhiviranje predstav, hrani, zbira in predstavlja gradiva spodročja dela zavoda. Programsko in poslovno sodeluje z državnimi dramskimi in opernimigledališči, javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami.Tabela 7: Analiza prireditev in števila obiskovalcev SNG Maribor – opera in baletOpera in balet Maribor Število Doma Na gostovanju Skupaj2005 predstav 105 29 134obiskovalcev 67.375 29.560 96.9362006 predstav 88 43 131obiskovalcev 62.149 39.440 101.5892007 predstav 99 37 136obiskovalcev 70.373 42.244 112.6172008 predstav 102 29 130obiskovalcev 69.413 43.784 113.1972009 predstav 106 26 132obiskovalcev 80.151 24.510 104.512SNG Maribor izvaja svojo dejavnost v matični hiši. V tabeli lahko primerjamo število izvedenihprojektov doma in na gostovanjih od leta 2005 do leta 2009. Pri številu izvedenih projektov inštevilu obiskovalcev doma ni opaznejših nihanj, so pa prisotna nihanja pri gostovanjih, kar jeseveda običajno, saj je to odvisno od povabil in finančnih zmožnosti javnega zavoda.2.4.4 Cankarjev domJavni zavod Cankarjev dom glede na namen, zaradi katerega je bil ustanovljen, opravlja javnoslužbo v nacionalnem interesu. Načrtuje, organizira in izvaja kulturno-umetniške prireditve,festivale in sejme, produkcijo in koprodukcijo s področja glasbene uprizoritvene, vizualne,intermedijske, filmske in plesne umetnosti ter drugih kulturnih in kulturno-vzgojnih prireditev.Skrbi za promocijo in posredovanje slovenske umetnosti v Sloveniji in tujini.Cankarjev dom opravlja tudi druge dejavnosti, ki ne sodijo v sklop javne službe, in sicerorganizacijo in izvedbo kongresnih, družbenopolitičnih, protokolarnih, gospodarskih,69

izobraževalnih, sejemskih, festivalskih, družabnih in drugih prireditev (organiziranje in izvajanjeavkcij, posredovanje kongresnih prireditev in drugo).Tabela 8: Analiza prireditev in števila obiskovalcev v Cankarjevem domuCD Število Kulturno-umetniški program KongresnadejavnostSkupaj2005 prireditev 1.201 184 1.385obiskovalcev 351.903 114.771 466.6742006 prireditev 1.146 197 1.323obiskovalcev 338.615 125.356 463.9712007 prireditev 1.146 236 1.382obiskovalcev 333.748 150.839 484.5872008 prireditev 1.145 234 1379obiskovalcev 403.457 205.802 605.9192009 prireditev 1.207 255 1.482obiskovalcev 386.788 216.396 603.184V Cankarjevem domu je šest glavnih dvoran, skupaj 27 prireditvenih prostorov, program pa potekatudi na nekaterih drugih prizoriščih v Ljubljani. Glede na izjemno razvejeno, raznoliko strukturoprograma, ki poteka v zelo različnih dvoranah, skupno število prireditev (ali projektov) predstavljaseštevek med seboj povsem različnih, neprimerljivih prireditev oziroma projektov, zato vCankarjevem domu ugotavljajo uspešnost in učinkovitost z analizami znotraj posameznihdejavnosti in zvrsti po dvoranah.Seštevek skupnega števila prireditev za določeno leto v Cankarjevem domu je seštevek zelorazličnih dejavnosti, žanrov, zato malo pove o uspešnosti ali učinkovitosti dela, še posebej, ker seprireditve, projekti v programu močno razlikujejo.Število prireditevŠtevilo prireditev kulturno-umetniškega programa in število projektov na področju kongresnedejavnosti po letih nihata, saj se letno spreminja struktura programa po dejavnostih in dvoranah.Razlogi za to izhajajo iz naravnanosti programa in iz finančnih pogojev njegove realizacije. V letih2005 in 2009 je bilo število kulturnih prireditev skoraj enako, v letu 2005 je bilo več filmskihpredstav, v letu 2009 pa bistveno več zahtevnih glasbenoscenskih projektov, kar je razumljivoglede na povečanje gostovanja SNG Opera in balet Ljubljana v Gallusovi in Linhartovi dvorani.Skupno število prireditev (v določenem letu) je odvisno od strukture programa in razpoložljivihzmogljivosti Cankarjevega doma: dvoranskih, kadrovskih in finančnih. Prednost pri izkoristkuzmogljivosti ima načrtovan in s strategijo Cankarjevega doma usklajen kulturno-umetniškiprogram, ki je v javnem interesu. S kongresnimi prireditvami morajo uresničiti zastavljen finančninačrt prispevka za kritje oziroma sofinanciranje plač, splošnih stroškov in investicij, pri čemer nicilj realizacija določenega števila projektov ali obiskovalcev, ampak ugoden finančni rezultat.Število obiskovalcevAnalize prodaje vstopnic za pet let kažejo rahlo rast števila prodanih vstopnic za kulturnoumetniškeprireditve. Skupno število obiskovalcev po letih pa glede na aktualnost programa niha.70

V zadnjih letih rahlo pada število obiskovalcev abonmajskih koncertov Slovenske filharmonije inopernih predstav SNG Opera in balet Ljubljana, kar pa iz skupnega števila obiskovalcev javneslužbe ni vidno.Kongresno-komercialni program je v zadnjih letih zabeležil velik porast števila obiskovalcev nadveh vsako leto uresničenih jesenskih projektih: festivalu za tretje življenjsko obdobje inSlovenskem knjižnem sejmu, zadnji dve leti je bila v tem programu tudi zelo dobro obiskanarazstava.3 Financiranje 23.1 Osnove za financiranjeJavni zavodi s področja glasbene umetnosti, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet LjubljanaSNG Maribor – opera in balet in Cankarjev dom, so financirani prek neposrednega poziva. MK RS,ki zagotavlja finančna sredstva v skladu s 27. členom ZUJIK, določa osnove za izračun sredstev zaizvajanje javne službe. V letu 2009 je MK RS vzpostavilo normative za financiranje posameznihsegmentov stroškov izvajanja javne službe, ki so bili zajeti v Navodilu za določanje višine sredstevza financiranje javne službe v javnih zavodih na področju kulture iz državnega proračuna zaproračunsko leto 2009. Ta so bila za leto 2010 glede na rezultate učinkovitosti iz prejšnjega letadopolnjena in so sestavni del neposrednega poziva MK RS javnim zavodom.3.2 Viri prihodkovIz tabele je razvidno, da je MK RS večinski financer Slovenske filharmonije, SNG Opera in baletLjubljana, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Razvidni so celotni prihodki javnih zavodov vobdobju 2002–2009. Podatki za SNG Maribor so prikazani kot celota z Dramo, ker računovodskoniso vodeni posebej za vsako organizacijsko enoto javnega zavoda.Prihodkov s strani lokalne skupnosti tu žal ni. SNG Maribor lokalna skupnost sofinancira festivalBorštnikovo srečanje.2 Vir podatkov v poglavju Financiranje so letna poročila javnih zavodov.71

Tabela 10: Viri prihodkov javnih zavodovJavni zavod Prihodki po virih v EUR Leto2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Cankarjev dom Ministrstvo za kulturo 4.712.156 5.109.560 5.377.591 5.563.758 6.837.815 6.109.516 6.244.554 6.806.838Lokalna skupnost 11.918 109.306 20.030 0 6.259 0 0 0Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 0 0 0Drugi prihodki za izvajanje javne 1.986.050 2.454.761 2.464.530 2.762.623 2.580.112 3.066.942 3.632.973 3.257.119službeTrg 2.770.694 4.122.455 3.123.001 2.204.795 2.574.929 2.862.239 3.719.762 2.724.666Skupaj 9.480.818 11.796.082 10.985.152 10.531.176 11.999.115 12.038.697 13.597.289 12.788.623SNG opera in balet Ministrstvo za kulturo 7.025.905 7.907.503 7.940.269 8.383.450 8.794.133 8.728.272 9.363.479 10.372.584Ljubljana Lokalna skupnost 0 0 0 0 0 0 0 0Drugi prihodki iz javnih financ 53.539 55.550 55.608 0 0 0 55.607 0Drugi prihodki za izvajanje javne 474.299 624.099 656.752 666.566 581.476 650.904 697.125 538.661službeTrg 11.321 21.603 33.325 25.768 33.321 8.364 32.531 29.355Skupaj 7.565.064 8.608.755 8.685.954 9.075.784 9.408.930 9.387.540 10.148.742 10.940.600SNG Maribor Ministrstvo za kulturo 8.248.927 10.147.100 8.480.850 9.206.117 10.047.129 9.594.947 10.120.420 11.419.782Lokalna skupnost 1.290.194 809.356 53.009 51.327 51.227 94.002 88.410 190.981Drugi prihodki iz javnih financ 122.204 108.930 127.312 97.037 46.328 57.561 14.580 0Drugi prihodki za izvajanje javne 605.204 745.314 1.288.608 1.506.606 1.793.945 1.810.822 2.138.460 1.771.081službeTrg 240.419 64.605 74.507 151.928 168.999 146.012 72.123 87.726Skupaj 10.506.948 11.875.305 10.024.286 11.013.015 12.107.628 11.703.344 12.433.993 13.469.570Slovenska filharmonija Ministrstvo za kulturo 4.411.526 4.422.417 4.544.788 4.791.696 4.773.289 4.883.096 5.479.294 6.157.874Lokalna skupnost 0 0 0 0 0 0 0 0Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 0 0 0Drugi prihodki za izvajanje javne 724.754 742.005 863.437 741.404 877.846 950.830 929.099 846.269službeTrg 0 0 0 0 0 0 0 0Skupaj 5.136.280 5.164.422 5.408.225 5.533.100 5.651.135 5.833.926 6.408.393 7.004.143Skupaj Ministrstvo za kulturo 24.398.514 27.586.580 26.343.498 27.945.021 30.452.366 29.315.831 31.207.747 34.757.07872

Lokalna skupnost 1.302.112 918.662 73.039 51.327 57.486 94.002 88.410 190.981Drugi prihodki iz javnih financ 175.743 164.480 182.920 97.037 46.328 57.561 70.187 0Drugi prihodki za izvajanje javne 3.790.307 4.566.179 5.273.327 5.677.199 5.833.379 6.479.498 7.397.657 6.413.130službeTrg 3.022.434 4.208.663 3.230.833 2.382.491 2.777.249 3.016.615 3.824.416 2.841.747Skupaj 32.689.110 37.444.564 35.103.617 36.153.075 39.166.808 38.963.507 42.588.417 44.202.936Opombi:1. Drugi prihodki iz javnih financ: prejeta sredstva drugih ministrstev, sredstva za javna dela Zavoda za zaposlovanje, prejeta sredstva iz javnihskladov ...2. Drugi prihodki za izvajanje javne službe: od prodanih vstopnic, gledališka gostovanja doma in v tujini, abonmaji, prejete obresti, donacije …Vir: Obrazci "Finančna poročila za leta 2002–2009".Tabela 11: Struktura financiranja javnih zavodovLetoPrihodki Ministrstva za kulturo v EUR 2002* 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Cankarjev dom Plače 2.001.735,94 2.176.084,96 2.304.844,77 2.361.688,37 2.384.347,35 2.418.810,00 2.704.896,00 2.895.902,00Splošni stroški 2.166.432,98 998.727,26 1.001.502,25 1.081.751,79 1.055.274,58 1.132.895,00 1.190.532,00 1.160.893,00delovanjaProgramski 0,00 1.490.752,80 1.194.579,37 1.340.051,74 1.477.808,38 1.415.619,00 1.661.996,00 1.725.078,00materialni stroškiInv. vzdrževanje, 563.345,02 438.157,24 783.725,59 780.266,23 21.699,22 174.524,00 717.463,00 1.086.000,00nakup opreme,odkupiInvesticije 0,00 0,00 0,00 0,00 1.898.681,36 967.668,00 0,00 0,00Skupaj 4.731.513,94 5.103.722,25 5.284.651,98 5.563.758,14 6.837.810,88 6.109.516,00 6.274.887,00 6.867.873,00SNG Opera in Plače 5.529.306,46 5.960.323,82 6.338.178,10 6.490.911,37 6.812.038,89 6.915.170,00 7.613.286,00 8.272.086,00BaletSplošni stroški 1.310.970,62 368.252,38 383.074,61 394.566,85 441.320,31 412.118,00 511.333,00 508.693,00delovanjaProgramski 0,00 1.009.576,87 1.017.013,02 1.173.247,37 1.364.271,41 1.150.593,00 1.113.138,00 1.207.260,00materialni stroškiInv. vzdrževanje, 167.063,09 87.631,45 35.761,98 147.304,29 33.383,41 49.658,00 33.968,00 149.300,00nakup opreme,odkupi73

Investicije 2.887,66 481.714,24 164.041,90 193.110,50 143.118,84 200.732,00 91.754,00 238.118,00Skupaj 7.010.227,84 7.907.498,75 7.938.069,60 8.399.140,38 8.794.132,87 8.728.271,00 9.363.479,00 10.375.457,00SNG Maribor Plače 5.738.908,36 6.248.944,25 6.652.232,52 7.008.763,14 7.121.302,79 7.264.838,00 7.897.869,00 8.863.216,00Splošni stroški 1.677.916,88 582.048,07 580.036,72 597.437,82 628.342,51 624.014,00 657.063,00 661.975,00delovanjaProgramski 0,00 1.293.644,63 1.193.811,55 1.313.716,41 1.432.636,45 1.498.316,00 1.433.288,00 1.538.057,00materialni stroškiInv. vzdrževanje, 104.535,97 152.174,09 46.419,63 161.012,35 64.680,35 266.200,00 132.200,00 354.294,00nakup opreme,odkupiInvesticije 1.190.531,63 1.261.229,34 0,00 125.183,61 809.464,20 0,00 0,00 0,00Skupaj 8.711.892,84 9.538.040,39 8.472.500,42 9.206.113,34 10.056.426,31 9.653.368,00 10.120.420,00 11.417.542,00Slovenska Plače 3.455.929,73 3.715.381,41 3.790.322,98 3.864.784,68 3.956.609,91 4.058.631,00 4.428.280,00 5.240.172,00filharmonija Splošni stroški 810.052,58 196.194,29 188.616,26 194.274,75 216.257,72 202.917,00 249.759,00 262.354,00delovanjaProgramski 0,00 498.326,66 491.700,05 632.486,23 535.741,11 588.165,00 622.607,00 540.448,00materialni stroškiInv. vzdrževanje, 74.603,57 12.518,78 44.650,31 100.150,23 64.680,35 33.383,00 179.300,00 130.900,00nakup opreme,odkupiInvesticije 296.987,15 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00Skupaj 4.637.573,03 4.422.421,13 4.515.289,60 4.791.695,88 4.773.289,10 4.883.096,00 5.479.946,00 6.173.874,00* V letu 2002 so materialni stroški združeni.74

3.3 Struktura in način financiranjaIz tabele je razvidna celotna struktura financiranja javnih zavodov. Pri plačah je opazen velik skokv višini financiranja od leta 2007 in je posledica uveljavitve plačne reforme. Drugo financiranje jev skladu s pozivi za tekoče financiranje in finančnimi možnostmi ministrstva. Investicije ininvesticijsko vzdrževanje v zavodih so zvečine usmerjeni v vzdrževanje koncertnih dvoran, nabavoinstrumentov, zlasti Slovenski filharmoniji, v primeru SNG Maribor za leto 2007, pa tudi zapostavitev nove odrske školjke, to je vzpostavitve boljših akustičnih pogojev za koncertno inuprizoritveno dejavnost.Vsi javni zavodi so nacionalni javni zavodi in so financirani večinsko iz državnega proračuna.Način financiranja je dvanajstinski.4 Zaposlovanje in kadriZaposleni v javnih zavodih na področju sodijo v sistem javnih uslužbencev, to pa je za področjeumetnosti neustrezno, zlasti za iz njega izhajajoč sistem plač zaposlenih, in sicer zaradi specifikeposameznih področij (balet, orkestrski glasbeniki, pevci).Administrativno omejevanje zaposlovanja v javni upravi je na področju umetnosti omejujoče.Izhodišče za zaposlovanje bi morala biti strategija in program javnega zavoda, tej osnovi bi moralislediti tudi kadrovski načrti.Na področju zaposlovanja in kadrov bi bila potrebna večja fleksibilnost, ki bi omogočalaučinkovito izvajanje javnega interesa na področju kulture. Sistem zaposlovanja za nedoločen čas inspodbujanje podaljševanja dobe za upokojitev ne omogočata pogojev za vrhunsko deloumetniškega ansambla. V okviru reševanja problematike trenutno zaposlenih baletnih plesalcev, kijim je bila leta 2000 znižana beneficirana delovna doba v obsegu »12 mesecev je 18 mesecev na 12mesecev je 15 mesecev«, ugotavljamo, da pokojninska zakonodaja predstavlja oviro pri delu, saj tiplesalci glede na specifiko dela niso zmožni aktivno delati do upokojitve.Tudi kriterij izobrazbe, ki ga sistem javnih uslužbencev izpostavlja kot edino merilo za učinkovitoopravljanje nalog na delovnem mestu, javnim zavodom na področju umetnosti ne ustreza. Edenbistvenih zaviralnih momentov pri doseganju večje učinkovitosti je nedvomno tudi neskladjedoločil Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti RS z Zakonom o delovnih razmerjih.4.1 Vodenje/upravljavska strukturaJavni zavod na področju glasbene umetnosti vodi direktor oziroma ravnatelj, ki ga imenujeustanovitelj. Ta ima lahko glede na ustanovitvene akte s področja poslovanja ali pa s področjastroke pomočnike. Na področju glasbene umetnosti smo uvedli sistem poslovnih direktorjevoziroma ravnatelja in to se kaže kot boljše glede na prejšnjo prakso, ko so bili poslovni direktorjipraviloma tudi umetniški vodje.Eden temeljnih problemov na področju vodenja javnih zavodov je pomanjkanje ustreznih kadrov.K temu pripomore tudi dejstvo, da javna uprava, katere del so javni zavodi, ne more zagotavljatiustreznega nagrajevanja, ki bi motiviralo najboljše vodstvene kadre, da prevzamejo vodenje javnihzavodov na področju kulture.Zelo nedefinirani sta tudi vlogi sveta zavoda in strokovnega sveta. Svet naj bi bil zagovornikinteresa ustanovitelja na področju strateških usmeritev in presoje uspešnosti delovanja javnegazavoda ter uspešnosti dela direktorja. Strokovni svet naj bi bil strokoven posvetovalni organumetniškega vodja zavoda. Vendar pa se v praksi v svetu in strokovnem svetu neustrezno križajorazlični interesi. Potreben je razmislek o redefiniranju kompetenc sveta in strokovnega svetajavnega zavoda.75

Organi Javnega zavoda Cankarjev dom, kulturni in kongresni center zavoda so generalni direktor,svet zavoda in strokovni svet.Organi zavoda zagotavljajo poslovanje zavoda v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo zazakonitost poslovanja zavoda. Zavod ima za vodenje posameznih makro organizacijskih enotoziroma področij dejavnosti pomočnike generalnega direktorja, ki uporabljajo naziv direktor, insicer:– direktor kulturno-umetniškega programa,– direktor kongresno-komercialnega programa,– direktor tehničnega sektorja in– direktor poslovnega sektorja.Oblika vodenja je primerna in zagotavlja učinkovit način vodenja in organiziranja dela javnegazavoda.76

Tabela 12: Število zaposlenih v obdobju 2002–2009 3 glede na vir financiranjaJavni zavod Vir financiranja 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010Cankarjev dom MK 131 126,7 121,8 129,01 123,12 117 125,06 122,1 124,32drugi viri 46 54,3 55,2 46,99 38,88 51 43,94 42,9SNG Opera in baletLjubljanaSNG Maribor Opera inBaletskupaj 177 181 177 176 162 168 169 165 124,32MK 293 296 296 295 294 293 296 295 296drugi viri 0 8 0 12 2 5 0 0skupaj 293 304 296 307 296 298 296 295 296MK 234,36 235,58 231,8 236,36 236,36 235,59 236,36 235,68 235,68Drama 74,64 75,42 74,2 75,64 75,64 75,41 75,64 76,32 76,32drugi viri 19 17 11 0 0 0 0 0skupaj 328 328 317 312 312 311 312 312 312Slovenska filharmonija MK 157 153,2 155 157 160,5 158 165 163 162drugi viri 0 0 1 1 1 1 0 0skupaj 157 153,2 156 158 161,5 159 165 163 162Opomba: – vir podatkov o številu zaposlenih na dan 31. 12. v letih 2002–2009 so letna poročila javnih zavodov,– vir podatkov o številu zaposlenih v letu 2010 je izplačilo sredstev MK za plače za julij.3 Vir podatkov o številu zaposlenih na dan 31. 12. v letih 2002–2009 so letna poročila javnih zavodov. Vir podatkov o številu zaposlenih v letu 2010 jeizplačilo sredstev MK za plače za julij.77

4.2 Statistični pogled zaposlenih v javnih zavodihUvodoma je treba poudariti, da podatki SNG Opera in balet Ljubljana niso najboljši kazalec stanjav javnem zavodu, saj so rezultat oziroma posledica razmer dela v izrednih okoliščinah, kozaposleni delajo brez ustreznih pogojev za delo, brez svoje hiše, v najetih prostorih.Iz tabele je razvidno, da je Cankarjev dom od leta 2003 zmanjševal število zaposlenih in stroškedela. Poslovanje je racionalno in števila delavcev ni moč več zmanjševati. Gibanje zaposlenih pridrugih javnih zavodih je potekalo v skladu s smernicami vlade RS.Število nastopov oziroma zasedenost zaposlenih glasbenih in baletnih umetnikov v obdobju2006–2008Tabela 13: Orkestrski glasbenikiŠtevilonastopovv letu2006Številonastopovv letu2007Številonastopovv letu2008SKUPAJnastopovŠtevilozaposlenihNastop/pevec06–08Koncertni mojster SF 49 42 37 128 1 128SNG MB 92 88 88 258 2 129SNG 215 185 185 568 2 284operaSkupaj 356 315 283 954 5 190,8Namestnik v SF 137 112 140 389 3 129,67orkestruSNG MB 243 313 251 807 5 161,40SNG 519 338 334 1191 7 170,14operaSkupaj 899 763 725 2387 15 159,13Orkestrski SF 187 157 162 506 3 168,67glasbenik različek SNG MB 497 535 449 1481 8 185,13SNG 299 195 186 680 6 113,33operaSkupaj 983 887 797 2667 17 156,88Orkestrski SF 2518 2345 2441 7304 46,5 157,08glasbenik tuttist SNG MB 1796 2059 1827 5682 25 227,28SNG 1488 973 971 3432 23 149,22operaSkupaj 5802 5377 5239 16418 94,5 173,74PriznaniSF 669 693 778 2142 14 153,00orkestrski SNG 70 44 31 145 1 145,00glasbenik operaSkupaj 739 737 809 2287 15 152,47Priznani solistični SF 745 683 630 2058 14 147orkestrski SNG MB 496 590 435 1521 10 152,10glasbenik SNG 287 166 176 926 6 154,33operaSkupaj 1528 1439 1241 4208 30 140,27Solist vSF 820 733 700 2253 14 160,93simfoničnem SNG MB 594 642 434 1673 10 167,30orkestruSNG 671 409 560 1640 17 96,47operaSkupaj 2088 1784 1694 5566 41 135,76VrhunskiglasbenikSF 438 461 470 1369 8 171,1378

Največ glasbenikov je bilo zaposlenih v Slovenski filharmoniji (103,5), sledita SNG Opera in baletLjubljana (62) in SNG Maribor (60). Glede na razmerje med številom nastopov in številomzaposlenih glasbenikov so največ nastopov opravili glasbeniki SNG Maribor (190,36 nastopa naglasbenika), sledita Slovenska filharmonija (156,03 nastopa na glasbenika) in SNG Opera in baletLjubljana (138,42).Kot je razvidno, so najmanj nastopov izvedli glasbeniki v kategoriji solist v simfoničnem orkestru(135,76). Najmanj so bili zasedeni solisti v simfoničnem orkestru SNG Opera in balet Ljubljana(96,47). Največ so nastopali koncertni mojstri (190,80), od tega največ v SNG Opera in baletLjubljana (284).Tabela 14: PevciOperni pevecsolistPevec v opernemin koncertnemzboruPriznani opernipevec solistPrvak v opernemin baletnemgledališčuŠtevilonastopovv letu2006Številonastopovv letu2007Številonastopovv letu2008SkupajnastopovŠtevilozaposlenihNastop/pevec06–08SNG MB 29 39 41 109 2 54,50SNG 190 115 114 419 8 52,38operaSkupaj 232 157 176 565 10 56,50SF 1006 669 767 2445 39 62,69SNG MB 1114 1261 1150 3525 22 160,23SNG 591 541 561 1693 12 141,08operaSkupaj 2711 2471 2478 7663 73 104,97SNG MB 110 124 112 346 6 57,67SNG 178 96 125 410 11 37,27operaSkupaj 299 220 237 756 17 44,47SNG MB 74 68 49 191 5 38,20SNG 192 100 52 344 10 34,40operaSkupaj 266 168 101 535 15 35,67Slovenska filharmonija vključuje le kategorijo pevca v komornem zboru. Zaradi višjega številapevcev v tej kategoriji je glede na število nastopov rezultat zaposlenost na pevca nižji kot pri SNGOpera in balet Ljubljana in SNG Maribor. Iz seštevka je razvidno, da so pevci SNG Opera in baletLjubljana v obdobju 2006–2008 opravili 8254 nastopov, pevci SNG Maribor pa 6992 nastopov.Upoštevajoč število pevcev (SNG Maribor: 52, SNG Opera in balet Ljubljana: 76), je številonastopov na enega pevca višje pri SNG Maribor (SNG Maribor: 134,46, SNG Opera in baletLjubljana: 108,60). Število nastopov na enega pevca je pri SNG Maribor najvišje pri vsehkategorijah pevcev.Upoštevajoč posamezne kategorije pevcev, je razvidno, da so največ nastopov opravili pevci vopernem in koncertnem zboru (104,97), operni pevci solisti (56,50) in priznani operni pevci solisti(44,47), najmanj nastopov pa so opravili prvaki v opernem in baletnem gledališču (35,67).Tabela 15: PlesalciBaletniplesalecŠtevilonastopov vletu 2006Številonastopov vletu 2007Številonastopov vletu 2008SkupajnastopovŠtevilozaposlenihNastop/pevec06–08SNG MB 162 103 99 364 4 91,00SNG opera 338 184 221 743 8 92,8879

solist Skupaj 500 287 320 1107 12 92,25Plesalec v SNG MB 74 106 60 327 2 163,50baletnem SNG opera 370 354 166 890 9 98,89zboru Skupaj 444 457 226 1127 11 102,45PriznanibaletniplesalecsolistPrvak vopernem inbaletnemgledališčuSolist vbaletnemzboruSNG MB 166 101 93 360 4 90,00SNG opera 37 46 46 132 4 33,00Skupaj 203 147 147 492 8 61,50SNG MB 42 30 27 99 2 49,50SNG opera 32 23 44 99 2 49,50Skupaj 74 53 71 198 4 49,50SNG MB 579 665 725 1969 15 131,27SNG opera 680 681 502 1863 20 93,15Skupaj 1259 1346 1227 3932 35 112,34Glede na število zaposlenih plesalcev (SNG Maribor: 27, SNG Opera in balet Ljubljana: 43) inštevilo nastopov (SNG Maribor: 3119, SNG Opera in balet Ljubljana: 3727) so bili bolj zaposleniplesalci SNG Maribor, saj so na posameznega plesalca izvedli skupno 115,52 nastopa, v SNGOpera in balet Ljubljana pa 86,67 nastopa. Pri kategorijah baletni plesalec solist in prvak vopernem in baletnem gledališču so razlike med obema baletnima ansambloma minimalne, večje paso pri kategorijah plesalec v baletnem zboru, priznani baletni plesalec solist in solist v baletnemzboru. V vseh treh kategorijah so več nastopov izvedli plesalci SNG Maribor. Največ nastopov soizvedli plesalci v baletnem zboru SNG Maribor (163,50), najmanj pa priznani baletni plesalci SNGOpera in balet Ljubljana (33).Glede na posamezne kategorije so največ nastopov izvedli solisti v baletnem zboru (112,34),najmanj pa prvaki v opernem in baletnem gledališču (49,50).5 InfrastrukturaInfrastruktura javnih zavodov je državna last, za katero namenjamo zelo majhna sredstva zainvesticije in investicijsko vzdrževanje. Posledica tega so slabe prostorske razmere za izvedboprograma na visoki kakovostni ravni. Na tem mestu lahko omenimo Slovensko filharmonijo inSNG Maribor. Stavba SNG Opera in balet Ljubljana je tik pred zaključkom gradnje. S preselitvijobodo vzpostavljeni pogoji za delo nacionalne institucije na vrhunski ravni.Tabela 16: Državna javna kulturna infrastruktura – po zvrstiLjubljana /Stavba/ Gledališki atelje zaSNG Drama in Opera inbalet LjubljanaGledališče/operabaletLjubljanaLjubljanaLjubljanaLjubljanaMaribor/Stavba/ Vila Piccoli SNGOpera in balet/Stavba/ SNG Opera inbalet in hiša z vrtom/Stavba/ Skladišče SNGOpera in balet v Dravljah,Ljubljana/Stavba/ Zgradba Slovenskefilharmonije/Stavba/ Stavba SNGMariborGledališče/operabaletGledališče/operabaletGledališče/operabaletPodročje glasbenedejavnostiGledališče/operabaletPrešernova cesta 13 a1000 LJUBLJANATržaška cesta1000 LJUBLJANAŽupančičeva ulica 11000 LJUBLJANA1000 LJUBLJANAKongresni trg 101000 LJUBLJANASlovenska ulica 272000 MARIBOR80

Ljubljana Stavba Cankarjev dom Kulturni dom/kulturni centerPrešernova cesta1000 LJUBLJANA5.1 Prostorski pogojiSlovenska filharmonijaKer je bil za delovanje orkestra in zbora veliki oder premajhen, so ga preuredili in posodobilirazsvetljavo. Iz parterja so odstranili 2 vrsti in oder podaljšali v dvorano. Orkester je s tem pridobilveč prostora, kar je izboljšalo pogoje za samo delo.Velika dvorana ima po novem 471 sedežev (parter 309, balkon 162), mala dvorana je ostalanespremenjena s 100 sedeži. Slovenska filharmonija še vedno nima ustrezne dvorane za vaje innastope, zato še vedno gostuje v Cankarjevem domu.Zbor je deloval na dislocirani lokaciji v najemniških prostorih na Krekovem trgu, ki jih bodoizgubili. Večina vaj za zbor zdaj poteka v mali dvorani Slovenske filharmonije. Program paizvajajo v veliki dvorani, akustično primerni za zbor.Opera in balet LjubljanaV preteklem obdobju je javni zavod SNG Opera in balet Ljubljana razpolagal z dvorano s 518sedeži. Od začetka investicije ne razpolaga več z lastno dvorano in gostuje na različnih lokacijah,kot sta Cankarjev dom in Gospodarsko razstavišče. Investicija bo končana predvidoma spomladi2011.Opera in balet MariborV letu 2003 so v javnem zavodu SNG Maribor končali prenovo Stare dvorane z odrom in v letih2008 in 2009 izvedli menjavo školjke in sanitarij. S tem so bili izboljšani pogoji glede akustikevelike dvorane. Velika dvorana ima 800 sedežev in mala dvorana 200 sedežev.Zaradi pomanjkanja sredstev jim ni uspelo sproti nadomeščati izrabljene in dotrajane opreme(osvetljava, komunikacije, video, zvok) in jo dopolnjevati z novejšo, sodobnejšo. Tako prihajajo vpoložaj, da ne morejo več izvajati programa na potrebni ravni. V vse več primerih je treba opremonabavljati ali si jo izposojati iz sredstev, namenjenih za izvedbo programa.Cankarjev domCankarjev dom je tehnološko zastarel in potreben temeljitega vlaganja v opremo in prostor. Vrstanaprav in postrojev zaradi kvalitetnega vzdrževanja obratuje že od leta 1982. Tehnološkazastarelost pomeni slab energetski izkoristek, večjo hrupnost in večje stroške vzdrževanja, vsevečja je verjetnost hujših okvar, ki bi zaradi popravil lahko začasno ogrozile ne le izvajanjeprogramov CD, ampak tudi Slovenske filharmonije, Simfonikov RTV, SNG Opera in baletLjubljana in drugih.Cankarjev dom ima skupaj 2512 sedežev.Novi ekološki in varnostni predpisi zahtevajo postopno uvajanje tehnologij, ki so ekološko invarnostno ustreznejše. Zaradi narave objekta, ki izvaja večino svojih dejavnosti pod zemljo, sonujne prenova prezračevalnih sistemov, posodobitev požarnovarnostnih sistemov in posodobitev napodročju procesnega vodenja sistemov in naprav.6 Analiza PSPNPrednosti:81

– razpršenost, dostopnost, visoka raven in raznovrstnost glasbenih zvrsti in izvajalcev vSloveniji,– bogata slovenska kulturna glasbena dediščina,– tehnološka nadgradnja in vsebinska razširitev glasbenoinformacijskega portala,– skrb za nastajanje novih glasbenih del,– podpora deficitarno zastopanim glasbenim praksam,– kompetentno delovanje stanovskih organizacij in– status samostojnega ustvarjalca na področju kulture.Slabosti:– okorela organizacijska struktura, način financiranja in vodenja v javnih zavodih,– neustrezna pokojninska zakonodaja za umetniške poklice,– okorelost slovenskega izobraževalnega sistema,– nerazvitost področja glasbene in baletne kritike in publicistike,– neurejen položaj glasbenih ustvarjalcev, poustvarjalcev in izvajalcev na področju glasbenihumetnosti, v zvezi z zagotavljanjem avtorskih in izvajalskih pravic,– nepovezanost izvajalcev glede na zvrstnost in ugotovljene potrebe okolja – neenakomernapokritost v državi, razdrobljenost,– neustrezno sofinanciranje projektov in programov s strani lokalne skupnosti,– neustrezna davčna zakonodaja v zvezi z vlaganji na področju kulture,– umanjkanje strategije na področju mednarodnega sodelovanja in promocije,– neurejeno zagotavljanje pogojev za ohranjanje slovenske glasbene dediščine in dostopnostglasbenoinformacijskih vsebin domači in mednarodni javnosti,– neurejeno področje založništva, manjša se število profiliranih glasbenih založb,– premajhna vzpodbuda za nastajanje novih vrhunskih glasbenih del s področja drugihglasbenih praks in– neustrezna politika investicijskega vzdrževanja in investicijskega vlaganja za nacionalnejavne zavode.Priložnosti:– dejavna vloga MK in zainteresirane javnosti pri oblikovanju in izvajanju predpisov oavtorskih in izvajalskih pravicah,– uveljavitev pokojninskih izjem za baletne plesalce in nekatere druge poklice na področjuglasbene umetnosti, vzpostavitev pogojev za boljši način financiranja,– črpanje sredstev iz evropskih skladov,82

– vzpostavitev osrednjega nacionalnega glasbenega arhiva oziroma zbirke, arhiviranjeslovenske glasbene dediščine,– vzpostavitev mreže izvajalcev glede na zvrst in obliko produkcije (kulturni domovi,festivali …, založništvo),– vzpodbuda pri doizobraževanju glasbene in baletne kritike in menedžerjev v kulturi,– štipendijska politika,– obogatitev slovenskega glasbenega prostora z izdajo notnega gradiva s področja glasbenihpraks, ki v Sloveniji niso institucionalno zastopane, s čimer se omogočajo boljše razmereza delovanje slovenskih glasbenikov, ki institucionalno znanje teh glasbenih prakspridobivajo v tujini, in se zagotavljajo kulturno-vzgojni pogoji za ozaveščanje mladine terpogoji za dolgoročno razvijanje institucionalnih baz za druge glasbene prakse,– spodbujanje uporabe visokokakovostnih digitalnih formatov za arhiviranje analognihglasbenih posnetkov,– spodbujanje izvirne slovenske glasbene ustvarjalnosti različnih glasbenih praks,– podpora strateško zastavljenim projektom mednarodnih gostovanj, ki vključujejo več enotv ustrezni prostorski razpršenosti, sodelovanje z mednarodnimi institucijami, vzpostavitevkulturnih atašejev in zagotavljanje infrastrukturnih pogojev v tujini,– priložnost uveljavitve slovenske glasbe v tujini in ustvarjanje pogojev za preboj slovenskihglasbenikov na mednarodno glasbeno sceno ter– ustreznejše financiranje nacionalnih javnih zavodov.Nevarnosti:– zaradi neustrezne organiziranosti in financiranja ostaja bojazen izgube ugleda in strokovnekompetentnosti javnih zavodov na področju glasbene umetnosti,– izguba pomena profiliranih in vsebinsko prepoznavnih in kompleksnejših glasbenihprojektov,– pomanjkanje ustrezne literature za glasbene prakse, ki v slovenskih glasbenih šolah in naakademiji niso zastopane,– stagnacija založništva onemogoča preboj glasbenim ustvarjalcem in izvajalcem,– zaradi statusne neurejenosti pogojev za delo umetnikov vrhunsko izobraženi glasbeniki inkomponisti, ki se šolajo v tujini, nimajo ambicij za vračanje domov in ustvarjanje vslovenskem glasbenem prostoru,– premajhna zastopanost slovenske glasbene ustvarjalnosti v programih nacionalnih javnihzavodov,– slabšanje pogojev za ustrezno predstavitev slovenske glasbe in slovenskih glasbenikov vtujini,83

– zaradi zmanjševanja sredstev javnim zavodom na račun povečevanja sredstev za nevladneorganizacije se manjšajo prostorski in tehnični pogoji za delo javnih zavodov vnacionalnem interesu.7 Predlogi ciljev in ukrepov7.1 Predlogi ciljev in ukrepov – NVOCilj 1: Spodbujanje partnerskih projektov med javnimi zavodi in nevladnimi organizacijamiOpredelitev: Partnerski odnosi med javnimi zavodi in nevladno kulturno in umetniško scenopovečujejo produktivnost ter boljšo izrabo razpoložljivih sredstev za zahtevnejše umetniškeprojekte.Ukrep: Uvedba posebnega podpodročja »Partnerski projekti« na javni razpis za izbor kulturnihprojektov.Čas izvedbe: Leta 2010 se uvede možnost za prijavo partnerskih projektov na področjeglasbenoscenskih, baletnih in folklornih produkcij in postprodukcij.Ocena finančnih sredstev: 150.000 EUR.Cilj 2: Spodbujanje sodelovanja mreže kulturnih domov in koncertnih klubovOpredelitev: Povezovanje kulturnih domov in drugih institucij, ki upravljajo infrastrukturo, kivključuje potrebne tehnične zmogljivosti za izvedbo koncertnih dejavnosti različnih glasbenihpraks v mrežo, ki bi slovenskim glasbenikom zagotavljala kontinuirano izvajanje koncertov.Ukrep: Osnovanje delovne skupine za pripravo ustrezne podlage za možnost uvedbe insofinanciranja t. i. »klubske mreže«, s katero bi posamezne organizacije spodbudili k povezovanjuin omogočanju razvoja določenih »scen«, ki bi zagotavljale pogoje za obstoj in razvoj posameznihglasbenih praks in izgrajevale tiste elemente, ki v teh glasbenih praksah participirajo oziroma jihkakorkoli način zadevajo (avtorji, izvajalci, poslušalci, producenti, snemalci, uredniki, novinarji…).Čas izvedbe: Osnovanje delovne skupine v letu 2010, uvedba ciljnega razpisa v letu 2011.Ocena finančnih sredstev: 150.000 EUR.Cilj 3: Glasbeno založništvoOpredelitev: Spodbujanje arhiviranja slovenske glasbene dediščine in spodbujanje prvih projektovmladih slovenskih glasbenikov različnih glasbenih praks.Ukrep: Fokusiranje javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na podpodročju izdaje nosilcevzvoka za arhiviranje in prve projekte.84

Čas izvedbe: Uvedba ciljnega razpisa za področje glasbenega založništva v letu 2011.Ocena finančnih sredstev: 150.000 EUR.Cilj 4: Mednarodno sodelovanjeOpredelitev: Mednarodna promocija slovenske glasbe in glasbenikov je prepuščena naključju inredkim posameznikom, država Slovenija pa žal sodi med redke, ki v diplomaciji nima službe zapromocijo kulture. Sprejetje strategije Ministrstva za kulturo RS na področju mednarodnegasodelovanja, ki v segmentu glasbene umetnosti postavlja za cilj spodbujanje sistematičnega innačrtnega dela na področju načrtovanja in izvajanja mednarodnih gostovanj slovenskihglasbenikov. Cilj prinaša večjo prepoznavnost slovenske glasbe v mednarodnem prostoru inomogočanje mednarodnih karier slovenskim glasbenikom.Ukrepa: Vzpostavitev mreže kulturnih atašejev v okviru slovenskih veleposlaništev, izhajajoč iznacionalnega interesa, in evidentiranje kulturne infrastrukture v tujini, ki so v lasti slovenskihkulturnih društev in Republike Slovenije.7.2 Predlogi ciljev in ukrepov – javni zavodi7.2.1 Organiziranost in dejavnostV skladu s 25. in 26. členom ZUJIK država in lokalne skupnosti v javnem interesu zagotavljajopogoje za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin, ki se na trgu ne zagotavljajo vzadostnem obsegu ali kakovosti, ali zaradi dostopnosti najširšemu krogu uporabnikov (25. členZUJIK). Javni zavod ustanovi država ali lokalna skupnost, kadar je v javnem interesu trebazagotavljati javne kulturne dobrine trajno in nemoteno. (26. člen ZUJIK) Ugotavljamo, da staorganizacijska struktura in način financiranja in vodenja v javnih zavodih na področju glasbeneumetnosti okorela ter potrebna novih zazrtosti v modernejšo – fleksibilnejšo obliko delovanja.Javni zavodi na področju glasbene umetnosti so organizirani na način, ki izhaja iz njihovihustanovitvenih aktov. Poskus modernizacije aktov je bil narejen v letu 2001, vendar je vposameznih segmentih zaradi določil Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti RS, Zakona opokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o uresničevanjujavnega interesa za kulturo neučinkovit.Cilji:– vzpostaviti takšno organizacijsko obliko javnega zavoda, ki bo glede na poslanstvo lahkorealizirala nacionalno programsko politiko na najvišji ravni,– podpora javnim zavodom, ki v svojih programskih zasnovah izkazujejo večji deležslovenski ustvarjalnosti,Ukrepi:– uveljavitev in konkurenčnost v mednarodnem prostoru ter– zagotavljanje pogojev za ohranjanje slovenske glasbene dediščine in njena dostopnost.– sprememba zakonodaje, ki zavira fleksibilnejše delo javnih zavodov,85

– doseči programsko profiliranost javnih zavodov na nacionalni ravni,– podpreti sodelovanje med javnimi zavodi in z nevladnim sektorjem,– sodelovanje z lokalnimi skupnostmi pri pospeševanju postprodukcije,– selektivno, skladno s strategijo uveljavljanja slovenske kulture v mednarodnem prostoru,podpreti gostovanja vrhunskih predstav referenčnih javnih zavodov v mednarodnemprostoru na referenčnih mednarodnih prizoriščih in festivalih,– vzpostavitev osrednjega nacionalnega glasbenega arhiva oziroma zbirke,– digitalizacija in– vzpostavitev pogojev za delovanje slovenske posredovalnice za področje glasbe in baleta.Čas izvedbe: Od leta 2011 do 2015.Ocena finančnih sredstev: //Vsi ukrepi razen zadnjih dveh ne potrebujejo dodatnih finančnih sredstev, ki jih ne bi bilo močzagotoviti v okviru že zagotovljenih sredstev. Za vzpostavitev osrednjega nacionalnega glasbenegaarhiva oziroma zbirke, digitalizacijo in vzpostavitev pogojev za delovanje slovenskeposredovalnice za področje glasbe in baleta bi potrebovali pribl. 2.000.000 EUR.7.2.2 UpravljanjeNa področju upravljanja je nujno vzpostaviti uravnovešenost med umetniškim in poslovnimvodenjem javnega zavoda. Kvalitetno poslovno vodenje ustvarja pogoje za kvalitetno umetniškoprodukcijo in njeno dostopnost. Na področju glasbene umetnosti smo uvedli prakso ločevanjaposlovnega vodenja od umetniškega, ki se je izkazala za dobro. Obe funkciji pa seveda zahtevatavsaka zase odličnost na svojem področju. Pri iskanju dobrih poslovnih vodij smo ugotovili, da vSloveniji ni ustrezno izobraženih kadrov.Cilja:– zagotoviti sodobno in učinkovito vodenje javnih zavodov na področju kulture in– zagotoviti boljše nagrajevanje vodstvenih kadrov.Ukrepi:– uvesti izobraževalne programe za bodoče menedžerje v kulturi,– odgovorno in nepolitično imenovanje direktorjev,– omogočiti različne načine vodenja (direktor, uprava), ki se določajo v sklepu o ustanovitviod primera do primera, skladno z dejavnostjo zavoda in njegovo umeščenostjo v prostor,– omogočiti avtonomnost vodenja ter povečati odgovornosti direktorja in nadzornega svetaoziroma sveta zavoda.Čas izvedbe: 2011–2013.Ocena finančnih sredstev: //Na državni ravni bi potrebovali samo dodatna sredstva za vzpostavitev izobraževanja menedžerjev.86

7.2.3 FinanciranjeFinanciranje poteka po sistemu dvanajstin. V 31. členu ZUJIK je zapisano, da javni zavod dobijavna sredstva v skupnem znesku, v okviru katerega samostojno odloča v skladu z akti zavoda. Todoločilo se ne izvaja. Potreben je razmislek o uveljavitvi tega določila, ukrepih, ki so potrebni zauveljavitev, in posledicah, ki bi jo uveljavitev prinesla.Cilji:– večja odgovornost vodstvenih kadrov,– stroškovna učinkovitost in programska odličnost ter– ureditev financiranja javnih zavodov.Ukrepa:– uveljavljanje večletnega financiranja in– sinhronizacija zakonodaje, ki ureja financiranje programov v nacionalnem interesu.Čas izvedbe: 2011–2014.Ocena finančnih sredstev: Ni stroškov izvedbe ukrepa.7.2.4 Zaposlovanje in kadriPolitika zaposlovanja in upokojevanja umetniškega ansambla na področju glasbe in baleta je slabain nestimulativna. Kvote in sistem zaposlovanja – kot jih pozna javna uprava – so omejujoči.Izhodišče za zaposlovanje bi morala biti strategija in program. Tej osnovi bi moral slediti tudikadrovski načrt in posledično učinkovito zaposlovanje. Kadrovsko strukturo v javnem zavodu jenujno treba prilagoditi programu vsakega javnega zavoda posebej. Potrebne so fleksibilne oblikezaposlovanja, ki omogočajo zaposlovanje za projekte, določen ali nedoločen čas.Cilja:Ukrepi:– fleksibilnost zaposlovanja, temelječa na programu javnega zavoda, in– vzpostavitev kreativnih pogojev za delo umetniškega ansambla.– izstop vsaj umetniškega ansambla iz sistema javnih uslužbencev,– uvesti fleksibilne oblike zaposlovanja,– uvesti fleksibilne plače glede na delovno obremenitev, učinkovitost in kvaliteto,– omogočiti fleksibilnost zaposlovanja (možnost opravljanja dela za plačo tudi v drugihjavnih zavodih ali nevladnih organizacijah),– sprememba kolektivne pogodbe,– uveljavitev pokojninskih izjem za baletne plesalce in nekatere druge poklice na področjuglasbene umetnosti.Čas izvedbe: 2011–2015.Ocena finančnih sredstev: 100.000 EUR.87

7.2.5 InfrastrukturaVlaganje v infrastrukturo na področju glasbene umetnosti je bilo v preteklih letih minimalno. Gledena starost in iztrošenost objektov in opreme je nujno pristopiti k celovitemu odpravljanju slabosti.Posamezni javni zavodi imajo pripravljen program dela po prednostnem vrstnem redu. Tega biglede na nujnost posegov ministrstvo moralo upoštevati. Premišljeno vlaganje v infrastrukturo jebistveno za zagotovitev pogojev za delo javnih zavodov na področju glasbene umetnosti.Cilji:– dokončati SNG Opera in Balet Ljubljana,– posodobiti infrastrukturo v Slovenski filharmoniji,– posodobiti infrastrukturo v SNG Maribor,– posodobiti infrastrukturo v Cankarjevem domu,– zagotoviti prostorske in delovne pogoje za nov Glasbeni arhiv Slovenije,– zagotoviti prostorske in delovne pogoje za novo slovensko posredovalnico za področjeglasbe in baleta.Ukrep: Zagotoviti stabilen vir financiranja, ki ni podvržen manjšanju sredstev na račun drugihizvajalcev.Čas izvedbe: 2015.Ocena finančnih sredstev: //Prvi štirje cilji v skupnem znesku pribl. 5.000.000 EUR.Zadnja dva cilja pribl. 5.000.000 EUR.88

1.3Judita Krivec DraganLIKOVNA UMETNOSTKAZALO1 Opredelitev področja1.1 Analiza vplivov sistemskih ukrepov na področju glede na NPK 2004–2007 in NPK2008–20112 Struktura izvajalcev kulturnih programov in projektov2.1 Nevladne organizacije2.2 Občinski javni zavodi2.3 Nacionalni javni zavodi2.4 Samozaposleni2.5 Fizične osebe2.6 Izobraževalne ustanove3 Razpršenost izvajalcev ter programov in projektov na teritorialni ravni (lokalni, regijski,nacionalni, mednarodni prostor)4 Podporne dejavnosti (izobraževanje, strokovni tisk, stanovske organizacije, medresorskosodelovanje)4.1 Formalno izobraževanje4.2 Neprofitni zavodi, društva – izobraževalni programi, delavnice, platforme4.3 Strokovne revije leta 2010: Likovne besede, Emzin, Revija Fotografija, AB-arhitektovbilten, Oris, Hiše, Piranesi5 Trg umetnin6 Financiranje6.1 Načini financiranja6.1.1 Programsko6.1.2 Projektno6.2 Struktura izvajalcev financiranih programov in projektov6.2.1 Programi in projekti nevladnih organizacij6.2.2 Samozaposleni na področju kulture6.2.3 Občinski (lokalni) javni zavodi6.2.4 Zasebne galerije7 Kadri7.1 Nevladne organizacije na področju likovne umetnosti89

7.2 Občinski (lokalni) javni zavodi7.3 Samozaposleni8 Infrastruktura8.1 Občinski (lokalni) javni zavodi8.2 Nevladne organizacije8.3 Samozaposleni likovni umetniki9 Analiza PSPN10 Predlogi ciljev in ukrepov11 Viri90

1 Opredelitev področjaPodročje likovne umetnosti, ki je bilo v Nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 poimenovanovizualne umetnosti (zaradi obstajanja v določenih ustvarjalnih praksah sorodnega področjaintermedijske umetnosti je v NPK 2008–2011 spet obveljalo staro ime), v zelo kratki opredelitvivključuje vse likovne zvrsti, ki jih druži raziskovanje podobe kot enega temeljnih postulatovčlovekovega zavedanja in doumevanja sveta ter njene transformacije skozi različne postopke intehnike (slikarstvo, kiparstvo, grafika, risba, ilustracija, fotografija, video, arhitektura in oblikovanje).Glede na to, da sodobno umetnost bolj kot kadarkoli prej določata sobivanje in celo soodvisnostustvarjalnosti, ki nadaljuje tisočletno kontinuiteto t. i. tradicionalnega slikarstva in kiparstva, terustvarjalnih praks, ki izvirajo v zgodovinskih avantgardah in so prvim običajno nasprotni, anepogrešljivi pandan, je za korektno podobo sodobne slovenske likovne umetnosti nujno upoštevati inpodpirati oboje. Ugledni angleški umetnostni zgodovinar in kritik Norbert Lynton (The Story ofModern Art, Phaidon London, 1989, Cankarjeva založba Ljubljana, 1994)) ta pomembni del sodobneumetnosti uvrsti pod poglavje Onstran slikarstva in kiparstva. To med drugim utemeljuje z dejstvom,da »*so nam od srede petdesetih let kot umetnost predstavili nepregledno množico del in dejavnosti, kijih v glavnem druži le to, da niso slike, kipi ali grafike, vsaj v nobenem od običajnih pomenov ne. Zavečino teh manifestacij bi bilo mogoče individualno pokazati, da imajo nekakšne predhodnike vzgodovini moderne umetnosti – futuristične in dadaistične umetniške večere, začasne ulične postavitvev čast praznikov nove sovjetske države, ambientalna dela Lisickega in drugih, pa pojem razstave – kotumetniškega dela, ki so ga vpeljali dadaisti v Belinu in Kölnu, razširili pa nadrealisti« (idem).Kiparstvu in slikarstvu zato ne pripadajo več izključne pravice, seveda pa ostajata tudi danespomemben del področja, ki so ga bistveno razširila in revitalizirala nova gibanja in ga tudi ustreznoumeščala v aktualen prostor in čas. Poleg že omenjenih tradicionalnih področij: slikarstva, kiparstva,grafike, arhitekture in oblikovanja sodijo sem fotografija, video, slikarske, kiparske, fotografske invideo instalacije, ambientalne postavitve, t. i. environmental art in landartistični projekti, hepening inperformans, ter krajinska arhitektura. Nove izkušnje v uporabi klasičnih materialov in izrazil,uveljavljanje nove tehnologije, spremenjena razmerja v družbi in različne teorije, med katerimi imagotovo pomembno mesto Groysova interpretacija sodobne umetnosti, po kateri ni več mogočeustvariti povsem novega umetniškega artefakta, temveč je bistvo v novi razporeditvi in integraciji žeznanega v drugačno, novo, nam lastno kompleksno umetnino. Zaradi svobodnega prisvajanja različnihustvarjalnih praks na vseh ravneh – vsebinski, formalni, v uporabi orodij in izrazil – se področjevelikokrat dotika ali celo pokriva s sorodnimi, predvsem z novomedijsko umetnostjo (na Ministrstvuza kulturo opredeljeno kot intermedijsko) in uprizoritveno (performans, scenografija, kostumografija),večkrat s filmom (predvsem na področju animiranega filma), s knjigo (ilustracija in specializiranerevije), redkeje z glasbo (v primeru kompleksnih ambientalnih postavitev). Zaradi stroge formalnedelitve področij znotraj Direktorata za umetnost (štiri ločena področja), dejstva, da film v celoti sodina drug direktorat, knjiga pa na Javno agencijo za knjigo – vsa imajo svojo proračunsko postavko –,kar posledično otežuje včasih nujno celostno obravnavo nekega sodobnega umetniškega projekta, kienakovredno vključuje elemente različnih ustvarjalnih praks, je področje likovne umetnostipotencialno preobsežnost omejilo z zahtevo, da umetniško delo izhaja iz podobe, ki jo vsaj v daljnihreminiscencah še vedno določajo tradicionalne zvrsti. Pomembno mesto znotraj področja imata tudiarhitektura s krajinsko arhitekturo ter vizualne komunikacije, grafično, industrijsko in unikatnooblikovanje. V skladu z razmejitvijo izvajalcev ter njihovih nalog in posledično razstavnih programovmed Direktorat za dediščino in Direktorat za umetnost obsega obravnavano področje predvsemorganizacijo razstavnih in festivalskih projektov sodobne likovne umetnosti, spodbujanje njenegarazvoja, promoviranje v domačem in mednarodnem prostoru ter skrb za zagotavljanje spodbudnihpogojev za ustvarjalno delo sodobnih avtorjev z vseh navedenih ožjih področij v obliki delovnihštipendij ter njihovo mobilnost v mednarodnem prostoru z rezidenčnimi udeležbami in referenčnimisejmi.Kot posebnost v strukturi pozivov in razpisov sodi sem še skrb za sodelovanje Slovenije navsakokratnem likovnem in arhitekturnem bienalu v Benetkah, ki je ena najbolj relevantnih razgrnitevaktualne produkcije likovne oziroma arhitekturne produkcije v svetu. Vse od leta 1991 sodelujemo kotdržava Slovenija (prej v sklopu Jugoslavije), organizatorja, kuratorja in ustvarjalca izberemo zvsakoletnim javnim ciljnim razpisom.91

1.1 Analiza vplivov sistemskih ukrepov na področju glede na NPK 2004–2007 in NPK 2008–2011– Dostopnost kulturnih dobrinDostopnost kulturnih dobrin v smislu pojmovanja kulture kot načina promocije družbe na različnihravneh organiziranja, obenem pa sredstva za dosego višje ravni bivanja slehernega državljanaRepublike Slovenije je bila na področju likovne umetnosti v zadnjih osmih letih eden osrednjih ciljev,kamor smo načrtno usmerjali izvajalce kulturnih programov in projektov nevladnih organizacij,občinskih javnih zavodov in zasebnih galerij na vseh pozivih in razpisih likovne umetnosti. Besedilorazpisa je med drugim poudarilo podpiranje vrhunskih, kakovostnih, izvirnih, prepoznavnih,konkurenčnih, po izrazu raznolikih in prodornih projektov s področja umetnosti v domačem inmednarodnem kulturnem prostoru, povečanje dostopnosti kulturnih dobrin in vrhunske ustvarjalnostina celotnem območju Slovenije ter spodbujanje programskega in poslovnega sodelovanja med javnimin nevladnim sektorjem. Med prednostnimi kriteriji za sofinanciranje (največ možnih 30) je 10 točkštelo izkazovanje sodobnih študijskih pristopov v predstavljanju in popularizaciji sodobne likovneumetnosti ter upoštevanje njihove raznolikosti v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru, 5točk pa načrtovanje posebnih popularizacijskih programov. Pri oblikovanju razpisov in vsebinskipresoji smo upoštevali logična razmerja med Ljubljano in drugimi kraji po Sloveniji ter z načinomsofinanciranja zagotavljali pravično porazdelitev javnih sredstev. Na ta način smo pripomogli tudi kbolj jasnim razstavim profilom posameznih galerij v državi ter boljši medsebojni organiziranosti insodelovanju kulturnih izvajalcev.Pri kazalcih lahko ugotovimo, da se je poleg splošnega dviga obiska v galerijah v obdobju 2004–2009popravilo tudi razmerje med Ljubljano in preostalo Slovenijo, kjer glede na število prebivalstva včasihštejejo več obiska prav galerije v regijah.V letu 2009 je 246 izvajalcev – pravnih oseb (od tega 92 občinskih javnih zavodov, 2 akademiji, 1univerza, 3 zasebne galerije in 272 nevladnih organizacij) realiziralo 370 razstavnih in festivalskihprojektov, od tega 74 v tujini, ter privabilo več kot 800.000 1 obiskovalcev. Dobro polovico programaso izvedli izvajalci, ki so bili sofinancirani prek večletnega programskega poziva, pri čemer so bilištirje matično na likovni umetnosti, 9 pa je imelo osnovno pogodbo na drugih področjih. V nasprotju sprojektnim razpisom, v katerem so bili na podlagi predloženih vsebin sofinancirani izvajalci iz vseSlovenije (najmanj iz Gorenjske, s Kočevskega in iz Bele krajine), so bili z dvema izjemama vsiprogramsko financirani zavodi in društva iz Ljubljane. Tako na razpisih za razstavne in festivalskeprojekte kot v okviru neformalnega izobraževanja smo spodbujali in v letnih poročilih tudi slediliizvajanju pedagoških in andragoških programov ter drugih oblik popularizacije umetnosti, kiustvarjalnost zmore približati čim širšemu krogu ljudi. V povprečju se je število teh posebnihprogramov (brez vodstev po razstavah) v letu 2009 povzpelo že na več kot 80, vse od leta 2004 sta biliopazni naraščanje njihovega števila in predvsem vedno večje profiliranje. Poročila kažejo ugodnerezultate, saj se izvajalci vse bolj zavedajo pomena izobraževanja in pripravljanja tovrstnih programovza različne ciljne skupine, večinoma v povezavi z njihovimi temeljnimi programskimi usmeritvami. Ševedno opažamo, da je največ seminarjev, okroglih miz, predavanj, delavnic in drugih oblikpopularizacije umetnosti namenjene generacijam med 19. in 70. letom, manj, čeprav še vedno do 35%, predšolskim in osnovnošolskim otrokom, najmanj pa dijakom in starejšim občanom.– Izboljšanje položaja nevladnih organizacijProračunska postavka za področje likovne umetnosti je bila z izjemo izbora organizatorja zapredstavitev Republike Slovenije na Mednarodni likovni razstavi in Mednarodni razstavi arhitekture vBenetkah (sem so se sicer lahko prijavljale tudi nevladne organizacije s področja kulture) ter peščiceobčinskih javnih zavodov, izjemoma kakšne zasebne galerije, namenjena predvsem programom inprojektom nevladnih organizacij. Od leta 2002, ko je bilo zanje v proračunu namenjeno manj kot300.000 €, se je ta vsota v letu 2010 povečala za več kot štirikrat. Z bolj načrtno politiko priustvarjanju pogojev za skladen ter razmeram in času ustrezen razvoj likovne umetnosti smo prek1Razstavni projekti nevladnih organizacij imajo prost vstop, zato je število obiskovalcev le ocena, celota pa je dejansko višja od navedene. Tudi za mednarodno sodelovanjeje težje dobiti točne podatke, število pa precej povišajo obsežne mednarodne razstave, udeležbe na umetniških sejmih ter Beneškem bienalu in Arhitekturnem bienalu.92

pozivov in razpisov, ki smo jih glede na učinke svojih ukrepov sproti spreminjali, ob vse boljobvezujočem dialogu z izvajalci, izboljšali pogoje za delovanje na področju produkcije inposredovanja kulturnih dobrin s področja sodobne likovne umetnosti. Z diferenciacijo znotrajheterogene skupine nevladnih organizacij smo kontinuirano spodbujali tista društva, zavode infundacije, ki so izkazovale profiliranost, kakovost in so se bile sposobne zaradi svojega dobrega, vstrokovni javnosti prepoznanega programa samodejno umestiti v podobo sodobne likovne umetnostina nacionalni ravni. Med učinkovitimi ukrepi je ob povečevanju proračunske postavke, ki jeomogočila večjo kakovost dela in plačilo zanj, pomembno izpostaviti predvsem večletni programskirazpis, na katerega so se lahko prijavile samo nevladne organizacije. Pogodba o štiriletnemsofinanciranju je izbranim izvajalcem omogočila relativno varnost pri pridobivanju finančnih virov zaceloletne programe, bolj dolgoročno načrtovanje, spodobnejše avtorske honorarje za večinoma sicerpogodbeno zaposlene izvajalce, s tem pa tudi večji pomen v strokovni in širši javnosti ter posledično vpolitiki (gl. tabelo št. 5 v poglavju Financiranje). Podatki iz zadnjih let kažejo, da so bili izvajalcikulturnih programov ne le med pomembnimi soustvarjalci razstavne politike v Sloveniji, temveč kotsoorganizatorji tudi promotorji Slovenije na uglednih mednarodnih prireditvah sodobne likovneumetnosti, kot so Beneški bienale, Bienale mladih Evrope in Sredozemlja, Istanbulski bienale,mednarodni festival Svetlobna gverila, Ars Electronica … Prek najpomembnejših umetniških sejmovv tujini so s stimulativno politiko pri razpisih in pozivih predstavljali slovenske umetnike tujimzbirateljem in kuratorjem ter se tako vsaj posameznim avtorjem in skupinam pomagali uvrstiti vreferenčne zasebne in javne zbirke.Ob uveljavljenih in prepoznavnih nevladnih organizacijah smo spremljali tudi nastajanje novih, ki soimele v začetku možnost sofinanciranja prek projektnih razpisov. Rahljanje formalnih pogojev prirazpisih je imelo v tem smislu ugodne posledice, saj je ohranjalo elastičnost nevladnega sektorja terobenem omogočalo nastajanje in razvoj novih izvajalcev, slabosti pa so se kazale predvsem privelikem številu prijav, nihanju v kakovosti, dolgotrajnih postopkih, ki so velikokrat ovirali boljše, ter vprevelikem drobljenju razpoložljivih sredstev, kar smo najbolj opažali v zadnjih štirih letih.– Izboljšanje položaja samozaposlenih na področju kultureTako opravljena analiza trga in obstoječih davčnih olajšav pri vlaganju v kulturo, ki je bila leta 2006podlaga za pripravo predloga Zakona o spodbujanju vlaganj v kulturo, ki je žal ostal v osnutku, kotletna poročila o izvedbi sofinanciranih kulturnih programov in projektov, obenem pa podatki ostrukturi samozaposlenih na področju likovne umetnosti, ki so bili na likovnem področjunajštevilnejši, njihovo število pa je permanentno naraščalo (leta 2002 je bilo umetnikov s pravico doplačila prispevkov 391, leta 2010 že 722), so nakazovali dokaj neugoden položaj samozaposlenih, kise je s splošno recesijo še poslabšal (gl. tabelo št 7 v poglavju Financiranje). Glede na premajhnospodbudno davčno politiko pri olajšavah v kulturo, premajhen in komaj razvit trg umetnin,umanjkanje mecenov in zbirateljev ter dejstvo, da so diplomanti likovnih akademij med najslabšezaposljivimi, je družba velik del bremena za izboljšanje njihovega položaja preložila na državo. Da bipomagali tej skupini v pridobivanju lastnih virov za preživetje, obenem pa razbremenili proračun, smosistematično uvajali naslednje ukrepe.Razstavnine. Pod tem pojmom razumemo avtorski honorar za umetnika s področja likovne umetnosti,izhajajo pa tako iz določil prve Resolucije o nacionalnem programu za kulturo (2004–2007) kot načelapravičnosti v razdeljevanju javnih sredstev, namenjenih za kulturo v javnem interesu.Na Direktoratu za umetnost smo od leta 2005 v pozivih in razpisih spodbujali izplačevanje avtorskihhonorarjev (razstavnin) umetnikom, ki so pripravljali razstavne projekte v muzejih in galerijah. Vzačetku smo realizacijo tega ukrepa dosegali s stimulativnim vrednotenjem projekta (večje število točkin posledično finančnih sredstev), pozneje (od leta 2007) smo to postavili kot pogoj vsem pravnimosebam, ki so za javna sredstva kandidirale na razpisih na področju likovne umetnosti. Izplačevali smonajmanj 300 € za osebno razstavo iz tekoče produkcije, najmanj 1100 € za pregledno razstavo innajmanj 2100 € za retrospektivno razstavo. Skladno s prednostnimi kriteriji razpisa so bili višjepodprti projekti, ki so predvidevali stimulativno vrednotenje avtorskega dela. Do leta 2009 smo93

dosegli 100-odstotno izplačevanje razstavnin, v povprečni višini med 300 in 1000 €. Ugotavljamo, date še vedno zaostajajo za drugimi avtorskimi honorarji.Delovne štipendije so opredeljene kot oblika neposredne podpore ustvarjalcem, izjemoma tudikustosom in kritikom, z namenom, da se zagotovijo pogoji za njihovo ustvarjalno in raziskovalno deloter posledično izviren in kakovosten prispevek k razvoju področja, na katerem delujejo. Pomembnaposledica je tudi razbremenjenost z eksistencialnimi problemi, ki avtorju vsaj nekaj časa zagotovijoustvarjalni mir. Ob spremljanju avtorja v letih po prejemu delovne štipendije je razvidno, da ima taoblika podpore najbolj ugodne učinke, saj so praviloma rezultati nova umetniška dela, kakovostnerazstave in posledično dodatne reference.Rezidence so bile druga oblika neposredne podpore ustvarjalcem, ki pa so bile v nasprotju z delovnimištipendijami usmerjene na obvezno rezidenčno bivanje v tujini. Avtorjem, ki so seveda morali prejetipovabilo z natančno destinacijo in sofinanciranjem gostitelja, je pridobitev teh sredstev (v povprečnivišini 4000 €) omogočila večjo mobilnost v mednarodnem prostoru, lažje navezovanje stikov zgaleristi, kuratorji, umetniki, akademijami in drugimi pomembnimi akterji, kar se je kazalo v ugodnihpoznejših rezultatih, tj. povabilih na razstave, predavanja, delavnice, včasih pa tudi odkupu kakšnegadela za mednarodno pomembno zbirko. Glede na to, da je bila rezidenčna udeležba vezana nagostitelja iz tujine, vlog ni bilo tako veliko kot pri drugih podpodročjih, so pa bile vedno vse odobrene.V povprečju je bilo od leta 2005 na letni ravni sofinanciranih od 4 do 6 rezidenc, izjema je bilo leta2007, ko smo jih podprli kar 10.Fizične osebe. Ob ugotovitvah, da se v slovenski razstavni politiki le deloma spoštuje pluralna podobasodobne likovne umetnosti, ki je v mednarodnem prostoru samoumevna, so številni avtorji kljubkakovostnim in izvirnim opusom le težko našli organizatorja za predstavitev svojih del v javnihprostorih. Poleg tega muzeji in galerije razen redkih izjem niso zagotavljali razstavnin, soudeležbe vprodukciji, ki je v velikem delu sodobnih umetniških praks povezana s samo predstavitvijo projekta»in situ«, nekatere niso povrnile niti potnih stroškov sodelujočim umetnikom niti zagotovile transportaartefaktov. Iz navedenih razlogov smo v projektnem razpisu kot upravičene osebe vsa leta ohranjalitudi posameznike. Podpora teh je bila še posebej pomembna pri gostovanjih na razstavah in festivalihv tujini. T. i. fizičnim osebam smo zagotavljali avtorski honorar (razstavnino), potne stroške,dnevnice, včasih bivanje in del produkcije, zaradi logistike pa smo se izogibali obravnavanju fizičnihoseb kot izključnih organizatorjev projektov, saj bi morebitna sredstva za kuratorja, katalog, tiskarnoin podobno bremenila neposredno posameznikov osebni račun. Fizične osebe (brez delovnih štipendijin rezidenčnih udeležb) so na letni ravni vložile dobro četrtino vseh vlog za sofinanciranje projektov,zanje je bilo ob končni razdelitvi vseh sredstev, vključno z delovnimi štipendijami in rezidenčnimiudeležbami, a brez razstavnin, namenjenih povprečno 30 %, pri čemer je opazna tendenca rasti. (Gl.tabeli št. 5 in 6 v poglavju Financiranje.) Z upoštevanjem teh prijaviteljev smo prispevali tudi kuresničevanju pluralizma, dostopnosti in večji mobilnosti samozaposlenih v domačem inmednarodnem prostoru.S prizadevanji za povprečnine in davčne olajšave smo prav tako želeli prispevati k izboljšanjupoložaja samozaposlenih na področju kulture, saj bi z upoštevanjem dohodka v večletnem obdobjudobili realnejšo sliko ekonomskega položaja samozaposlenih. Predvsem pri kiparjih je očitenparadoks, ko dobi avtor naročilo le vsakih nekaj let ter zaradi kompleksnosti in zahtevnosti dela tudivišji honorar in tisto leto preseže cenzus za plačevanje prispevkov. V naslednjih letih zasluži bistvenomanj ali ostane celo brez prihodkov. Problem smo ugotovili in ga z vsemi argumenti, tudi v primerjavis praksami iz tujine, predstavili ustreznim sogovornikom na Ministrstvu za finance. V medresorskousklajevanje je bil pravkar dan predlog spremembe ZUJIK, ki zajema povprečnine in dodatne davčneolajšave za samozaposlene.Sofinanciranja udeležb slovenskih galerij na najuglednejših mednarodnih sejmih se je področjelikovne umetnosti Direktorata za umetnost sistematično lotilo že prej s stimulativnim vrednotenjemsodelovanja na referenčnih sejmih v okviru mednarodnega sodelovanja, z natančnimi destinacijami paleta 2008, ko je bil za ta namen prvič objavljen poseben ciljni poziv. Samozaposleni so prek tehnastopov pridobili tako možnost uveljavljanja na tujih trgih in odkupe del kot tudi primeren avtorskihonorar za sodelovanje (več v poglavju Trg umetnin).94

Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje sta bila na področju likovne umetnosti med prednostniminalogami, saj je prav pomanjkanje znanja in zavesti o pomenu likovne, še posebej sodobne umetnostiobčuten vir težav tako pri pridobivanju obiskovalcev razstav kot tudi zbirateljev in mecenov likovneumetnosti. Da bi približali likovno umetnost čim širšemu krogu prebivalcev, smo s stimulativnimvrednotenjem programov na pozivih in razpisih spodbujali t. i. popularizacijske programe, kipresegajo zgolj vodstva po razstavah. V obdobju od leta 2002 do danes smo ugotovili, da se je številoteh programov, kamor prištevamo predavanja, okrogle mize, delavnice in podobno, permanentnopovečevalo, obenem pa so izvajalci, predvsem tisti na večletnem programskem financiranju, svojotovrstno dejavnost vse bolj profilirali za različne ciljne skupine. V letu 2009 je bilo skupno število tehprogramov že 355, številni izvajalci so redno ali vsaj občasno sodelovali z izobraževalnimiustanovami, kjer je pomemben dosežek vsakoletna predstavitev programov in projektov za ravnateljevrtcev, osnovnih in srednjih šol Kulturni bazar. Z njim je Ministrstvo za kulturo doseglo dragocenosodelovanje z Ministrstvom za šolstvo pri skupnih prizadevanjih za kakovostno ponudbo kulturnihvsebin tudi v okviru kulturi namenjenih učnih ur rednih vzgojnih in izobraževalnih programov v vrtcihin šolah na različnih stopnjah.Poklicno usposabljanje sodi na poseben razpis v okviru Direktorata za umetnost in vsaj na področjulikovne umetnosti predstavlja pomemben delež v izobraževalnih in podpornih programih. (Več o njemv poglavju Analiza, Podporne dejavnosti.)– Izboljšanje dialoga z deležniki (Nacionalni svet za kulturo, samozaposleni, nevladneorganizacije, Kulturniška zbornica)V zadnjih osmih letih je mogoče opaziti izboljšanje odnosa med ministrstvom in nevladnimiorganizacijami na področju kulture, kar je omogočilo tako povečanje sredstev za nevladni sektor inposledično boljše pogoje za njihovo delo kot tudi večjo diferenciacijo znotraj nevladnega sektorja. Nalikovnem področju, na katerem ni velikih javnih zavodov, so bili temeljni nosilci razstavne politikenevladne organizacije, ki so si s kakovostnim, izvirnim in permanentnim nastopanjem v javnostizagotovili pomembno mesto v promociji in popularizaciji sodobne likovne umetnosti na nacionalni invčasih celo mednarodni ravni. Financirane so bile prek programskih razpisov, postala pa so pomembnipartnerji pri načrtovanju ukrepov za izboljšanje njihovega položaja in tudi stanja v celotni likovniumetnosti. Vsa ta prizadevanja so se delno uresničila v ustanovitvi posebne komisije za urejanjepoložaja nevladnih organizacij v kulturi, ki jo je v začetku leta 2010 s sklepom ustanovila ministricaza kulturo. Komisija, v kateri so predstavniki Ministrstva za kulturo in Asociacije nevladnihorganizacij, se mesečno sestaja in rešuje aktualne probleme, od položaja samozaposlenih, izboljšanjanačina razdeljevanja javnih sredstev do optimalnejše zakonodaje.Sodelovanja s Kulturniško zbornico na tem področju v zadnjih letih ni bilo. Nacionalni svet za kulturoje vsako leto sicer prejel poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo, a razen ugotovitve,da se je z njim seznanil, zapisanemu ni posvečal posebne pozornosti. Na področju likovne umetnostismo si prav z zadnjim želeli več sodelovanja, predvsem smo pogrešali odzive na svoje ukrepe inrezultate, ki smo jih skrbno pojasnili v vsakoletnem poročilu.– Sodelovanje Slovenije v mednarodnih nevladnih organizacijah na področju kultureNa področju likovne umetnosti smo kot osrednje sodelovanje vsa leta sofinancirali udeležbo nakongresih, razstavah in drugih dogodkih, povezanih z BJCEM (Bienale mladih Evrope inSredozemlja). Predstavnik Slovenije v mednarodni asociaciji je Društvo ŠKUC, osrednji dogodek paBienale, ki je vsakokrat postavljen v drugem mestu in vključuje široko paleto kulturnih dogodkov.BJCEM se je pokazal kot instrument, ki omogoča izvajanje javne politike pomoči mladimustvarjalcem iz vse Evrope.– Podpora kulturnih in kreativnih industrij95

Pojem kulturne oz. kreativne industrije se je v javnosti začel pogosteje pojavljati v zadnjih letihpredvsem v smislu povezovanja kulture in gospodarstva, natančneje večje vloge področja oblikovanjav industriji. Poleg kontinuitete v promociji dosežkov na področju industrijskega oblikovanja, ki jo jezagotavljal Bienale industrijskega oblikovanja, se je v zadnjih osmih, še posebej pa štirih letih opaznopovečal delež kulturnih projektov, katere so na razpise ministrstva prijavljali novoustanovljena alireformirana društva, zasebni javni zavodi, fundacije ter Akademija za likovno umetnost in oblikovanjein Fakulteta za arhitekturo. Ob zagonu, ki so ga mladim ustvarjalcem s področja oblikovanja dalaposamezna, sicer redka slovenska podjetja, ki so stimulirala inovativnost in raziskovanje, smo tudi naministrstvu s posebno pozornostjo spremljali nastavke za ustrezen in s tujino primerljiv razvojkreativnih industrij. Mlade ustvarjalce smo finančno podprli z delovnimi štipendijami ter ssofinanciranjem udeležb na referenčnih sejmih in drugih prireditvah, povezanih s področjem. Leta2010 smo v štiriletno sofinanciranje sprejeli 12 kompleksnih projektov 8 izvajalcev s področjaarhitekture in oblikovanja ter prek enoletnega projektnega razpisa še 12 projektov 10 izvajalcev. Vokviru poklicnega usposabljanja je od 10 programov neformalnega izobraževanja na področju likovneumetnosti, ki so bili sprejeti v sofinanciranje, polovica pripadla temu polu, predvsem oblikovanju.2 Struktura izvajalcev kulturnih programov in projektov2.1 Nevladne organizacijeNevladne organizacije (društva, zavodi, fundacije) so osrednji izvajalci v celotni mreži področja, saj sonacionalni in regijski javni zavodi uvrščeni v Direktorat za dediščino. Kljub temu da je večinaprogramsko financiranih nevladnih organizacij locirana v Ljubljani in Mariboru, so se s spodbudnopodporo formirali centri tudi v drugih krajih po Sloveniji in zaradi kakovostnega ter po vsebinikonkurenčnega programa uveljavili tudi na nacionalni in celo mednarodni ravni (Celje, Kanal ob Soči,Lendava, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Ribnica, Žalec ...). Vsi skupaj dovolj kakovostno inaktualno spremljajo in predstavljajo tendence v sodobni likovni umetnosti v Sloveniji in deloma vmednarodnem prostoru. S posameznimi programi in projekti se enakovredno z nacionalnimi inobčinskimi javnimi zavodi umeščajo v oblikovanje razstavne politike in so zato nepogrešljiv dejavnikv celotni kulturi na najvišji ravni.Glede na specifiko področja, ki zajema izjemno široko paleto ožjih področji, kamor sodita tudiarhitektura in oblikovanje, obenem pa visokega števila samozaposlenih likovnikov, arhitektov inoblikovalcev, omejena proračunska postavka dolgo ni omogočala, da bi sledili razvojunovoustanovljenih ali posodobljenih društev in fundacij, ki so kazali odlične rezultate s svojimiprogrami in projekti. Težave s pomanjkanjem sredstev se še vedno kažejo tako pri programskem kotprojektnem sofinanciranju, saj je v tendencah, da se čim bolj upošteva javni interes, običajno manjškodljivo krčiti sredstva za izvedbo določenih programov in projektov, kakor pa se odreči določenemuštevilu teh. Seveda gre za kakovostne in med seboj vsaj približno primerljive izvedbe.Proračunska postavka za področje likovne umetnosti (2323) je bila z izjemo izbora organizatorja zapredstavitev Republike Slovenije na Mednarodni likovni razstavi in Mednarodni razstavi arhitekture vBenetkah (sem so se sicer lahko prijavljale tudi nevladne organizacije s področja kulture) ter peščiceobčinskih javnih zavodov, izjemoma kakšne zasebne galerije, namenjena predvsem programom inprojektom nevladnih organizacij. Od leta 2002, ko je bilo zanje v proračunu namenjeno manj kot300.000 €, se je ta vsota v letu 2010 povečala za več kot štirikrat. Z bolj načrtno politiko priustvarjanju pogojev za skladen ter razmeram in času ustrezen razvoj likovne umetnosti smo prekpozivov in razpisov, ki smo jih glede na učinke svojih ukrepov sproti spreminjali, ob vse boljobvezujočem dialogu z izvajalci, izboljšali pogoje za delovanje pri produkciji in posredovanjukulturnih dobrin s področja sodobne likovne umetnosti. Z diferenciacijo znotraj heterogene skupinenevladnih organizacij smo kontinuirano spodbujali tista društva, zavode in fundacije, ki so izkazovaliprofiliranost in kakovost in so se bile sposobne zaradi svojega dobrega, v strokovni javnostiprepoznanega programa samodejno umestiti v podobo sodobne likovne umetnosti na nacionalni ravni.Med učinkovitimi ukrepi je ob povečevanju proračunske postavke, ki je omogočila večjo kakovostdela in plačilo zanj, pomembno omeniti predvsem večletni programski razpis, na katerega so se lahko96

prijavile samo nevladne organizacije. Pogodba o štiriletnem sofinanciranju je izbranim izvajalcemomogočila relativno varnost pri pridobivanju finančnih virov za celoletne programe, bolj dolgoročnonačrtovanje, spodobnejše avtorske honorarje za večinoma sicer pogodbeno zaposlene izvajalce, s tempa tudi večji pomen v strokovni in širši javnosti ter posledično v politiki (gl. tabeli 3 in 4 v poglavjuFinanciranje). Podatki iz zadnjih let kažejo, da so bili izvajalci kulturnih programov ne le medpomembnimi soustvarjalci razstavne politike v Sloveniji, temveč kot soorganizatorji tudi promotorjiSlovenije na uglednih mednarodnih prireditvah sodobne likovne umetnosti, kot so Beneški bienale,Bienale mladih Evrope in Sredozemlja, Istanbulski bienale, mednarodni festival Svetlobna gverila, ArsElectronica … Prek najpomembnejših umetniških sejmov v tujini so s stimulativno politiko prirazpisih in pozivih predstavljali slovenske umetnike tujim zbirateljem in kuratorjem ter se tako vsajposameznim avtorjem in skupinam pomagali uvrstiti v referenčne zasebne in javne zbirke.Ob uveljavljenih in prepoznavnih nevladnih organizacijah smo spremljali tudi nastajanje novih, ki soimele v začetku možnost sofinanciranja prek projektnih razpisov. Rahljanje formalnih pogojev prirazpisih je imelo v tem smislu ugodne posledice, saj je ohranjalo elastičnost nevladnega sektorja terobenem omogočalo nastajanje in razvoj novih izvajalcev, slabosti pa so se kazale predvsem privelikem številu prijav, nihanju v kakovosti, dolgotrajnih postopkih, ki so velikokrat ovirali boljše, ter vprevelikem drobljenju razpoložljivih sredstev, kar smo najbolj opažali v zadnjih štirih letih.– Programsko sofinanciraniPovečanje proračunske postavke za več kot 100 % v obdobju 2004 do 2009 je omogočilo ustreznejšesofinanciranje nevladnih organizacij, ki so s svojimi programi zagotavljali kakovostno in kontinuiranonavzočnost v slovenskem in včasih celo v mednarodnem prostoru. Do leta 2010, ko smo podvojilištevilo izvajalcev, s katerimi je ministrstvo sklenilo pogodbo o večletnem sofinanciranju, so dodatnasredstva omogočila izvedbo programov in projektov na način, ki je vsaj približno enak javnimzavodom, to pomeni predvsem večjo profesionalnost in posledično bolje pripravljene razstave,pravičnejšo razdelitev javnih sredstev, ustreznejše vrednotenje dela vseh udeležencev, večinomasamozaposlenih, kamor sodi tudi razstavnina. Vsi skupaj so izvedli 134 razstavnih projektov, od tega86 študijskih razstav, ter od skupno 500.000 vseh obiskovalcev v Sloveniji privabili slabih 50 %.V letu 2010 je bilo v štiriletno programsko sofinanciranje sprejetih 17 izvajalcev, od tega osem nalikovni umetnosti kot matičnem področju.– Projektno sofinanciraniPoleg programskega sofinanciranja zagotavljamo na področju finančno podporo tudi projektom, kizaradi svoje kakovosti, izvirnosti in konkurenčnosti predstavljajo pomemben delež v ponudbi razstav,festivalov in drugih sorodnih projektov. Pri teh razpisih ne gre za nabor manj pomembnih kulturnihdogodkov, temveč za njihovo drugačno naravo. Pri programskem razpisu sta med najpomembnejšimikriteriji uveljavljenost in prepoznavnost organizatorja, ki zagotavljata kontinuiran program, priprojektnem pa je bistven sam projekt. Med izvajalci so zato tako nacionalno referenčni izvajalci kotkomaj uveljavljajoči se majhni zasebni zavodi, ki v celotno ponudbo prinašajo nove, sveže zamisli, sovčasih bolj fleksibilni in imajo le posamezne projekte, ki so nacionalno ali celo mednarodnopomembni. Ti razpisi omogočajo določeno kontinuiteto projektom, ki so dobri, a njihovi izvajalcinimajo kontinuitete ali interesa, da bi se prijavljali na programski razpis, obenem pa odpirajo vratanenehno novim, predvsem mladim avtorjem, kuratorjem, vsebinam in organizatorjem. Čeprav imaodprtost tudi slabe strani, ki se kažejo v prevelikem številu prijav, kakovostno povsemneuravnovešenem naboru in dolgotrajnih postopkih, je pozitivni vidik tega tipa razpisov predvsem vtem, da zagotavlja dostopnost in pluralizem ter omogoča kandidiranje tako občinskim javnimzavodom kot nevladnim organizacijam in posameznikom, ki delujejo na področju likovne umetnosti. Zizjemo nekaj občinskih javnih zavodov in drugih pravnih oseb je večina teh razpisov namenjenanevladnim organizacijam in posameznikom.Za projekte, ki so se v zadnjih letih uveljavili v strokovni in širši javnosti, je od leta 2010 uveden novvečletni projektni razpis, namenjen sofinanciranju večletnih kulturnih projektov v obdobju 2010–2013,97

ki izkazujejo večletno kontinuiteto delovanja in so dosegli visoko stopnjo prepoznavnosti v javnosti.Na področju likovne umetnosti so to organizacija večletnih projektov, kamor sodijo programskozaokrožene celote razstav (ciklusi) s prepoznavno platformo, ki se realizira skozi daljše časovnoobdobje s predstavitvami posameznih, vsebinsko in terminsko zaključenih enot enkrat letno, festivalovin bienalov, ki so na določeni vsebinski, formalni ali zvrstni platformi zasnovani projekti, ki se kot nizprogramsko zaokroženih enot realizirajo vsako leto enkrat ali dvakrat, običajno v točno določenemterminu, ter nacionalne strokovne nagrade, kamor sodijo priznanja posameznikom in skupinam zanajvišje ustvarjalne dosežke na področju sodobne likovne umetnosti, ki nastaja v Sloveniji inSlovenijo promovira v domači in mednarodni javnosti. O nagrajencih odloča izključno stroka prekposebnih strokovnih komisij na podlagi statuta ali pravilnika o nagradi. Izvedbo projekta podelitveorganizira pravna oseba, ki izkazano deluje na nacionalni ravni. V letu 2010 je bilo za obdobje 2010–2013 v sofinanciranje sprejetih 41 projektov od 86 prijavljenih (gl. tabelo 6 v poglavju Financiranje).2.2 Občinski javni zavodiČeprav so ustanoviteljice občinskih javnih zavodov lokalne skupnosti, so ti večinoma podhranjeni priprogramskem financiranju, zato se za posamezne projekte prijavljajo na naše razpise. V razponu odtakih, ki s svojim programom (študijske, tematske, pregledne in skupinske razstave …) bistvenodopolnjujejo programe nacionalnih zavodov in skupaj z njimi tvorijo mrežo muzejev in galerij vdržavi (Galerija sodobne umetnosti Celje, Mestna galerija Nova Gorica, Muzej galerija Lendava,Miklova hiša v Ribnici …), do manjših, za določeno ciljno skupino ali področje specializiranihzavodov (Mladinski kulturni center Maribor, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec …), so vsinepogrešljivi v kontekstu dostopnosti in pluralizma, saj so po navadi eno od osrednjih kulturnih indružabnih točk v regiji.2.3 Nacionalni javni zavodiKljub temu da nacionalni javni zavodi na Ministrstvu za kulturo sodijo na področje dediščine in sonjihovi programi tam tudi sofinancirani, letno vsaj 10 % avtorjev z njihovih razstav kot fizične osebekandidirajo tudi na našem projektnem razpisu, saj si želijo z dodatnimi sredstvi zagotoviti boljšoprodukcijo, avtorski honorar in včasih celo potne stroške. Le redki javni zavodi izplačujejorazstavnino. Kljub velikemu številu prijaviteljev in pomislekom, da na ta način še s te postavkesofinanciramo programe v javnih zavodih, takim vlogam večinoma ugodimo, saj gre za kakovostneprojekte, obenem pa avtorjev ne moremo prikrajšati za avtorski honorar. To je običajno tudi edinistrošek, ki ga v okviru prijave upoštevamo.2.4 SamozaposleniKot je bilo v tem poglavju že navedeno, pomenijo samozaposleni specifiko področja, saj jih je največna področju kulture vpisanih na likovno področje ter arhitekturo in oblikovanje; po podatkih iz začetkaoktobra 2010 je teh 1336. Glede na to, da so med slabše zaposljivimi in da zaradi slabo razvitega trgaumetnin, umanjkanja zbirateljev in mecenov ter nestimulativne davčne politike skoraj nimajomožnosti za spodoben zaslužek, so pretirano odvisni od javnih sredstev. Ta problem opažamo že vseod leta 2002 – eden od poskusov za rešitev je bila tudi priprava predloga zakona o spodbujanju vlaganjv kulturo, ki žal ni bil sprejet –, razmere pa je poslabšala še recesija v zadnjem letu (več v poglavjuKadri, gl. tabelo 7 v poglavju Financiranje).2.5 Fizične osebeKot je bilo že večkrat omenjeno, sta nezavidljiv položaj likovnih umetnikov, obenem pa težnja pozagotavljanju pluralizma v produkciji in promociji sodobne likovne umetnosti ter njene dostopnostikot ene temeljnih vrednot dovolj tehtna argumenta za to, da kljub določenim težavam v postopkih(podaljševanje, manjša usposobljenost posameznikov za sodelovanje v njih) ohranjamo možnost, da so98

v razdeljevanju javnih sredstev upravičene tudi fizične osebe. To iz logističnih razlogov innekonkurenčnosti z večjimi producenti ni mogoče pri programskih razpisih, je pa dana možnost vsem,tudi tistim, ki nimajo statusa samozaposlenih v kulturi, da svojo razstavo prijavijo na projektni razpis.V to skupino sodijo poleg samozaposlenih tudi zaposleni, upokojenci, študenti, celo osebe brezstatusa, če le izkažejo dovolj referenc na področju likovne umetnosti (minulo delo, razstave, odmevi vmedijih, odkupi za zbirke ipd.). Podobno kakor pri drugih izvajalcih se tudi v tej skupini povečuještevilo prijaviteljev in obsega v povprečju 25 % prijaviteljev na letni ravni (sem niso vštete delovneštipendije in rezidenčne udeležbe). Pri sofinanciranju imajo prednost udeležbe pri pomembnihmednarodnih projektih, pri katerih avtorji običajno zaprošajo za sofinanciranje potnih stroškov, deltransporta svojih umetniških del in avtorski honorar. Upoštevamo tudi pokritost s kulturnimi dogodkipo celotnem ozemlju Republike Slovenije.2.6 Izobraževalne ustanovePoleg zgoraj naštetih sodijo v strukturo izvajalcev na področju likovne umetnosti tudi izobraževalneustanove, ki s posameznimi, nekaterimi permanentnimi projekti pomembno prispevajo h kakovosti inraznovrstnosti razstavne ponudbe v Sloveniji ter v navezovanju stikov s sorodnimi akterji vmednarodnem prostoru (več v poglavju 4 Podporne dejavnosti).3 Razpršenost izvajalcev ter programov in projektov na teritorialni ravni (lokalni, regijski,nacionalni, mednarodni prostor)Že v prvem poglavju smo se na različnih mestih dotaknili te teme, predvsem, ko je bil govor odostopnosti in deloma pluralizmu. Čeprav pri analizah sledimo, pri ukrepih pa si prizadevamozagotoviti pogoje za skladen razvoj kulture in dostopnost kulturnih dobrin na celotnem ozemljuSlovenije in celo čez njene meje, še vedno ugotavljamo neko neuravnoteženost, tako po izvajalcih, kijih sofinanciramo na ministrstvu, kot zastopanosti umetnikov in vsebin. Z izjemo enega delujejo vsiprogramsko sofinancirani izvajalci v Ljubljani in Mariboru. Pozitivno pri večini teh je, da sepovezujejo z javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami iz drugih slovenskih regij, vsaj polovica paima dobre in stalne povezave s sorodnimi organizatorji v mednarodnem prostoru. Boljšo sliko kažejorezultati na projektnih razpisih, kjer so med sofinanciranimi izvajalci (občinski javni zavodi, nevladneorganizacije in izjemno redke zasebne galerije) taki z nacionalno pomembnim programom, ki obenemtudi združujejo vse akterje s področja v regiji. Imajo tudi izjemno pomembno vlogo za umetnike, kitam vztrajajo (še vedno je najštevilnejše stanovsko društvo s področja likovne umetnosti v Ljubljani,osnovni izvajalec z arhitekture pa je Društvo arhitektov Ljubljane). Izvajalci, ki delujejo ob meji zItalijo in Madžarsko, pa opravljajo še nepogrešljivo funkcijo čezmejnega povezovanja in sodelovanja.Z načrtnim spodbujanjem razpršenosti, kar so nam omogočali razpisi in pozivi, smo v zadnjih letihzagotovili relativno zastopanost vseh pokrajin in njihovo vključevanje v skupni slovenski kulturniprostor. Bele lise ostajajo na Gorenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in Prlekiji, od koder je bila leizjemoma dana pobuda za sofinanciranje, z izjemo posameznikov iz Gorenjske, ki se redno prijavljajona projektne razpise za delovne štipendije in sodelujejo pri tujih razstavnih projektih.4 Podporne dejavnosti (izobraževanje, strokovni tisk, stanovske organizacije, medresorskosodelovanje)Pri drugih točkah, tudi pri izobraževanju, opažamo izboljšanje stanja, na področju strokovnega tiska instanovskih organizacij pa so razmere slabše, kot so bile pred leti.Tabela 1: Stanovske organizacije na področju likovne umetnostiŠt. Naziv stanovske organizacije LastnirazstavniprostorŠteviločlanovŠt. in statuszaposlenih99

1 Društvo oblikovalcev Slovenije ne 200 02 Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov da 643 1 (pogodbeno)2/1 Društvo likovnih umetnikov Ljubljane ne 290 1 (pogodbeno)2/2 Društvo likovnih umetnikov Maribor da 82 2 (1 pogodbeno, 1prek javnih del)2/3 Društvo likovnih umetnikov Insula (Obala) da 43 1 (redno)2/4 Društvo likovnih umetnikov Celje ne 32 02/5 Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske ne 33 02/6 Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije ne 23 02/7 Društvo likovnih umetnikov Škofja Loka ne 15 02/8 Društvo likovnih umetnikov Kranj ne 02/9 Društvo likovnih umetnikov Zasavja ne 02/10 Društvo likovnih umetnikov Dolenjske ne 5 03 Društvo arhitektov Ljubljana ne 350 1 (pogodbeno)4/1 Fotoklub Ljubljana ne 42 04/2 Fotoklub Maribor da 117 2 (prek javnih del)Na področju likovne umetnosti pogrešamo močne nacionalne stanovske organizacije, med katerimideluje le še Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, ki pa si še vedno ni opomogla odfinančnega in kadrovskega zloma pred 9 leti, kar se kaže v vedno manj konkurenčnem programu inzastareli organiziranosti, ki ne sledi zahtevam članstva v novih razmerah. Močnejša so regionalnadruštva, ki so v nekaterih primerih eden od osrednjih centrov v regiji (Društvo likovnih umetnikovInsula), ali pa so celo prevzela določene funkcije na nacionalni ravni (Društvo likovnih umetnikovLjubljane, Društvo arhitektov Ljubljane). Podobne razmere opažamo na področju fotografije, nakaterem ključno nalogo spremljanja sodobne fotografije ob specializiranih galerijah opravljajo lokalnifotoklubi (Fotoklub Ljubljana, Fotoklub Maribor …), Fotografska zveza Slovenije pa deluje pretežnona organizacijski ravni, saj na nacionalni ravni povezuje 22 fotoklubov iz vse Slovenije. Pozitivni soposkusi po ponovnem zagonu Društva oblikovalcev Slovenije, ki mu je že uspelo realiziratiposamezne nacionalno pomembne razstave s področja oblikovanja. Poleg obstoječih se pojavljajonove oblike organiziranosti (nevladni, zasebni zavodi in društva) in nekatere uspešno prevzemajonaloge nekdanjih stanovskih društev. Slaba stran poleg vse večje profiliranosti, ki otežuje vključevanjezainteresiranih posameznikov, sta tudi prevelika razdrobljenost in slabša prepoznavnost v strokovni inše posebej v širši javnosti.4.1 Formalno izobraževanjeNa področju formalnega izobraževanja obstajajo v Sloveniji spodaj navedene ustanove, ki sosofinancirane iz drugih proračunskih virov, se pa posamezne ustanove prijavljajo tudi na razpiseMinistrstva za kulturo s projekti, ki presegajo zgolj izobraževalne programe in se z razstavnimiprojekti smiselno umeščajo v politiko promocije sodobne likovne umetnosti. Predvsem Akademija zalikovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani sta že uveljavljenaizvajalca, ki z razstavno dejavnostjo onkraj pedagoških programov zagotavljata najmlajši in najboljranljivi generaciji vsaj osnovne možnosti za prve nastope v javnosti ter jim z mednarodnimpovezovanjem odpirata vrata v tuje galerije. Prek programskega razpisa prednostno podpiramoskupinske razstave, partnerske projekte s tujimi univerzami/akademijami in mednarodne izmenjave.Tabela 2: Pregled izobraževalnih programov s področjaSrednja šolaUmetniška gimnazija Celje – CenterSrednja šola za oblikovanje in fotografijo LjubljanaAkademije, visokošolski zavodiAkademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani (slikarstvo, kiparstvo, grafika, video innovi mediji; vizualne komunikacije, industrijsko oblikovanje, unikatno oblikovanje, fotografija, ilustracija)100

Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v LjubljaniOddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v MariboruFakulteta za arhitekturo, Univerza v LjubljaniOddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v LjubljaniOddelek za tekstilstvo, Naravoslovno-tehniška fakulteta, Univerza v LjubljaniLikovna pedagogika, Pedagoška fakulteta Univerze v LjubljaniLikovna pedagogika, Pedagoška fakulteta Univerze v MariboruVisoka šola za umetnost, Univerza v Novi GoriciFakulteta za humanistične študije, Koper – Capodistria, Univerza na PrimorskemZasebne iniciative, organizirane v obliki celoletnega šolskega programaInštitut A.V.A., Akademija za vizualne umetnostiŠola za risanje in slikanjeFamul Stuart Šola uporabnih umetnostiVisoka šola za oblikovanje v Ljubljani4.2 Neprofitni zavodi, društva – izobraževalni programi, delavnice, platformeNeprofitni zavodi, društva – izobraževalni programi, delavnice, platforme so večinoma sofinanciraniprek javnih projektnih razpisov, predvsem prek projektnega razpisa za poklicno usposabljanje. Od leta2005 se je število prijaviteljev, ki izvajajo poseben program poklicnega usposabljanja, tj.neformalnega izobraževanja, na področju ne samo povečalo, temveč je do leta 2009 zajelo že velik delraznolike ustvarjalne prakse, v različne seminarje, predavanja, okrogle mize in delavnice pa vključiloštevilne ciljne skupine, v razponu od slikarskih delavnic za otroke iz neprivilegiranih skupin prekvsakoletnih delavnic stripa in šole za kustose do kakovostnih strokovnih izobraževanj, ki so bilanamenjena tudi takim, ki so se s področjem ukvarjali poklicno. Leta 2009 je svoje programe na razpisprijavilo že 18 izvajalcev. Ti programi so se izkazali kot odlično dopolnilo razstavni dejavnosti, sajveliko pripomorejo k popularizaciji likovne umetnosti, spodbujajo posameznikovo kreativnost,obenem pa mu na neformalen, velikokrat duhovit in prijazen način približajo umetnost. Na področjusmo prek razpisa podpirali raznovrstnost, vključevanje različnih ciljnih skupin, razpršenost ponudbepo vsej Sloveniji, prednostno pa smo obravnavali tudi pristop k izobraževanju. Ugotavljamo odličnerezultate v doseganju postavljenih ciljev, a določene slabosti v tendencah, da ti programi postanejokonkurenčni profesionalnim oblikam izobraževanja, ter občasni manjši dostopnosti zaradi previsokihkotizacij, ki so povezani s honorarji tujih mentorjev. Med stalnejšimi izvajalci so: SCCA Ljubljana,Društvo, Škuc Ljubljana (novi pristopi k razumevanju umetnosti), ZAVOD P.A.R.A.S.I.T.E Ljubljana(knjiga umetnika), KUD MREŽA Ljubljana, AICA, Slovensko društvo likovnih kritikov (sodobnakritika), Dorian – center za umetnost (klasične slikarske in grafične tehnike), Trajekt, Zavod zaprostorsko kulturo, Zavod ARK – inštitut za arhitekturo in kulturo, Društvo Pekinpah Ljubljana(arhitektura in oblikovanje), Društvo za vizualne komunikacije Magdalena Maribor (oblikovanje),EMZIN, zavod za kreativno produkcijo (grafično oblikovanje in ilustracija), FORUM, zavod zaumetniško in kulturno produkcijo (strip in svetlobna gverila).4.3 Strokovne revije leta 2010: Likovne besede, Emzin, Revija Fotografija, AB-arhitektov bilten,Oris, Hiše, PiranesiNa področju strokovnega tiska v obdobju od 2002 do danes ni prišlo le do ukinitve določenih revij inpublikacij, ki so bile vitalnega pomena za področje, temveč se je tudi položaj tistih, ki so ostale,drastično poslabšal. Znižala so se sredstva, na Javni agenciji za knjigo, kamor je bilo leta 2009preneseno celotno področje knjige, pa so zaradi svoje specifike, tj. povezanosti z različnimi zvrstmi intemami likovne umetnosti, v konkurenci z založniki, katerih osnovna dejavnost je izdaja knjig,izgubile možnost za enakovredno obravnavanje. Tovrstne revije so nujne iz več razlogov: izobražujejoširšo javnost, omogočajo večjo dostopnost do kulturnih dobrin, razvijajo kritiko in esejistiko,umetnikom, piscem in organizatorjem pomagajo do refleksij, ki jih pozneje potrebujejo za svojereference, se povezujejo v mednarodni prostor, ter so pravi podporni programi drugim dejavnostim:organizaciji razstavnih in festivalskih projektov, mednarodnemu sodelovanju, izobraževanju in splohpopularizaciji likovne umetnosti.101

Načrtna strategija za podporo takšne literature je nujna tudi zato, ker zastopanost kulturnih vsebin innačin njihove prezentacije v slovenskih medijih nista ugodna. Brane Kovič, avtor elaborata Kulturnevsebine v medijih – likovna umetnost, ki ga je v okviru raziskovalne dejavnosti v letu 2009 podprloMinistrstvo za kulturo, v zaključku med drugim ugotavlja: »Na splošno bi lahko poročanje slovenskihmedijev o likovni umetnosti označili za »domačijsko« – zanima jih skoraj izključno to, kar se dogajaznotraj slovenskih meja oziroma slovenskega etničnega prostora, kolikor toliko korektno poročajo orazstavah slovenskih avtorjev in avtorskih skupin v tujini, vendar predvsem v obliki kratkih notic,napovedi ali naknadnih zapisov, ki jih še največkrat povzamejo po STA ali pa jim jih posredujejonovinarski dopisniki iz posameznih držav. Besedila o velikih razstavah v mednarodnem prostoru, neglede na to, ali gre za moderno in sodobno ali za starejšo umetnost, so sila redka in skromna. Očitna jetudi geografska omejenost tovrstnega poročanja, saj kriterij nista kakovost in pomen posamezneprireditve, temveč bližina (v glavnem sosednje države in mesta, ki so že tradicionalno na ta ali oninačin povezana s slovensko kulturno preteklostjo). Tu se nesporno najbolj pokaže razlika medslovenskimi in primerljivimi tujimi mediji, ki veliko pogosteje in bolj profesionalno presodijopomembnost in relevantnost večjih umetniških manifestacij na različnih koncih sveta ter za poročila inocene o njih naročajo najbolj kompetentnim piscem oziroma poznavalcem specifičnih področij – tuditakim, ki v posameznih medijskih hišah niso redno zaposleni, niti ne nastopajo nujno v vlogi stalnihsodelavcev«.5 Trg umetninRazmere na trgu se od zadnje analiza leta 2002 niso bistveno izboljšale, lahko bi celo ugotovili, da sose v zadnjem obdobju poslabšale, za kar nosi velik del krivde tudi splošna gospodarska kriza. Zakon ospodbujanju vlaganj v kulturo, s katerim bi vsaj delno uredili tudi davčne olajšave za kupce inzbiratelje, še ni bil sprejet, čeprav se zanj Ministrstvo za kulturo zavzema že vrsto let. Leta 2006 je bilas sklepom ustanovljena medresorska komisija za pripravo Zakona o spodbujanju vlaganj v kulturo,poleg predhodne študije dr. Bogomirja Kovača z naslovom Strokovne podlage za pripravo zakona ozasebnih vlaganjih v kulturo in celovito reformo financiranja kulture je uporabila primere dobrih praksiz evropskih držav ter maja 2006 predlagala osnutek zakona, ki bi zajel davčne olajšave, podpornemehanizme ter partnerstvo med gospodarstvom in umetnostjo. Osnutek ni prišel nikoli v javnoobravnavo, je pa v okviru raziskovalnih nalog Ministrstva za kulturo že leta 2009 nastala raziskava spodobnimi cilji, z naslovom Predlog zakonske vpeljave sheme deleža so jo pripravili mag. Jiri Kočica,Jure Logar, mag. Katarina Majerhold, Aleksander Ostan, mag. Andrej Srakar in Matej Zavrl.Po zadnjih podatkih deluje v Sloveniji manj kot 50 prodajnih galerij, nekatere so skupaj sstarinarnicami vključene v nacionalno stanovsko organizacijo Društvo galeristov in starinarjevSlovenije (11 galerij in 12 starinarnic). Največ 10 galerijam še uspe prodati kakšno delo sodobnegaslovenskega avtorja, a se je njihovo število v zadnjih petih letih prepolovilo, saj je le še 10pomembnejših zbirateljev, specializiranih za to področje. Izvajalce smo poleg permanentnihprizadevanj na področju zakonodaje delno podpirali tudi s sofinanciranjem določenih (študijskonaravnanih) razstav in letnega sejma starin in umetnin, posebno poglavje pa so umetniški sejmi, ki sov zadnjih štirih letih postali eden od instrumentov za večjo promocijo slovenske umetnosti v tujini. Vobdobju 2008–2009 se je šestim slovenskim galerijam, ki jih je ministrstvo tudi sofinanciralo, uspelouvrstiti na naslednje mednarodne sejme: Arco Madrid, Artefiera Bologna, Art Brussels, Viennafair,Art Basel in Volta Basel, Frieze Art Fair London, Fiac Pariz, Artissima Torino, Paris Photo in ArtForum Berlin. Na njih so večkrat predstavili med 15 in 25 umetnikov, ki Slovenijo predstavljajo vtujini, vsaj po eno delo je bilo prodano v javno ali zasebno zbirko oziroma je bil rezultat nastopapovabilo galerije ali umetnika na katero od mednarodnih razstavnih prireditev pozneje. Od celotnevsote za mednarodno sodelovanje v višini 200.000 €, kamor sta sodili še podpodročji udeležba prirazstavnih in festivalskih projektih v tujini in rezidenčne udeležbe, je bilo za sejme v letu 2009namenjenih 90.000 EUR.102

6 Financiranje6.1 Načini financiranja6.1.1 ProgramskoV letu 2009 je delež za programsko financirane izvajalce v višini 359.00 € predstavljal 40 % celotnevrednosti postavke, od tega je bilo 210.000 € namenjenih 4 izvajalcem, ki so bili matično financiranina likovnem področju, ter 149.000 € projektom tistih izvajalcev, ki so prihajali z drugih matičnihpodročij (9). Največji delež je pripadel intermedijskemu področju, kar je razumljivo zaradi pogostihstičišč ter dejstva, da imajo najmočnejši producenti tudi svoje razstavne programe. V letu 2010 je bilov štiriletno programsko sofinanciranje sprejetih skupaj 17 izvajalcev, od tega 8 na likovni umetnostikot matičnem področju. Za vse je bilo namenjenih 653.800,00 €, od tega 485.800 za prve in 168.000 €za tiste, ki imajo osnovno pogodbo na drugih področjih. Najvišji odstotek teh je na področjuintermedijske umetnosti, in sicer 105.000 €. Poleg možnosti, da so lahko prijavili kot upravičene tudisplošne stroške delovanja in stroške dela, kar je novost, se je izboljšalo tudi razmerje med zaprošenovrednostjo projekta in pogodbeno vrednostjo, tj. deležem, ki ga zagotovi Ministrstvo za kulturo. Priprogramsko sofinanciranih je ta delež v letu 2010 znašal v povprečju 61,48 %. Če so finančni načrtistvarni ter programi in projekti res realizirani v tako postavljenih okvirih, si je za celotno vrednostprojekta treba zagotoviti še vsaj 70 % iz drugih virov, medtem ko znaša ta delež glede na zaprošenasredstva slabih 40 %.Tabela 3: Preglednica programskega sofinanciranja v letih 2002–2010Leto Celotna vrednost v € Vrednostsofinanciranihprogramov v €Št. vsehizvajalcev2002 311.225,17 209.272,24 25 (z zavodi) 252003 260.757,90 148.089,76 14 142004 519.712,90 282.715,74 14 142005 460.789,10 204.828,08 16 62006 607.206,64 247.291,77 16 62007 843.507,19 276.517,43 14 42008 994.518,98 329.194,17 13 42009 1.028.989,10 369.209,15 14 42010 1.408.700,00 653.800,00 17 8Št. izvajalcev namatičnem področjuTabela 4: Preglednica programskih pogodb za obdobje 2010–2013Št.matičnihizvajalcevŠt.izvajalcevz drugihpodročijCelotna vrednost v€Zaprošenavrednost v €Pogodbenavrednost v €8 1.660.936,04 750.590,54 485.800,00 64,729 656.901,00 312.795,00 168.000,00 53,71Skupaj 2.317.837,04 1.063.385,54 653.800,00 61,48Delež sredstevMK v %6.1.2 ProjektnoV letu 2009 je bilo za projektno financiranje namenjenih 559.779,95 €, od tega 399.857 zasofinanciranje kulturnih projektov v Sloveniji in 200.000 za poziv za sofinanciranje kulturnihprojektov tujini (razstave, sejmi, rezidence).103

6.2 Struktura izvajalcev financiranih programov in projektov6.2.1 Programi in projekti nevladnih organizacijProgrami in projekti nevladnih organizacij so že glede na opredelitev področja temeljni, sajzagotavljajo dopolnitev osnovne mreže izvajalcev razstav na nacionalni ravni. So pandan nacionalnimin občinskim javnim zavodom, ki so večinoma sofinancirani iz drugih virov. Za njihove programe inprojekte je bilo namenjenih vsaj 60 % vseh razpoložljivih sredstev, pri čemer lahko za večletnoprogramsko sofinanciranje kandidirajo le nevladne organizacije. V letu 2009 je bilo v sofinanciranjesprejetih 83 izvajalcev iz nevladne sfere, kar v razmerju z javnimi zavodi in zasebnimi galerijami terizobraževalnimi ustanovami predstavlja 70 %.Tabela 5: Preglednica sofinanciranih projektov v letih 2002–2010Leto Celotna vrednost v € Vrednostsofinanciranihprojektov v €Št. vsehizvajalcevŠt. fizičnihosebDelež za projektefiz. oseb2002 311.225,17 101,800,00 31 * 9.105,322003 260.757,90 109.167,00 34 * 15.857,122004 519.712,90 181.917,03 79 * 58.280,792005 460.789,10 218.613,34 137 37 90.003,762006 607.206,64 343.223,17 158 55 161.293,182007 843.507,19 566.989,76 184 75 222.431,602008 994.518,98 665.324,81 173 68 238.551,882009 1.028.989,10 559.779,95 200 72 220.599,002010 1.408.700,00 741.100,00 240 75 171.700,00* Zaradi drugačne razdelitve postavke v navedenih letih ti podatki niso razvidni.Pojasnilo: V prvih letih so bili v postavki zajeti tudi določeni programi in projekti javnih zavodov,zato ni možno povsem razmejiti deleža za nevladne organizacije na področju kulture in nacionalnejavne zavode. Leta 2004 smo uvedli delovne štipendije in rezidenčne udeležbe, z letom 2007 parazstavnine (prej stimulirane v okviru dodatnih točk pri razpisnih kriterijih) kot obveznost prijavitelja,ki mu ministrstvo sofinancira programe in projekte prek pozivov in razpisov (kar pojasnjuje nihanja vštevilu prijavljenih in sofinanciranih projektov fizični oseb). V celotno vsoto so zajete tudi delovneštipendije in rezidenčne udeležbe.Tabela 6: Projektno financiranje v letu 2010Odobrena sredstvaCelotnavrednostv %Zaprošenavrednostv %CelotnavrednostZaprošenavrednost MKSkupaj pravne osebe (vsi) 710.469,92 237.520,00 98.000,00 13,79 41,26Skupaj javni zavodi 169.972,00 75.600,00 28.500,00 16,77 37,70Skupaj pravne osebe 880.441,92 313.120,00 126.500,00 14,37 40,40Skupaj fizične osebe 164.333,00 71.008,00 28.450,00 17,31 40,07Skupaj delovne štipendije 128.000,00MK104

6.2.2 Samozaposleni na področju kultureV letu 2009 je bilo prek projektnega razpisa in poziva sofinanciranih 16 delovnih štipendij v višini128.000 € in 4 rezidenčne udeležbe v višini 12.000 €. Samozaposleni so bili tudi med prejemnikirazstavnin, ki jih je bilo v tem letu izplačanih 369 v povprečni višini 500 €.6.2.3 Občinski (lokalni) javni zavodiObčinski javni zavodi, ki jih Ministrstvo za kulturo ne pozove k predložitvi programa, imajo možnost,da svoje projekte prijavijo na projektne razpise. V letu 2009 je bilo v sofinanciranje prek razpisa JPR-UM-2009 sprejetih 9 javnih občinskih zavodov iz vse Slovenije, ki so realizirali 31 razstav. Na razpisuza sofinanciranje večletnih kulturnih projektov, s katerim smo želeli zagotoviti relativno stabilen načinfinanciranja tudi v javnosti prepoznanim in uveljavljenim večletnim projektom, je bilo vsofinanciranje sprejetih 11 takih projektov v organizaciji javnih zavodov.6.2.4 Zasebne galerijeZasebne galerije igrajo bistveno vlogo pri urejanju trga in položaju umetnikov, predvsemsamozaposlenih, v sistemu sofinanciranja iz javnih sredstev pa so pomembne v tistem delu, ko zrazstavno in promocijsko dejavnostjo prispevajo k produkciji in uveljavljanju sodobne slovenskelikovne umetnosti. Tako kot občinski javni zavodi imajo možnost, da za projekte, ki presegajo zgoljkomercialni namen, kandidirajo na vseh razpisih. Prek projektnega razpisa smo v letu 2009sofinancirali projekte 5 zasebnih galerij.7 Kadri7.1 Nevladne organizacije na področju likovne umetnostiV nevladnih organizacijah na področju likovne umetnosti je zelo malo redno zaposlenih, med 8programsko financiranimi izvajalci jih le 5 redno zaposluje strokovne delavce, pa še to le tisti, ki vsvoje delovanje poleg likovne umetnosti vključujejo tudi druga področja. Najmočnejši izvajalec imanajveč 2 zaposlena. Nekateri si pomagajo z začasnimi zaposlitvami prek Zavoda za zaposlovanje innjihovimi spodbujevalnimi programi, večina programe in projekte realizira s pomočjo pogodbenozaposlenih sodelavcev. S stimulativnim vrednotenjem pri razpisih (prednostni kriteriji) na razpisihspodbujamo vključevanja samozaposlenih v programe in projekte vseh prijaviteljev, ne le nevladnihorganizacij. V letu 2009 je pri realizaciji razstavnih programov sodelovalo 207 samozaposlenih.7.2 Občinski (lokalni) javni zavodiV občinskih (lokalnih) javnih zavodih imajo vsaj enega redno zaposlenega, saj za splošne stroškedelovanja in stroške dela lokalna skupnost kot ustanoviteljica zagotavlja vsaj minimalna sredstva, zatoje pri teh največja težava v pomanjkanju sredstev za kulturni program. Analize kažejo, da večji, kot jezavod, bolj je strukturirana kadrovska zasedba, večji je tudi delež kustosov in drugih strokovnjakov,pomembnih pri izvedbi razstavnih projektov. V manjših zavodih je delež strokovnega kadraproporcionalno manjši, velikokrat pa tudi vplivnejše galerije delujejo v sklopu obsežnejših institucij(kulturnih domov in centrov, knjižnic, zavodov, ki združujejo turizem in kulturo ipd). S pogojem, dapri organizaciji razstav sodelujejo profesionalci, tj. kustosi, smo pri razpisih uveljavili prakso, da četega kadra ni, se ta pogodbeno najame za določen projekt. S tem smo dosegli večjo mobilnostumetnostnih zgodovinarjev, likovnih kritikov, kuratorjev, ki so večinoma mlajši in težko zaposljivi,prispevali k zboljšanju položaja samozaposlenih (med njimi je tudi vedno več teh poklicev), obenempa spodbudili večjo prevetritev muzejskih in galerijskih programov.105

7.3 SamozaposleniDanes je status samozaposlenega v kulturi skoraj edini način, da se nadarjenim in kakovostnimustvarjalcem omogoči opravljanje dela in razvoja njihovih umetniških potencialov, kar je pomembnoza razvoj kulture in umetnosti na nacionalni ravni. Podoben pristop k obravnavanju statusa umetnikovpoznajo tudi druge države v Evropi. Kot je bilo že navedeno v predhodnih poglavjih, številosamozaposlenih na področju rase, zvišuje pa se tudi število tistih, ki jim prispevke za zdravstveno,socialno in pokojninsko zavarovanje plačuje Ministrstvo za kulturo iz državnega proračuna. Tudi če bise radi zaposlili, te možnosti žal nimajo, svoje delo pa večinoma iz objektivnih razlogov težkoprodajo.Tabela 7: Samozaposleni na področju kulture v letih 2002–2010Leto Št. vpisanih vrazvid2002 778 3912003 862 4322004 976 4912005 1072 5322006 1184 6062007 1232 8102008 908 5972009 1352 7702010 863 722Št. s pravicodo plačilaprispevkovDa bi avtorjem pomagali v okviru obstoječih možnosti Ministrstva za kulturo, smo načrtno spodbujaliuveljavljanje razstavnin, podeljevanje delovnih štipendij, ki nikoli ni padlo pod 10 na leto, tersofinanciranje rezidenčnih bivanj v tujini, ki smo jih večinoma v zaprošeni višini tudi odobravali. Vletu 2009 smo sicer znižali višino delovne štipendije s prej 10.600 € na 8000 € ter to oblikoneposredne podpore namesto predvidenim 10 umetnikom dodelili 16 prijaviteljem, od tega dvemakuratorjema. Za ta projekt pride na razpis v poprečju 56 prijav in vsaj tretjini bi strokovna komisija vprimeru več sredstev delovno štipendijo z veseljem odobrila. Na področju se namreč soočamo tudi zrazličnimi ožjimi področji, ki bi jih v interesu stroke in želji po primerljivosti z mednarodnimprostorom morali enakovredno obravnavati in spodbujati. Korekten vsakoletni izbor je zato izjemnotežko opraviti, še posebej, ker je eden temeljnih ciljev obstoječega NPK tudi zagotavljanje pluralizma.Delovne štipendije imajo izjemno dobre rezultate za poznejšo promocijo in reference, enakorezidenčne udeležbe, ki včasih bolj kot sodelovanje pri uglednih razstavnih projektih odpirajo vrata vtuje galerije, zbirke in izobraževalne ustanove. Kandidiranje za obe obliki neposredne podpore jeizključna pravica samozaposlenih na področju likovne umetnosti.8 InfrastrukturaMed dejavnike, ki sicer uveljavljene izvajalce (praviloma iz nevladne sfere) ter realizacijo dobrihprogramov in projektov najbolj omejuje, sodi pomanjkanje razstavnih prostorov, kjer je Ljubljana šeposebej izpostavljena. Le redki izvajalci imajo svoje ali pod ugodnimi pogoji najete prostore, večinavsako leto znova išče možnosti za izvedbo svojih projektov in celo programov v gostovanju vrazličnih muzejih in galerijah ter bolj ali manj primernih poslovnih prostorih. Ker so v podrejenempoložaju, se morajo strinjati tudi s tako ostrimi pogoji, da je ogrožena kakovost njihovega delovanja.Obstoječa razstavišča so strogo zamejena z razstavno politiko tistih, ki jih upravljajo, to pa otežujedostopnost sicer kakovostnih izvajalcev do javne kulturne infrastrukture.106

8.1 Občinski (lokalni) javni zavodiSem uvrščamo javne zavode, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti in jim tudi zagotavljajo osnovnasredstva za stroške dela in delovanja. Njihova struktura je različna, večinoma pa jih lahko razdelimo vtri večje skupine: muzeje in galerije, katerih edini namen je prirejanje razstavnih dogodkov, kulturnedomove, ki v svojih prostorih združujejo več področij umetnosti (gledališke predstave, koncerte,razstave, različna izobraževanja in zabavne prireditve) in imajo praviloma galerijo ali vsaj poseben,razstavnemu programu namenjen prostor, in galerije, ki delujejo v okviru knjižnic.Ti zavodi so zelo pomembni v uresničevanju javnega interesa na področju spodbujanja inpromoviranja likovne umetnosti, saj na eni strani zagotavljajo dostopnost in pluralizem na lokalnioziroma regijski ravni, na drugi pa se s kakovostnim in profiliranim programom umeščajo v izvajalce,pomembne za razvoj področja na nacionalni in velikokrat tudi mednarodni ravni. Tisti, ki delujejo obmeji z Italijo, Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško, so nepogrešljivi partnerji v tako imenovanemčezmejnem sodelovanju.Bistvena težava izvajalcev iz vseh treh skupin je nedorečeno financiranje, saj tudi če ustanoviteljizagotavljajo osnovne stroške delovanja, vedno primanjkuje za realizacijo kulturnega programa. Zaradivezanosti na ustanovitelja na eni strani ter zadostitve kriterijem na državnih ali evropskih razpisih nadrugi je izvajalcu pogosto težko profilirati svoj program in ga ohranjati na zastavljeni ravni.Tako izvajalci prve kot večinoma druge skupine imajo dobro razvito infrastrukturo, primerneprostorske možnosti tudi za zahtevnejše mednarodne projekte ter ustrezen strokovni in tehnični kader(na primer Galerija muzej Lendava, Zavod za kulturne prireditve in turizem Celia Celje, Kulturni domFranceta Bevka Nova Gorica, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Mladinski kulturni centerMaribor, Kulturni dom Srečka Kosovela Sežana). Med izvajalci tretje skupine posebej navajamoizvajalce, kot je Galerija Miklova hiša Ribnica, ki po svojem programu sodi v neformalno mrežonacionalno pomembnih galerij, deluje v okviru knjižnice in nima stalno zaposlenega kustosa, a tonadomesti s strokovno podporo programskega sveta in kuratorja po pogodbi.8.2 Nevladne organizacijeNevladne organizacije, ki med izvajalci na področju likovne umetnosti razpolagajo z lastnimrazstavnim prostorom ali imajo tega najetega pod ugodnimi pogoji, so predvsem društva (DruštvoŠKUC: Galerija ŠKUC v Ljubljani, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov: Galerija ZDSLU vLjubljani, KUD Mreža: Galerija Alkatraz v Ljubljani, Društvo likovnih umetnikov Maribor: GalerijaDLUM v Mariboru, Fotoklub Maribor: Galerija Stolp v Mariboru, Prosvetno društvo Kanal ob Soči:Galerija Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči, Društvo likovnih umetnikov Obale: Galerija Insula v Izoli…). Stalno zaposlene imajo le redki izvajalci, jim pa finančna podpora države in lokalnih skupnostiomogoča vsaj pogodbene zaposlitve in delo prek študentskega servisa (gl. tabelo št. 1).8.3 Samozaposleni likovni umetnikiSamozaposleni likovni umetniki, ki so med vsemi poklici (na Ministrstvu za kulturo) najštevilnejši, soprimerjalno z drugimi umetniškimi poklici težje zaposljivi in zato odvisni predvsem od prodaje svojihumetniških del ter različnih subvencij za svojo produkcijo in promocijo. V Sloveniji jih ne omejujetale majhen, komaj razvit trg in pomanjkanje zbirateljev, temveč tudi dokaj zaprt kulturni prostor, ki gadoločajo muzeji in galerije z velikokrat preveč profiliranim programom, kamor težko vstopajo noviavtorji. Z izjemo različnih študijskih in preglednih razstav, kamor posamezne umetnike vabijo kustosi,mora večina samozaposlenih avtorjev delovati samoiniciativno in si z različnimi prošnjami zagotovitimožnost predstavljanja svojih del v muzejih in galerijah. Žal je terenskih kustosov vse manj,nacionalno strokovno društvo pa ne opravlja dovolj dobro svoje primarne naloge, da bi promoviralosvoje člane in njihovo kreativno delo, zato so lahko tudi kakovostne umetnine spregledane, če njihoviavtorji ne premorejo vsaj malo poslovne žilice. Tu ni bistvene razlike med javnimi zavodi innevladnimi organizacijami, so pa zadnje zagotovo bolj elastične in prej pripravljene tvegati z novimi,tudi še neznanimi imeni. S sorodnimi težavami se soočajo tudi samozaposleni umetnostni107

zgodovinarji, saj v javnih zavodih pri nas še ne poznamo zaposlovanja za določen čas in za projekte,zato se lažje uveljavijo znotraj nevladnega sektorja. Tako ustvarjalci kot kustosi za realizacijo svojihkulturnih projektov uporabijo možnost javnih razpisov, na katerih lahko pridobijo potrebna sredstva.Samozaposleni so vedno vezani na soorganizatorja, predvsem na pravno osebo, ki jim zagotavljamožnost javne predstavitve kulturnega projekta. Žal ugotavljamo, da številni lastniki galerijsamozaposlenim odstopijo le prostor, vse drugo si morajo zagotoviti sami. Analiza kaže celotenrazpon možnih sodelovanj, tj. od pravih partnerstev prek strokovno korektnega vključevanjasamozaposlenega v ustaljeno programsko shemo javnega zavoda ali nevladne organizacije donedopustne prakse, ko posameznik z delom in sredstvi, pridobljenimi na razpisih in pri donatorjih,pomaga ustvarjati program izvajalca, ki je že sofinanciran iz proračuna. Kljub tem slabostimugotavljamo, da je v razpisih smiselno ohranjati tudi fizične osebe kot upravičene, saj na tak načinzagotavljamo dostopnost in pluralizem v sodobni likovni umetnosti ter s tem vsaj minimalnokorigiramo tendence k monolitnosti določenih umetniških trendov, kuratorjev in umetnikov.9 Analiza PSPNPrednosti:– fleksibilnost izvajalcev programov in projektov na področju likovne umetnosti,– veliko izvajalcev in raznolike umetniške tendence,– precej dobra pokritost Slovenije z galerijami,– veliko izvajalcev in umetnikov, ki jim je uspelo navezati dobre kontakte v mednarodnemprostoru,– opazen razvoj področij arhitekture in oblikovanja,– boljši pogoji za izobraževanje na večini področij sodobne likovne umetnosti,– dobro zasnovani izobraževalni in popularizacijski programi ter– porast števila obiskovalcev razstav in udeležencev različnih oblik neformalnega izobraževanja.Slabosti:– preobsežno področje s premalo samostojnimi in avtonomnimi podpodročji, ki se ne morejorealizirati v vsej svoji specifiki,– prevelika nihanja v uveljavljenosti izvajalcev in njihovi profesionalnosti,– velik razpon v kakovosti prijavljenih projektov,– premajhna diferenciacija znotraj heterogene skupine nevladnih organizacij,– prevelika razdrobljenost izvajalcev in projektov,– premalo upoštevan pluralizem v sodobni likovni umetnosti, s čimer smo slabo primerljivi stujino,– premalo sodelovanja med javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami in posamezniki,– izrazito podrejen položaj ustvarjalca,– slaba zaposljivost samozaposlenih na področju likovne umetnosti,– slabo razvit trg, nestimulativna davčna politika, malo mecenov in zbirateljev ter108

– preveč rigidno urejanje posameznih področij umetnosti znotraj MK in premalo sodelovanjamed njimi.Priložnosti:– vzpostavitev novih načinov sodelovanja med nevladnim sektorjem in javnimi zavodi,– povezovanje več izvajalcev pri nacionalno in mednarodno referenčnih projektih,– bolj koordinirani in skupinsko zastopani nastopi slovenskih likovnih umetnikov v tujini,– večja profiliranost obstoječih galerij,– več sodelovanja med izvajalci kulturnih programov, izobraževalnimi ustanovami in mediji ter– podpora dobrih idej v povezavi z gospodarstvom (turizem, industrijo …).Nevarnosti:– izgubljanje posebnosti celih podpodročij (unikatno oblikovanje, ilustracija, kostumografija,grafika …) v vse bolj poenotenem področju, na katerem bodo prevladale bolj uveljavljeneustvarjalne prakse,– vedno večje drobljenje sredstev, kar bi v nabor sicer zajelo večje število izvajalcev inprojektov, a na račun kakovosti ter doseganja in nagrajevanja vrhunskih dosežkov,– povprečje, ki za ambiciozne in nadarjene ustvarjalce deluje nespodbudno,– popolna odvisnost samozaposlenih od javnih sredstev,– prevelika odvisnost občinskih javnih zavodov od sredstev Ministrstva za kulturo in– izginevanje ustvarjalnih praks, ki v duhu časa radi prečijo različna področja umetnosti.10 Predlogi ciljev in ukrepov1. cilj: Razvoj področij arhitekture in oblikovanjaGlede na širok razpon ustvarjalnih praks, ki se uvrščajo na področje likovne umetnosti, se obenavedeni ožji področji, kljub temu da sta skozi vso zgodovino sodili k slikarstvu in kiparstvu, po svojispecifiki od njih toliko razlikujeta, da bi potrebovali posebno obravnavo, še posebej v času, ki jenaklonjen kreativnim industrijam, ter se je področje, podobno kot drugje, ozko profiliralo naposamezna, ciljnim nalogam primerna podpodročja. Pri razpisih je strokovno velikokrat spornauporaba enake metodologije in vrednotenja pri raziskovalnih projektih fizičnih oseb, nacionalnopomembnih preglednih razstav ter sodelovanja slovenskih oblikovalcev na referenčnih tujih sejmih, naprimer mode, pohištva ipd. Tudi s finančnega vidika je raznolike projekte težko enotno obravnavati.Ukrep: Vzpostavitev posebnega področja arhitekture in oblikovanja s formiranjem nove strategijerazvoja in z lastno proračunsko postavko znotraj Direktorata za umetnost.Pričakovani učinki: Razvoj obeh ožjih področij, večja prepoznavnost v domačem in mednarodnemprostoru ter posledično večja konkurenčnost slovenskih, predvsem mladih arhitektov in avtorjev.Zagotovitev pogojev za razvoj kreativnih industrij in večje vloge arhitektov pri urejanju grajenegaokolja in udeležbe pri različnih natečajih. Razbremenitev sedaj skupnega področja likovne umetnosti.Kazalniki: Število sofinanciranih programov in projektov, realizacije v okviru nastopov na uglednihdomačih in mednarodnih prireditvah arhitekture in oblikovanja, vključevanje projektov vgospodarstvu, odmevi v strokovni javnosti.Čas izvedbe: V obdobju novega NPK.109

Finančna sredstva: 800.000 € za nove programe in projekte.2. cilj: Sprejem posebne strategije permanentnega sodelovanja z nevladnimi organizacijami napodročju kultureVključevanje nevladnih organizacij v aktivnosti za uresničevanje javnega interesa v kulturi je nujno, znekaterimi (Asociacija nevladnih organizacij) že sedaj sodelujemo pri reševanju različnih problemov.Sedanje stanje ni najbolj ugodno, saj se ukvarjamo s preveč različnimi vsebinami, predvsem pa našisedanji sogovorniki z nevladne strani ne predstavljajo dovolj reprezentančnih predstavnikov.Potrebujemo vzpostavitev mreže nevladnih organizacij, ki deluje le na področju kulture in je zmožnaznotraj razdrobljenih interesnih skupin formirati reprezentančne predstavnike, ki bodo zastopaliinterese vseh nevladnih organizacij, po potrebi izvesti notranjo diferenciacijo po področjih in potrebahter tudi položaju in vplivnem območju.Ukrep: Reorganizacija sedanjih struktur, okrepitev in posodobitev obstoječih nacionalnih stanovskihdruštev, vključitev v mrežo ter vzpostavitev permanentnega sodelovanja na različnih področjih inravneh.Pričakovani učinki: Bolj profilirana in profesionalno zastavljena platforma za času najbolj primernokulturno politiko na področjih umetnosti, pomembnejša vloga reprezentativnih nevladnih organizacijin njihova boljša pogajalska pozicija tako v sodelovanju z vlado kot z drugimi dejavniki v kulturi,predvsem pa racionalizacija ter bolj kakovostni, umetniški pluralizem upoštevajoči in dostopnejšikulturni programi.Kazalniki: Število in vrsta vključenih nevladnih organizacij, njihova razpršenost po vsej Sloveniji;število in vrsta javno pripravljenih in predstavljanih pobud; število in vrsta povezav s sorodniminevladnimi organizacijami v mednarodnem prostoru.Čas izvedbe: Realizacija v obdobju novega NPK, prva faza že v letu 2012.Finančna sredstva: 200.000 €.3. cilj: Izboljšanje dostopnosti javne kulturne infrastrukture na podlagi sodelovanja mednevladnimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture, ter muzejskimiustanovami z javno infrastrukturoUkrep: Zakonsko regulirano soorganizatorstvo pri tistih javnih zavodih, ki jim stroške za investicijskovzdrževanje, opremo, splošne stroške delovanja in stroške dela zagotavlja država (za občinskepriporočilo).Pričakovani učinki: Boljši in kompleksnejši programi, ugodnejši položaj nevladnih izvajalcev,pestrejša kulturna ponudba javnih zavodov, racionalnejša raba proračunskih sredstev, ki se sedajvečkrat podvajajo, prihranek pa bi bil porabljen za produkcijo.Kazalniki: Število in vrsta realiziranih partnerskih (koprodukcijskih?) projektov NVO in javnihzavodov, razmerje v finančnem vložku, delu, storitvah, uporabnini prostorskih kapacitet, število invrsta novih razstavnih prostorov, namenjenih nevladnim organizacijam, število novo pridobljenihrazstavišč brez apriorne razstavne usmeritve.Čas izvedbe: Realizacija v skladu z ukrepi za posodobitev delovanja javnih zavodov na področjukulture javnih zavodov, prva faza že leta 2012.Finančna sredstva: 300.000 €.4. cilj: Zagotovitev strokovne teoretske podpore likovnim programom in projektomZaradi permanentnega zmanjševanja števila in zvrsti publikacij s področja likovne umetnosti terukinjanja ali reduciranja specializiranih revij za področje, ob tem pa še neustreznega spremljanja110

tovrstnih dogodkov v medijih slovenski prostor izgublja osnovno platformo za ugodno produkcijo,razvoj in promocijo sodobne likovne umetnosti na vseh področjih. Posledica so umanjkanje kritiškerefleksije, nejasni kriteriji in še manj zanimanja za razstave, formiranje zbirk ipd., kot ga že siceropažamo. To, kar nam uspe popraviti z uspešnimi popularizacijskimi programi, pogosto izničimo zzanemarjanjem tega vidika.Ukrep: Spodbujanje izdajanja strokovnih publikacij, knjig in revij s področja likovne umetnosti in znjo povezane humanistične literature na podlagi ciljnega razpisa ob strokovni presoji strokovnekomisije za likovno umetnost; spodbujanje načrtovanja premišljene uredniške politike slovenskihmedijskih hiš in objavljanja kakovostnih prispevkov.Pričakovani učinki: Izboljšanje položaja kulture v strokovni in širši javnosti, diferenciacija dogodkovin izvajalcev, večja izobraženost in ozaveščenost prebivalstva (tudi v odnosu do grajenega innaravnega okolja), povečanje obiska galerij in drugih z razstavami povezanih dogodkov, večji ugled inmoč stroke v javnosti, možnost objavljanja strokovnih besedil naših in tujih strokovnjakov terposledično lažji preboj v mednarodni prostor.Kazalniki: Število in zvrsti objavljenih publikacij, število strokovnjakov s področja, število revij inpodročja, ki jih te pokrivajo; ažurnost objavljanja pomembnih dogodkov v medijih, število in vrstaprispevkov, profil avtorjev, ki te prispevke objavljajo.Čas izvedbe: V celoti v obdobju veljavne nove Resolucije o nacionalnem programu za kulturo, prvirezultati že v letu 2011 s projektnimi razpisi na področju knjige in medijev.Finančna sredstva: 200.000 €.11 ViriBrane Kovič: Kulturne vsebine v medijih – likovna umetnost, raziskovalna dejavnost MK 2009.Dr. Bogomir Kovač: Strokovne podlage za pripravo zakona o zasebnih vlaganjih v kulturo,raziskovalna dejavnost MK 2006.Letna finančna in vsebinska poročila izvajalcev programov in projektov.Osnutek zakona o spodbujanju vlaganj v kulturo, MK 2006.Poročila o izvajanju NPK.111

1.4Matjaž ŠekoranjaINTERMEDIJSKA UMETNOSTKAZALO1 Opredelitev področja2 Financiranje3 Kadri4 Infrastruktura5 Analiza PSPN6 Predlogi ciljev in ukrepov7 Viri112

1 Opredelitev področjaIntermedijska umetnost je splošen izraz, ki se nanaša na sodobne umetnostne rabe novih medijskihtehnologij. Kategorija vključuje formalno, vsebinsko in tehnično izrazito širok spekter umetnostneprodukcije, ki si vedno bolj uspešno pridobiva status specifičnega umetniškega področja. Izraz vožjem pomenu besede izhaja iz tradicionalnega razumevanja orodja v smislu računalnika kot novegačopiča in se praviloma pojavlja kot neke vrste galerijsko performativni privesek, pri širšemrazumevanju pa je poudarek na izkušnji povezovanja medijev znotraj spremenljivega okolja, ki temeljina sovpadanju kulture, znanosti in drugih družbenih dejavnosti – tudi gospodarstva. Danes, kogovorimo o razširjenem pojmovanju kulture in umetnosti, gre pri intermedijski umetnosti predvsem zaprodukcijo mladih in perspektivnih avtorjev, ki kreativno raziskujejo mejna področja uveljavljenihumetniških praks in jih povezujejo v nove smiselne celote in oblike.V tem trenutku bi lahko intermedijsko oz. novomedijsko umetnost označili kot izrazito dinamičnopodročje sodobne umetnosti, ki ga poleg lastnega razvoja in korenin v zgodovini avantgardneumetnosti zaznamujejo nenehne sodobne tehnološke spremembe, prepletanje različnih disciplin terzavezanost kritični refleksiji in družbenemu diskurzu.Gledano naprej, bi bilo spodbudno, če bi nadaljevali to, kar je bilo podpisano med evropskimakomisarjema Janezom Potočnikom in Janom Figelom, ter še naprej vzpodbujali ustvarjanje napodročju povezovanja umetnosti in znanosti. Pri tem je treba razmisliti, kako podpreti področjeintermedijske umetnosti, tako programsko kot infrastrukturno, kako obuditi sodelovanje na področjuumetnosti in znanosti, kako ohraniti to sodobno najbolj relevantno značilnost sodobne slovenskekulture ter jo postaviti še bolj v center slovenske kulturne politike. Vlaganje v področje intermedijskeumetnosti je neprecenljive vrednosti za slovensko kulturo – tudi na nadnacionalni ravni, v smislupromocije Slovenije v tujini. Med vrhunske dosežke na tem področju vsekakor štejemo zlato Niko, kijo je leta 2001 na festivalu Ars Electronica v Linzu prejel Marko Peljhan – Zavod Atol. Tam jeintermedijska umetnost opredeljena kot osupljiva sinteza umetnosti, tehnike, znanosti in kulturnega terdružbenega razvoja, ob čemer interaktivno vključen gledalec doživlja izrazito magične trenutke, ki sopogojeni prav z nepredvidljivo hitrim razvojem na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.Če smo v zadnjem četrtletju prejšnjega stoletja še lahko govorili o prepričljivi likovni ali uprizoritveniplatformi, iskali povezave z modernizmom in avantgardizmom XX. stoletja, smo bili v prvemdesetletju XXI. stoletja priča izrazito kreativni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije kotposledici dozorele informacijske družbe. Informacijsko-komunikacijska tehnologija se je z masovnouporabo pocenila in postala do uporabnika bolj prijazna, predvsem pa je omogočila bolj sprejemljivokvaliteto posnetkov in digitalno obdelavo signala. Digitalni načini zapisa in obdelave materiala soprinesli neslutene možnosti in celo tako imenovane nove medije. V tem kontekstu je zanimivadefinicija, ki jo uporabnik lahko najde na spletnih straneh Ministrstva za kulturo in tudi besediludosedanjega NPK (2008–2011) ni bila tuja:»Načelo spajanja (fuzije) v smislu interaktivnosti se na področju sodobnih umetniških praks kaže kotintermedijskost, od tod poimenovanje področja: intermedijska umetnost. Vanjo štejemo raznolike,nenehno razvijajoče in spreminjajoče se umetniške prakse. Vanjo prištevamo vse umetniške prakse, kiv ustvarjalnem aktu uporabljajo informacijsko tehnologijo, robotiko, medmrežje, kibernetiko,teleprezenco, virtualno resničnost, multimedijskost in tako imenovano »razširjeno telesnost«, glede nazvrst pa je intermedijska umetnost tudi interaktivni performans, interaktivna video (avdio, video itd.)instalacija, spletna umetnost in urbana javna intervencija.«Intermedijsko področje fragmentarno črpa iz različnih področij samostojnih medijev in umetnostnihzvrsti. Ti v tem kontekstu ne nastopajo več v svoji klasično čisti obliki (gledališče, film, video,slikarstvo, kiparstvo, grafika, risba, fotografija, glasba, književnost, arhitektura ipd.). Zajete soraznovrstne umetniške prakse, ki tja ne sodijo, lahko pa se uporabljajo in na različne načine celopresegajo. Sem sodijo sodobnejši načini izražanja na področju vizualnih, uprizoritvenih, zvočnih,prostorskih, digitalnih in drugih medijev, ki so se še zlasti uveljavili kot interdisciplinarne ustvarjalneprakse na prelomu drugega in tretjega tisočletja (video, instalacija, performans, body art, socialnaskulptura ter drugi načini konceptualizacije ter vizualne realizacije umetniških zamisli). In še več: prekintermedijske umetnosti vstopamo tudi v sodobno transumetniško področje, kjer se umetnost113

enakovredno spaja z drugimi družbenimi področji. Na ta način lahko vstopamo v številne umetniškosporne diskurzivne prakse, ki preizprašujejo aktualna etična, kulturološka, antropološka in filozofskavprašanja. K intermedijski umetnosti lahko zato le pogojno pristopamo s tradicionalnim recepcijskimaparatom in je tudi ne moremo več enostavno razumeti kot umetniško delo, saj gre za boljeksperimentalne prakse in raziskovalne procese, ki se manifestirajo na nove umetniške načine.Govorimo o hibridih med umetnostjo, humanistiko, družboslovjem in naravoslovno znanostjo.Dandanes opazno izstopajo projekti, ki so na presečišču splošnih političnih procesov na eni strani indogajanjem na področju medijske tehnologije na drugi strani. Pri tem ne gre postavljati pomembnostienega pred drugim – pa naj gre za nove režime videonadzora, biotehnologijo, nanotehnologijo, novenačine prikazovanja, virtualno realnost, avtorske pravice ali pa mobilizacijo splošne angažiranosti.Intermedijski umetniški projekt noče biti sprejet le znotraj hermetične skupine umetnostnihpoznavalcev. Sodobni intermedijski ustvarjalec ima interes, da komunicira s širšo in manj tipičnoumetnostno publiko – toliko bolj, kadar gre za družbeno angažirano problematiko, ko je stik z ljudmiprimarnega pomena. Umetniško delo ni več klasična materialna enota, namenjena za prenos in trženje:realizira se v času izvedbe – torej s publiko. Pojavi se instalacija v prostoru kakor tudi zunaj njega.Interaktivnost vsekakor ostaja ena od metod, ki jih umetniki uporabljajo v svojih delih, ni pa večprevladujoče merilo za ugotavljanje intermedijske umetniške dodane vrednosti – prav tako kotračunalniško izvedljiva strojna koda ni nujno sredstvo umetniške refleksije programiranja. Digitalnetehnologije ostajajo orodje ustvarjanja, z njimi pa tudi osnovno načelo spajanja (fuzije) različnihmedijev v smislu intermedijskosti, od koder izhaja odločitev za poimenovanje celotnega področja (inbistven odtenek v primerjavi s pojmom novi mediji).Večina tistega, kar danes razumemo kot pojem intermedijske umetnosti, pripada področju sodobneumetnosti v tisti meri, v kateri kaže zanimanje za formuliranje določenih estetskih načinov izražanja,za razširjanje umetnostnega polja, za artikulacijo spremenljivega razmerja med ljudmi in mediji aliljudmi in stroji. Ideja pomembne umetnostne prakse se zoperstavlja običajnim vizualizacijam inprevodom iz enega formalnega sistema v drugega. Intermedijska umetnost je transgresija meja,spreminjanje znanih izkušenj v spraševanja, dramatiziranje tistega, kar se pogosto kaže kot naivno, inraziskovanje virtualnosti, tehnoloških potencialov in človeških odnosov.Omenjeno dejstvo samo še poudarja moč intermedijske scene, ki vključuje slovenske, mednarodnonajbolj uveljavljene avtorje in mednarodno najbolj vpete organizacije. Njihovih prispevkov knacionalni kulturi ni mogoče relativizirati. Nasprotno, na njihovih izkušnjah in sodelovanjih vmednarodnem prostoru se preostali del nacionalne kulture in njene institucije lahko samo zgledujejo,saj na eni strani intermedijsko področje ni podprto niti z enim javnim zavodom, na drugi pa znajmanjšimi vloženimi sredstvi dosega največje učinke.Neprecenljive vrednosti, ki jih intermedijsko področje prinaša, niso zgolj rezultati dela renomiranihumetnikov in eminentnih kulturnih organizacij, ampak tudi svežina, ki jo vnašajo v slovenskiumetniški vsakdan – kot odpiranje spremembam, ki ga kažejo slovenskim kulturnim institucijam,bodisi pri sodelovanju med sabo in pri domačih koprodukcijah bodisi pri odpiranju mednarodnimtokovom, sodelovanju v mednarodnih projektih in črpanju evropskih sredstev.Ministrstvo za kulturo je že ob koncu prejšnjega stoletja pripoznalo in potrdilo legitimnost tovrstnihumetniških praks, čeprav je bila intermedijska umetnost kot novomedijsko področje vrsto let vključenav okvir uprizoritvenega področja. Pospešen razvoj novomedijske umetnosti je poleg omenjenihumetniških praks avantgarde treba iskati tudi v nekaterih drugih pogojih tehnološke narave, predvsemv dozorelosti pojma informacijska družba in širjenju globalizacije na vseh področjih. Sledimo torejrazvoju, ki se v šestdesetih letih odraža v pomenu informacije in znanja v ekonomskem sektorjurazvitih gospodarskih sistemov, v sedemdesetih letih v predvidevanju dolgoročnih posledictehnološkega razvoja na socialnem, političnem in kulturnem področju, v osemdesetih letih v ekspanzijinovih globalnih množičnih medijev (video, kabel, sateliti) in v devetdesetih letih v masovni uporabiračunalnikov in mobilne telefonije. Tudi evropske smernice so bile ves čas izrazito naklonjenekreativni uporabi nove informacijsko-komunikacijske tehnologije, v navezi s spoštovanjem človekovihpravic, kulturne raznolikosti, svobode izražanja, obveščenosti in možnosti izobraževanja – vse vsmislu spodbujanja ustvarjalnosti.114

Cilj novomedijske kulture gotovo ni bil v vzpostavljanju specifičnih estetskih vrednot (čepravpoznamo tudi te), več sta zmeraj pomenili vsebina in refleksija. Te vrste nova umetnost gotovo nikolini želela ugajati in biti všečna po vzoru lepih umetnosti. Usmerila se je na interdisciplinarno področjeraziskovanja novih konceptov: k raziskovanju, polemiziranju in problematiziranju družbene zavesti, patudi znanosti in medijev samih.2 FinanciranjePrva analiza področja sega v leto 2002. Takrat področje še ni bilo samostojno in je črpalo sredstva spostavke uprizoritvene umetnosti. Petim projektom je bilo po prelomu tisočletja v letu 2001namenjeno komaj 40.000 € za področje mednarodnega sodelovanja in za festival računalniškihumetnosti v Mariboru 10.400 €. V letu 2002 je bilo sofinanciranih že sedem projektov. Praviloma sobili vsi projekti že v tistem času vezani na mednarodni prostor, kjer so imeli tudi večje možnosti zaprezentacijo in bolj senzibilizirano občinstvo.Optimalno formulo za sofinanciranje intermedijskega področja gre iskati v medresorskemsodelovanju, toliko bolj, če si za konkreten cilj postavimo sofinanciranje investicij in opreme(obnavljanje opreme in institucionalizacija v smislu prvega »javnega zavoda« black box).Tabela 1: Sofinanciranje programov in projektov na intermedijskem področju 2001–2010Leto Št. projektov Sofinanciranje(v €)Sofinanciranje1 projekta (v €)Delovneštipendije2001 5 40.000 8.0002002 n. p. n. p. n. p.2003 114 390.000 3.4202004 98 396.000 4.0202005 102 402.000 3.9402006 119 418.000 3.5102007 115 441.000 3.830 12008 160 456.000 2.850 22009 171 449.000 2.620 12010 165 786.000 4.760 83 KadriKljub temu da na področju intermedijske umetnosti obstaja cela vrsta prepoznavnih ustvarjalcev,celotna produkcija pripada le nevladnim organizacijam (NVO) oziroma posameznim izvajalcem, kisodijo v skupino samozaposlenih v kulturi in povezani (največkrat v parih) pogosto tvorijo posamezneNVO.Usposabljanje kadrov v etabliranem univerzitetnem in podiplomskem izobraževalnem sistemuRepublike Slovenije je za intermedijsko področje vse prej kot urejeno. Razdeljeno je na fragmenteznotraj Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), Fakultete za računalništvo in115

informatiko Univerze v Ljubljani, Fakultete za elektroniko, računalništvo in informatiko Univerze vMariboru in Univerze v Novi Gorici ter morda še na nekaj poglavij znotraj študija kulturologije naFDV ter sociologije kulture (medijev) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Možnostištipendiranja za šolanje v tujini vsekakor obstajajo, a so glede na razpoložljiva sredstva omejene navzorčni minimum. Vse našteto govori proti možnosti za načrtno kadrovsko politiko na tem področju.V naboru poklicev, ki se nanašajo na kulturo in umetnost, je zadnja sprememba prinesla konkretnoimenovanje intermedijskega umetnika in intermedijskega tehnika – programerja. Oboje je bilo predtem preveč splošno rešeno z oznako avtor večpredstavitvenih (multimedijskih) vsebin, kar je pogostovodilo do nepotrebnih nesporazumov in celo zlorab s strani komercialno usmerjenih predlagateljev.4 InfrastrukturaSpecializirani javni zavodi po vzoru drugih umetnostnih področij na intermedijskem področju še neobstajajo – tudi na ravni lokalnih skupnosti ne. To vsekakor negativno vpliva na razvoj vrhunskihdosežkov na področju intermedijske umetnosti in v bližnji prihodnosti predstavlja problem, s katerimse bo treba soočiti (institucionalizacija in projekt black box, kot je to nedavno že predlagala peščicavrhunskih intermedijskih umetnikov z Markom Peljhanom na čelu).Intermedijski producenti in avtorji praviloma ne razpolagajo z ustrezno infrastrukturo, izjema so lemultimedijski centri, ki pa delujejo na širšem področju mladinske kulture. Najbolje je prostorskoposkrbljeno za tiste, ki imajo status občinskih javnih zavodov – vsi na Štajerskem: MKC Maribor, MCKrško, MC Velenje, MIKK Murska Sobota, Celjski mladinski center, MC Brežice, JZ VetrnicaSlovenj Gradec. Ustanovile so jih lokalne skupnosti, a s širšim naborom nalog (predvsem kotmladinske centre v najširšem pomenu besede), zato jih ne gre istovetiti s potrebami znotrajintermedijskega področja kot samostojnega umetnostnega področja.Celo med tako imenovanimi programci (producenti z večletno pogodbo o sofinanciranju programa) nenajdemo nikogar, ki bi v ta namen razpolagal z opremljenim prostorom (tudi Zavod K 6/4 je tiste vrstehibrid, ki svojo dejavnost veže na zelo različna polja umetnosti in druge študentske dejavnosti ternagovarja zelo specifično občinstvo, za potrebe umetnosti pa razpolaga dejansko le z galerijskimprostorom Kapelica, kjer se občasno izvajajo tudi intermedijski dogodki in razstave). Zato se na tejtočki poraja vprašanje, kako v naslednjem obdobju priti do prvega slovenskega prizorišča zaintermedijsko dejavnost, ki bo opremljeno tako za javne predstavitve kakor tudi za študijskolaboratorijskirazvoj samih projektov in dejavnosti (black box). V naslednjem obdobju NPK 2012–2015 bi v konsenzu z zainteresiranimi producenti kazalo izoblikovati konkretne parametre, ki biomogočali primerno načrtovanje prostora in opreme ter skupaj z mestom Ljubljana ali Mariborposkrbeti za ustrezno lokacijo. Dejstvo je, da se določeni producenti ne morejo več ustrezno razvijatiravno zaradi pomanjkanja ustreznega prostora (na primer AKSIOMA). Primerne tehnične inprostorske razmere niso samo orodje in dodatna podpora pri ustvarjanju, temveč v določenih primerihcelo predmet ustvarjalnega akta.5 Analiza PSPNPrednosti:– globalne razsežnosti intermedijske umetnosti,– preseganje etabliranih umetniških zvrsti,– brez večjih jezikovnih problemov v mednarodnem prostoru (angleščina),– ponovna povezava umetnosti in znanosti (kot v renesansi),– interdisciplinarnost v funkciji umetniške nadgradnje,– notranja raznolikost številnih podpodročij in ustvarjalnih smeri,116

– specializacija festivalskih prireditev znotraj področja in virtualna povezanost,– velika možnost za slovenske umetnike in promocijo RS v tujini,– samostojno področje znotraj Direktorata za umetnost na Ministrstvu za kulturo in– razumevanje in podpora področju na ravni EU.Slabosti:– nujnost stalnega vlaganja v posodabljanje tehnološke baze,– omejene možnosti kvalitetnega izobraževanja v smeri kreativne rabe informacijskokomunikacijsketehnologije in odsotnost ustreznega upravljanja človeških virov,– substandardni razpoložljivi prostorski in tehnološki pogoji za ustvarjanje,– popolna odsotnost oblik domicilnega specializiranega javnega zavoda,– velike zahteve glede osveščenosti potencialnega občinstva,– pogojenost z obstojem ustreznega urbanega zaledja,– realna odsotnost možnosti za potrebne investicije v produkcijske prostore in opremo,– zelo omejena medijska odmevnost zaradi podedovane določene mere hermetičnosti inneustrezne izobraženosti urednikov in novinarjev,– zaradi fragmentarnosti in omejenega števila obiskovalcev (občinstva) manjše zanimanjepotencialnih sofinancerjev, sponzorjev ipd. in– razdrobljenost festivalske dejavnosti.Priložnosti:– vzpostavljanje kulturnih mrež in mobilnosti,– novi potencialni obiskovalci (občinstvo) iz vrst dozorele informacijske družbe, predvsemmlajših generacij,– formalizacija delovanja in možnosti novih kreativnih poklicev,– digitalna kultura kot kreator novih zaposlitev,– decentralizacija in skladnejši regionalni razvoj na področju informacijsko-komunikacijskeinfrastrukture,– aktivna implementacija v medijski prostor,– neomejene možnosti izobraževanja tudi v tujini z uradnim jezikom v angleščini,– možnost novega interdisciplinarnega univerzitetnega študija,– vzpostavitev močne mednarodne festivalske prireditve po vzoru Ars Electronica,– sofinanciranje posameznih projektov s strani EU in– uporaba široke palete javnih razpisov za financiranje programov in projektov na področjuintermedijske umetnosti: večletni programski razpis, večletni projektni razpis, enoletniprojektni razpis, razpis za vzdrževanje mreže multimedijskih centrov, razpis za projekte s117

področja poklicnega usposabljanja, razpis za mednarodne referenčne sejemske/festivalskeprireditve.Nevarnosti:– težavno medresorsko načrtovanje in ustrezno sofinanciranje,– zapostavljanje slovenskega jezika v naslovih in vsebini projektov,– zaviranje uspešnega razvoja z odsotnostjo ustreznih prostorskih in tehničnih ter kadrovskihpogojev,– odsotnost ustrezne infrastrukture za priprave, ustvarjanje in prezentacijo intermedijskihprojektov,– omejen razvoj področja zaradi stalne podhranjenosti področja glede sofinanciranja posameznihprojektov in programov.6 Predlogi ciljev in ukrepovCilji:– izboljšanje materialnih možnosti za delo intermedijskih producentov in samozaposlenih,– podpora večjemu številu zahtevnejših projektov na področju intermedijske umetnosti, posebnotistim, ki sodijo tudi v mednarodno sodelovanje in lahko uspešno predstavljajo Slovenijo vtujini,– čim večja javna dostopnost vseh intermedijskih dogodkov,– formalizacija podpornih dejavnosti, ki neposredno vplivajo na razvoj področja, predvsemmreže M3C,– spodbujanje ustrezne kadrovsko politike, ki bi trajnostno in brez nepotrebne fluktuacijezagotovila minimalne profesionalne standarde,– izogibanje sofinanciranja hermetično zasnovanih projektov in tistih, ki s svojo diskurzivnonedorečenostjo vnašajo zmedo v pojmovanje celotnega področja, in– spodbujanje akcij, ki so medgeneracijsko obarvane in pomenijo nagovarjanje novegaobčinstva.Ukrepi:– oblikovati zainteresiran krog producentov ter v sodelovanju z lokalno skupnostjo (mestoLjubljana, Maribor ipd.) in drugimi ministrstvi (Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo zavisoko šolstvo, znanost in tehnologijo) preučiti skupen interes, da bi se lahko pričel snovatištudijski projekt, ki bi pozneje vodil k novi vzorčni lokaciji, namenjeni za ustvarjanje inprezentacijo projektov s področja intermedijske umetnosti (black box),– z razpisi Ministrstva za kulturo omogočiti izobraževalne akcije za urednike in novinarje napodročju medijev, ki so ključ do relevantnega odziva intermedijskih projektov v medijih,118

– spodbujati mobilnost in vzpostavitev kriterijev za mednarodno sodelovanje, ki bi stimuliraliudeležbo slovenskih producentov in avtorjev na mednarodno prepoznavnih prizoriščih,rezidencah in sejmih/festivalih,– spodbujati akcije za popularizacijo in informiranost o področju intermedijske umetnosti (naprimer v okviru Kulturnega bazarja ipd.),– stimulirati združevanje produkcije v kompleksne koproducentske projekte z boljšo izraborazpoložljive tehnološke opreme,– spodbujanje ukrepov za racionalno porabo razpoložljivih sredstev, predvsem pri opremi inmorebitnem podvajanju vsebin in/ali stroškov.7 ViriAnaliza stanja na področjih kulture in predlog prednostnih ciljev (2002). MK.Dobrila, Peter Tomaž (2008). Kultura na spletu. Brdo.Janša, Janez (2010). Taktike in praksa. Gonilniki novih medijev, Programska knjižica seminarjaintermedijski umetnosti. Kino Šipka.Letna poročila področja o izvajanju tekočih programov v luči NPK.Letna poročila področja o uresničevanju proračuna.Španjol, Igor (2010). Poročilo ob ocenjevanju intermedijskih projektov na MK.Tratnik, Polona (2010, 2011). Univerza na Primorskem, Intermedijske umetnosti, Kulturni bazar.119

1.5Matjaž ŠekoranjaMULTIMEDIJSKI CENTRIKAZALO1 Opredelitev področja2 Financiranje3 Kadri4 Infrastruktura5 Analiza PSPN6 Predlogi ciljev in ukrepov7 Viri120

1 Opredelitev področjaPodročje je sestavljeno iz dveh različnih podpodročij (in plačilnih postavk), ki pa sta konceptualno invsebinsko neločljivo povezani ter se komplementarno dopolnjujeta. Obe postavki sta zastopani vmreži multimedijskih centrov M3C, prva bolj s tehnološko podpornega vidika, druga pa zuporabniškega in iz vsebinske opredelitve.Kulturni tolar, centri za digitalne medijeV okviru proračunske postavke Kulturni tolar se financira delovanje programa multimedijskih centrovv vseh 12 statističnih regijah Slovenije. Sredstva so namenjena programom posameznihmultimedijskih centrov, ki delujejo po načelu ustvarjalno-raziskovalnih laboratorijev in spodbujanjarazvoja digitalne kulture. To pomeni tudi decentralizacijo tovrstne ponudbe, večjo dostopnost dotakšnih orodij in vsebin ter višjo raven ustvarjalnega dela s sodobno informacijsko in komunikacijskotehnologijo. Povezavo vseh multimedijskih centrov predstavlja mreža M3C.Regijski kulturni centriS proračunske postavke Regijski kulturni centri se financirajo predvsem dejavnosti, ki so vezane nadelovanje regijskih kulturnih središč. Del sredstev je namenjen tistim dejavnostim multimedijskihcentrov, ki so vezane na vzpostavitev in vzdrževanje regijskih kulturnih portalov ter zagotavljanjeoskrbe s kulturnimi informacijami iz regije oziroma sodelovanje z zavodi, društvi, organizacijami,javnimi zavodi in posamičnimi producenti kulturnih vsebin v določeni regiji. Sredstva so namenjenapredvsem zagotavljanju delovanja regijskih kulturno-informacijskih središč in aktivnemu povezovanjuv mreži M3C. Cilj je ohranjati in povečevati število predstavljenih kulturnih institucij, aktualizacijavsebin (predvsem v povezavi z njihovim delovanjem na posameznih regijskih spletnih portalih) in tudiobveščanje o drugih kulturnih subjektih, dogodkih in dejavnostih v regijah ter povezovanje vnacionalni kulturni portal.MMC delujejo v svojih prostorih kot regionalni kulturni centri. Obe postavki, glede na delovanje inrezultate, v praksi nista deljivi: pojem MMC kot center za digitalne medije predstavlja tehnološkoosnovo, kadre in znanje, da lahko izvaja – poleg dejavnosti s področja intermedijskega področja – tudiširšo podporo lokalnim subjektom s področja kulture, umetnosti in izobraževanja. Ta se manifestiratudi v regijskih kulturnih portalih, v katerih se zrcali lokalna kultura v najširšem pomenu besede. Takose celotna analiza stanja dejansko manifestira na primeru mreže MMC.V funkciji regionalnih kulturnih centrov vsi portali delujejo, so aktivni in ažurirani ter povezani vnadregionalno mrežo M3C, ki bi jo kazalo povezati tudi s portalom culture.si. Posamezni portaliregijskih kulturnih centrov pokrivajo naslednja področja:−Osrednje-slovenska regija: www.kulturnik.si,−−−−−−−−Savinjska regija: www.kunigunda.org,Pomurska regija: www.klopotec.net in www.krik-ms.si,Posavska regija: www.troblja.com,Podravska regija: www.dravoskop.si,Gorenjska regija: www.gorenjski.kulturnik.si,Dolenjska regija: www.dolenjska.info,Goriška regija in Posočje: www.posocje.net,Zasavska regija: www.matkultra.si,121

−−Obalno-kraška regija: www.porton.si inKoroška regija: www.nucam.info.Portali niso samo tehnične in informativne narave. Prinašajo aktualne vsebine in pomagajo ustvarjativečji obisk lokalnih kulturnih prireditev, čeprav bi bilo zaželeno, da bi se še bolj osredotočili nakulturne oziroma umetniške vsebine. Pri MMC je bolj opazen napredek na področju multimedijskegaustvarjanja in AV-produkcije. V ospredju je vprašanje aktivnega preživljanja prostega časa,organizacije in promocije mladinske ustvarjalnosti, pa tudi neformalno usmerjanje v poklice, ki iz tegaznanja in izkušenj lahko izhajajo.Mreža M3CMreža kot taka je neformalna virtualna tvorba na spletni osnovi, vedno bolj pa se uveljavlja tudi vartikulaciji skupnih interesov MMC in celo skupnih prireditev v okviru vsakoletnega M3C FEST.Mreža multimedijskih centrov Slovenije M3C je bila vzpostavljena leta 2003 zaradi skupnega interesapo povezovanju takratnih MMC. Nastanek mreže sta podprla tako Ministrstvo za kulturo kotMinistrstvo za informacijsko družbo. Mreža je obsegala 9 pogodbenih partnerjev, ki so prihajali izsedmih slovenskih statističnih regij, v katerih je bilo zajeto več kot 75 % vsega slovenskegaprebivalstva. Gre za nadgradnjo pred dobrimi devetimi leti ustanovljenega programa OSI (Opensociety institute – Slovenia/Zavoda za odprto družbo – Slovenija).V letu 2004 je devet slovenskih multimedijskih centrov na podlagi javnega razpisa Ministrstva zakulturo pridobilo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter tako odločilnoposodobilo tehnično in multimedijsko infrastrukturo. Skupna vrednost projekta je znašala sedanjih292.000 €.V skladu s Strategijo RS za informacijsko družbo so se jedru mreže (Kibla Maribor, LjudmilaLjubljana in Pina Koper) pridružili tudi multimedijski centri, ki so nastali v poznejših obdobjih.Dejavnosti centrov so bile usmerjene k trajnostnemu razvoju, ki je temeljna paradigma EPD (Enotnegaprogramskega dokumenta). Dejavnosti mreže M3C so skladne s strategijo EPD RS 2004–2006 in sprogramskim dopolnilom 2004–2006.V programskih letih 2005–2007 se je mreža M3C razširila na 14 članic in je prisotna v vseh 12statističnih regijah RS ter tako zagotavlja celovito multimedijsko storitev na celotnem območjudržave.Namen in cilji mrežeZ dolgoročnim sodelovanjem želijo vključeni multimedijski centri razvijati infrastrukturno ininformacijsko podporno okolje na področju informacijske tehnologije in digitalne kulture. Skupni ciljipartnerjev so:− vzpostavitev in zagotavljanje infrastrukture za javni dostop do interneta,− vzpostavitev in vzdrževanje mreže javno dostopnih točk in/ali internetnih strežnikov,− razvijanje IKT (informacijsko-komunikacijsko tehnološke) infrastrukture, ki bo omogočilahitro širokopasovno internetno povezovanje za raziskovalna, izobraževalna, kulturna inposlovna okolja, vzdrževanje sodobne tehnološke opreme v vseh regijah RS in vzpostavitevrazvojne infrastrukture za pospeševanje učinkovitosti ustvarjanja in prenosa znanja vprodukte, storitve in procese. S tem namenom bi povečali računalniško in informacijskopismenost, uvedli in promovirali nove tehnologije in novo znanje ter podprli aktualen odnosmed znanostjo in umetnostjo.122

Obseg delovanja MMC:− vzpostavitev, vzdrževanje in administriranje regionalnih kulturnih portalov – kulturnih stičnihtočk na spletu,−−−−−−−−−prosto dostopna ustrezna sodobna tehnološka oprema v vseh statističnih regijah RS,spodbujanje usposabljanja in aktiviranje kadrov, ki združujejo ustvarjalnost, tehnologijo invodenje,vzpostavitev razvojne infrastrukture za pospeševanje učinkovitosti ustvarjanja in prenosaznanja v produkte, storitve in procese,vzpostavitev učinkovite medsektorske povezave med MMC v skupni mreži,razvijanje IKT-infrastrukture, ki bo omogočila hitro, širokopasovno internetno povezovanje zaraziskovalna, izobraževalna, kulturna in poslovna okolja,vzpostavljanje ustrezne infrastrukture in prostorskih pogojev za delovanje MMC,omreženje ustreznih podtočk v posameznih regijah in njihova označitev,širitev mreže M3C in vzpostavitev MMC po vseh regijah Slovenije,MMC tudi kot medgeneracijski centri za samostojno in vseživljenjsko učenje, za skupinskoin/ali samostojno kreativno, inovativno in raziskovalno delo z IKT.2 FinanciranjeTabela 1: Število multimedijskih centrov in sofinanciranje v letih 2002–2010, brez sredstev EULeto ŠteviloMMCSofinanciranjep. p. Kulturni tolar (v €)Sofinanciranjep. p. Regijski kulturni centri (v €)2002 5 n. p. n. p.2003 n. p. n. p. n. p.2004 9 39.000 121.0002005 14 104.000 253.0002006 13 68.000 195.0002007 13 69.000 92.0002008 15 67.000 85.0002009 17 80.000 107.0002010 17 78.000 107.000Trenutno sodi projekt mreže multimedijskih centrov pod okrilje Ministrstva za kulturo, sofinancirajopa ga tudi lokalne skupnosti (predvsem v primeru občinskih javnih zavodov na Štajerskem).Nemoteno delovanje in trajnost mreže delno zagotavlja Ministrstvo za kulturo tudi po izteku razpisa zaevropska sredstva ESSR 2004 in 2005–2006, sama mreža M3C pa do danes še ni bila neposrednopodprta in institucionalizirana. Odprt pereč problem ostaja financiranje zastarele tehnološke opreme.Tabela 2: Multimedijski centri v prvem letu sofinanciranja s strani ESRR leta 20049 MMC v letu 2004 Celotna vrednostprojekta (v €)Namenska sredstva EUudeležbe (v €)MMC KUD France Prešeren – LJUDMILA, Ljubljana 41.760,63 27.991.62MMC PRLEKIJA, Ljutomer 25.065,28 18.792,28123

MMC Zavod Kiberpipa, Ljubljana 25.065,38 16.620,19MMC KID PINA, Koper 39.664,31 27.007,15MMC Zavod Lokalpatriot, Novo mesto 34.862,85 23.176,22MMC MC Krško 39.664,30 26.122,59MMC KID KIBLA, Maribor 39.664,31 26.868,37MMC Zavod Masovna, Nova Gorica 25.051,14 16.852,11MMC ZTMD Tolmin 21.502,25 16.126,68Skupaj: 292.300,45 171.565,59Po razpisu za leto 2005–2006 (sredstva ESRR) se je število MMC povzpelo na 14.Tabela 3: Multimedijski centri v drugem obdobju evropskega sofinanciranja s strani ESRR,2005–200614 MMC v letu 2005–2006: Celotna vrednostprojekta (v €)Namenska sredstva EUudeležbe (v €)MMC MC Velenje – Kunigunda 100.371,24 43.781,64MMC MIKK, Murska Sobota 97.712,00 43.970,79MMC Zavod O, Škofja Loka 49.486,51 15.608,25MMC MC Krško 137.256,18 59.178,03MMC Zavod Kiberpipa, Ljubljana 94.406,25 37.294,03MMC KID KIBLA, Maribor 137.758,57 61.027,79MMC Mat Kultra, Zagorje 57.067,78 16.887,85MMC KUD France Prešeren – LJUDMILA, Ljubljana 110.906,08 42.446,86MMC Zavod Lokalpatriot, Novo mesto 137.906,85 59.664,67MMC PRLEKIJA, Ljutomer 64.257,05 15.309,29MMC Zavod Masovna, Nova Gorica 25.546,21 6.414,07MMC Art center Prosenjakovci 56.176,25 19.604,84MMC Vetrnica, Slovenj Gradec 40.902,53 8.427,50MMC ZTMD Tolmin 96.446,73 37.552,34MMC KID PINA, Koper 106.864,64 43.808,75Skupaj: 1.206.200,23 467.167,95Brez možnosti dokupovanja in posodabljanja IKT, kar je bilo omogočeno s črpanjem evropskihsredstev, formiranje te tehnološko zasnovane naveze multimedijskih centrov ne bi bilo mogoče – vsajne v obliki, ki je kmalu prerasla v tako imenovano zgodbo o uspehu in se trajnostno zasidrala vslovenski digitalni kulturi ter doživela mnogo posnemovalcev. Kasnejši nacionalni razpisi Ministrstvaza kulturo prav zaradi te močne finančne injekcije niso več dopuščali upravičenih stroškov iz naslovanakupa opreme in investicijskega vlaganja. Slednje se je po nekaj letih zaradi tehnološkega zastaranjapokazalo kot problematična poteza, saj je močno ohromilo nadaljnji razvoj projekta MMC(razpoložljiva sredstva so bila omejena in niso zadoščala niti za izvedbo osnovnih programskih ciljev).Tam, kjer so MMC izgubili podporo lokalne skupnosti, je prišlo do odpovedi in propada posameznihcentrov (na primer Mat Kultra Zagorje, Art center Prosenjakovci).Obdobje 2005–2006 je na splošno pomenilo konstituiranje dejavnosti in medsebojno usklajevanje vsmislu sodelovanja znotraj mreže M3C. Zaradi formalnih nepravilnosti je bilo v letu 2005/2006prekinjeno izplačilo MMC Art center Prosenjakovci, nadaljnji dogodki znotraj ustanoviteljev centra paso povzročili, da je načrtovana dejavnost popolnoma zamrla. Poznejši obiski (2010) so pokazali, da jebila prvotna odločitev o vključevanju Art centra v mrežo MMC pogojena z njegovo geopolitično legoin verbalno prepričljivostjo prijaviteljev, dejansko pa tam zaradi omejene dostopnosti ni pogojev, da biMMC sploh lahko uspeval. Glede na razvoj MMC v Murski Soboti in Lendavi ostaja ta del Slovenijedanes vsekakor primerno pokrit.Obdobje od 2007–2010124

Po črpanju evropskih sredstev (ESRR) v letih 2004 do 2006, ki je pomenilo predvsem možnost zakonstituiranje MMC kot centrov za digitalne medije, ti niso ostali samo na ravni vozlišč uporabneIKT-tehnologije. Vedno bolj so se začeli kreativno odpirati – nekateri bolj, nekateri manj – tudi vprostor za kulturo in umetnost, kjer se srečujejo vizualni, uprizoritveni, glasbeni in interdisciplinarniprogrami novih medijev, katerih koncept temelji na povezovanju klasičnih in elektronskih umetniškihpraks, umetnosti v povezavi z znanostjo in tehniko in na specifično drugačni (digitalni) estetiki. Tudi vtem kontekstu je ustvarjalnost tradicionalnih medijev ostala pomembna – vzajemen odnos je ostalzanimiv in aktualen. V konceptu MMC se zrcali spekter različnih idej, pristopov in vizij, ki sobivajo vskupnem okviru kreativne uporabe IKT-opreme v smislu večje estetizacije ter integracije elektronskihmedijev tudi v drugih zvrsteh umetnosti.Tabela 4: Primerjava stanja v multimedijskih centrih glede na izbrane kazalnike (2007–2009)Kazalniki Učinek:številoMMCRezultat:uporabnikovopovprečnoRezultat:številodnevnihVpliv:št. novihdelovnihVpliv:št.ohranjenihSkupno številouporabniških urv MMCPovprečnevrednosti2007Povprečnevrednosti2008število ur/leto uporabnikov mest del. mest13 160 108 1,5 5,5 20.46715141 120 4,7 8,5 836.523Povprečnevrednosti200917268 125,5 3,2 5,8 973.712Iz financiranja so izpadli leta 2006 MMC Artcenter iz Prosenjakovcev in leta 2007 MMC DruštvoHiša kulture v Pivki ter Kiberpipa (formalna napaka pri razpisni dokumentaciji), oba zadnja pa sta kotMMC ostala vseeno aktivna in sta se pozneje spet priključila mreži M3C.Razlike med posameznimi MMC so bile zmeraj opazne: kadar je šlo v osnovi le za specializiranemladinske centre, so ambicije na področju kulture in umetnosti praviloma zaostajale za tistimi centri,ki so se v osnovi posvetili kulturno-umetniški produkciji (na primer Kibla, Ljudmila in Kiberpipa),število dnevnih uporabnikov pa se je gibalo od 7 do 350 oseb na dan – odvisno tudi od zaledja, vkaterem so posamezni MMC delovali.Letno število ur povprečnega uporabnika v MMC je na primer ob koncu 2007 še vedno kazaloprimeren trend rasti (v primerjavi z letom 2006/2007 se je na primer povečalo za 8,5%), številostatistično zavedenih dnevnih uporabnikov pa se je v zadnjih dveh letih začelo rahlo zmanjševati. To silahko razlagamo z omembe vrednim številom novih MMC, ki (še) niso zajeti v sofinanciranjeMinistrstva za kulturo, kakor tudi z dejstvom, da je fond kvalitetne računalniške opreme, s katerorazpolagajo uporabniki doma, vse večji, hitre širokopasovne internetne povezave pa vedno boljdostopne tudi izven MMC ali celo v okviru njihovih lastnih decentraliziranih brezžičnih vozlišč.Sodelovanje dela uporabnikov z MMC lahko tako poteka tudi vzporedno v obliki virtualne prisotnostiin prek posameznih regionalnih portalov – brez fizične prisotnosti v MMC.A glavna prednost MMC še zmeraj ostaja regionalno dostopna IKT-oprema kot nepogrešljivo sodobnoorodje posameznika in ustvarjalni pripomoček za ustvarjanje novih vsebin na področju intermedijskihumetnosti – vsebin z višjo stopnjo ustvarjalnega dela po načelu ustvarjalno-raziskovalnihlaboratorijev, delavnic, seminarjev ipd. Osrednja dejavnost MMC je posvečena mladim, vendarnikakor ne samo njim, ob številnih izobraževalnih akcijah se presenetljivo dobro odzivajo tudi starejši.Pomemben ostaja vsakodnevni brezplačen dostop znotraj minimalnega števila ur na teden obprisotnosti strokovno usposobljenega osebja.125

Izkoriščenost infrastrukture je večinoma zadovoljiva, nekaj storitev pa MMC ponekod ponudijo celona prostem trgu in tako pridobijo lastna sredstva, potrebna za obnavljanje opreme, ki ima kratkoživljenjsko dobo in hitro zastara. V kombinaciji s programi, ki jih Ministrstvo za kulturo sofinancirana področju neformalnega izobraževanja, so MMC tudi pomemben člen pri tehnološkemopismenjevanju sodobne, transparentne in evropsko orientirane družbe.Obisk v multimedijskih centrih se je leta 2008 bistveno razlikoval od tistega leta 2007, predvsem zato,ker sta spremenjena metodologija in tehnološka izpopolnjenost omogočili tudi beleženje on-lineobiskovalcev in uporabnikov njihovih storitev. Tako se je šele leta 2008 dejansko prikazal pravipotencial, ki se skriva v dejavnosti MMC, ki v tem letu obsega skupno že 15 enot.Povprečno letno število ur aktivnega uporabnika se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšalo za skoraj12 % (popravki administrativnih napak pri beleženju iz preteklih let in ustrezna korekcija ciljnihvrednosti), število dnevnih uporabnikov pa povečalo za dobrih 11 %. Razpon dnevnih uporabnikov seje gibal med 30 in 330 obiskovalci dnevno, kar je sicer bolj ugodno kakor leta 2007, kljub temu pa jerazlika med najmanj obiskanim in najbolj obiskanim centrom več kot desetkratna.V letu 2009 so se razmerja med posameznimi centri ustalila, skupno število uporabniških ur papovečalo premo sorazmerno s povečanim številom multimedijskih centrov (s 15 na 17). Skupaj je bilov okviru MMC v letu 2009 realiziranih kar 859 različnih projektov (različnih zvrsti) oziroma več kot50 na posamezen MMC, katerih celotna vrednost je znašala 544.500,00 € (634 € na projektno enoto).Ministrstvo za kulturo je v sklopu plačilne postavke Kulturni tolar, centri za digitalne medije inRegijski kulturni centri (p. p. 6113 in 5789) prispevalo 190.000 € ali le 34,30 %. V delovanju MMC jebilo na različne načine aktivno vključenih 160 oseb, zabeležen obisk pa znaša nad 970.000obiskovalcev. V tem okviru izkazuje delovanje MMC gotovo optimalno razmerje med vloženimisredstvi in dejanskim izplenom (221 € na projektno enoto), v katerem pa ni mogoče neposrednoprikazati dolgoročnih vplivov kulturne vzgoje in tehnične kulture, ki sta značilna spremljevalcadejavnosti MMC.3 KadriŠtevilo redno zaposlenih je vezano na osnovne vodstvene in administrativne funkcije, ponekod pa nitina teh mestih ni redno zaposlenih. Strokovni sodelavci so praviloma angažirani na podlagi podjemnihpogodb in študentskega dela. Po navadi gre za mlajšo populacijo z dokaj veliko fluktuacijo, kar nanekatere delovne procese vpliva zaviralno, po drugi strani pa tudi zagotavlja priliv svežih idej in s temohranja aktivno zunanjo podobo MMC.4 InfrastrukturaMultimedijski centri imajo večinoma urejene prostore, ki so v lasti lokalnih skupnosti, vsekakor pa soprostorske razmere in urejenost zelo različne. V najslabših razmerah deluje tolminski MMC, ki je dopred kratkim deloval le v prostorih starega zaklonišča, kjer ni bilo mogoče usposobiti dostopa zainvalidne osebe. Nekateri prostori so po kvadraturi zelo skromni, a vseeno dobro služijo svojemunamenu. Večji problem je oprema, ki je orodje dejavnosti multimedijskih centrov. Znano je, dainformacijsko-komunikacijska oprema hitro zastara in je vsaj na vsaka tri leta potrebna večjedopolnitve. Po drugi strani pa gre tudi razvoj hardvera in softvera hitro naprej, kar dodatno siromašiprodukcijske možnosti multimedijskih centrov. Če jih želimo v celoti obdržati kot mrežo, bo nujnaskorajšnja nova finančna injekcija za te namene.5 Analiza PSPNSlabosti:− neurejeno sofinanciranje infrastrukture in opreme,126

−−−−−precej velika fluktuacija kadrov (pogojena tudi generacijsko),šibka in količinsko omejena lastna produkcija na umetniškem področju,navezanost na urbana okolja, ki omogočajo dovolj velik pretok dnevnih obiskovalcev,nepreglednost kadrovske politike glede izbora kulturnega menedžmenta MMC innačelno pomanjkljivo sodelovanje z lokalnimi mediji in odsotnost medijskih odzivov.Nevarnosti:−−−−nezmožnost spremljanja hitrega tehnološkega razvoja zaradi neurejenega financiranja opreme(tudi programske),podhranjenost glede lokalne finančne podpore ogroža eksistenco posameznih MMC,zmanjšana potreba po neposredni dostopnosti do interneta zaradi vedno bolj razširjene opremepo domovih in drugih e-vhodnih točkah (lokali, druge kulturne ustanove ipd.) inzapletene poti medresorskega delovanja pri uskladitvi interesov drugih ministrstev.Prednosti:−−−−−povezanost v mrežo M3C in možnosti mednarodnega mreženja (globalnost),široka paleta programov in projektov s področja kulture in umetnosti,stalen priliv svežih kadrov,masovnost, ki jo zagotavljajo tudi nadzorovane spletne povezave, inkreativna uporaba prostega časa v okviru sodobnih računalniških tehnologij in novih medijev.Priložnosti:−−−−−−−−−formalizacija mreže M3C in možnosti skupnega črpanja evropskih sredstev,povezovanje z mednarodnimi mrežami,možnost za sodelovanje na razpisih za evropska sredstva,širjenje virtualnih funkcij,naklonjenost kulturne politike do decentralizacije kulturnih in umetniških vsebin,za vse generacije zanimivo področje dela – tudi kot oblika preživljanja prostega časa(predvsem mladih),nove zaposlitve v vseh obstoječih formalnih oblikah indodatne možnosti za medresorsko sodelovanje na področju izobraževanja in poklicnegausposabljanja.nezmožnost spremljanja hitrega tehnološkega razvoja zaradi neurejenega financiranja opreme(tudi programske),6 Predlogi ciljev in ukrepovCilji:127

−institucionalizacija mreže M3C,− ustvarjanje pogojev za nove medresorske dogovore glede deljenega (povečanega)sofinanciranja multimedijskih centrov s posebnim pogledom na redno obnavljanje tehnološkebaze, programske opreme in izobraževalno dejavnost MMC,−spodbujanje sodelovanja med multimedijskimi centri in intermedijskimi ustvarjalci terproducenti za doseganje boljših rezultatov na področju lastne umetniške produkcije inpostprodukcije.Ukrep: Zagotavljanje rednega sofinanciranja z možnostjo obnavljanja opreme na vsaj vsake tri leta.7 ViriLetna finančna poročila.Letna poročila o izvajanju programa.128

1.6 Knjiga129

1.6.1Barbara Koželj PodlogarKNJIGA NA MINISTRSTVU ZA KULTURO DO USTANOVITVE JAVNE AGENCIJE ZAKNJIGO RSKAZALO1 Opredelitev področja2 Razvoj področja po posameznih segmentih2.1 Sofinanciranje knjig in revij2.2 Večletni projekti na področju založništva2.3 Delovne štipendije2.4 Prevodi v tuje jezike in mednarodna dejavnost2.5 Bralna kultura, literarne prireditve, poklicno usposabljanje2.6 Knjigarniška mreža2.7 Knjižnično nadomestilo2.8 Obvezni izvod3 Ustanovitev Javne agencije za knjigo (razlogi in utemeljitev)4 Viri130

1 Opredelitev področjaZa sofinanciranje področje knjige s strani Ministrstva za kulturo (v nadaljevanju: MK) se je bistvenipremik zgodil v letu 2002, ko so se začeli sofinancirati programi založb kot zaključene programskesheme, ne pa več le posamezni knjižni naslovi oziroma projekti. Do konca leta 2008, ko se je področjeknjige preneslo na Javno agencijo za knjigo RS, se je področje razvijalo postopoma, z leti so seuvajale nekatere nove podpore in sistemske rešitve. K razvijanju področja na MK je pripomoglo tudidejstvo, da se je področje kadrovsko okrepilo.Sofinanciranje področja knjige je na MK obsegalo spodbujanje založniške produkcije (humanistika,leposlovje), razvijanje bralne kulture (promocija knjig in avtorjev, sistematično spodbujanje branja priotrocih in mladini, projekt Rastem s knjigo), podporne projekte (mednarodna dejavnost, festivali,simpoziji), neposredne podpore avtorjem (delovne štipendije, knjižnično nadomestilo, podporaprevodom v tuje jezike) in del programov knjigarniške mreže (promocija knjig in avtorjev, promocijabranja). Pomenilo je zagotavljanje dostopnosti najbolj kakovostne knjižne in revijalne produkcije spodročja literature in humanistike, se pravi tistega dela, ki nima možnosti za samostojno tržnopreživetje. Vsi cilji kulturne politike na tem področju so temeljili na spodbujanju dostopnosti knjige inbranja ter razvijanja bralne kulture na vseh starostnih stopnjah.Za doseganje teh ciljev so bili v navedenem obdobju izvedeni naslednji ukrepi:– podpora izdajanju knjig s področij leposlovja in humanistike,– podpora izdajanju leposlovnih knjig za otroke in mladino,– podpora izdajanju revij s področja leposlovja, kulture in humanistike,– podpora izdajanju otroških in mladinskih revij s kulturnimi vsebinami,– delovne štipendije za avtorje in prevajalce s področja leposlovja in humanistike,– izvajanje knjižničnega nadomestila,– projekt Rastem s knjigo: izvirna slovenska slikanica, izvirno mladinsko delo,– ciljna podpora zahtevnejšim knjižnim večletnim projektom,– podpora prevajanju slovenskih avtorjev v tuje jezike,– podpora razvijanju bralne kulture,– podpora literarnim festivalom in prireditvam,– mednarodna promocija slovenske literature v tujini (literarni festivali, sejmi, izmenjave ...),– podpora knjigarniški mreži in– podpora usposabljanju na področju knjige.Naštete oblike podpore verigi knjige so bili celoviti kulturnopolitični ukrepi, ki so se nanašali nacelotni komunikacijski krog knjige (od avtorjev, založnikov, knjigarn, knjižnic, bralne kulture dodostopnosti knjige), s katerimi so se poskušali po eni strani uresničevati cilji na ožjem področjukulture, po drugi pa spodbuditi delovanje celotnega kroga knjige in postaviti temelje za trajni razvoj indvigovanje bralne kulture in pismenosti.Ukrepi MK so bili primarno usmerjeni k zagotavljanju pogojev za vrhunsko produkcijo s področjaleposlovja in humanistike, v izboljšanje položaja avtorjev s tega področja in v spodbujanje založnikovk izdajanju zahtevnejše in nekomercialne produkcije s tega področja, a tudi k izboljšanju učinkovsofinanciranja, tj. k večji domači in tuji promociji avtorjev, knjig in branja ter k boljši dostopnostiknjige.131

2 Razvoj področja po posameznih segmentihV Nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 (v nadaljevanju: NKP 2004–2007) sta bila zadoseganje ciljev zapisana dva splošna cilja:I. Zvišati število letno prodanih knjig per capita za 20 % do leta 2007.Ukrep: V doseganje tega cilja so bili posredno usmerjeni vsi ukrepi, navedeni v opredelitvi področja,predvsem pa ukrep, ki se navezuje na »spodbujanje razvoja knjigarniške mreže«.II. Ohranjanje deleža produkcije knjig in revij s področij leposlovja in humanistike znotrajcelotne založniške produkcije (okoli 20 %) ter povečanje prodaje knjig in revij z navedenihpodročij za 25 % (do leta 2007 zvišati povprečno naklado knjig na 650, revij pa na 500).Ukrep: Posredno so k doseganju tega cilja usmerjeni vsi ukrepi, še zlasti pa ukrepi glede spodbujanjarazvoja knjigarniške mreže, sofinanciranja založniške produkcije, ki je v javnem interesu, podpiranjabralne kulture, prednostnih kriterijev pri nabavi knjig v splošnih knjižnicah itd.Za doseganje dveh splošnih ciljev iz NKP 2004–2007 so bili postavljeni še dodatni konkretni cilji, kiso navedeni in komentirani po posameznih segmentih področja.Nacionalni program za kulturo 2008–2011 (v nadaljevanju NKP 2008–2011) je postavil za področjeknjige 4 konkretne cilje:I. Izboljšanje položaja ustvarjalcev na področjih leposlovja in humanistike.Ukrepi:– v okviru sofinanciranja izdaje knjig določiti prag najnižjih dopustnih honorarjev za izvirna delain prevode na področju leposlovja in humanistike,– nakazovanje knjižničnega nadomestila (KN) in– krepitev instrumenta delovnih štipendij, poleg enoletnih delovnih štipendij za vrhunskeustvarjalce oblikovati dveletne delovne štipendije.II. Dvigniti zavest o pomenu branja ter povečati promocijo vrhunske izvirne ustvarjalnosti spodročij leposlovja in humanistike.Ukrepa:– spodbujanje izvajanja projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki potekajo nanacionalni ravni, in– spodbujanje izvajanja tistih projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki vključujejorazlične vladne resorje.III. Zagotoviti sistematično promocijo vrhunskih izvirnih avtorjev s področij leposlovja inhumanistike v svetu.Ukrepi:– načrtno izvajanje nacionalnih predstavitev slovenskega leposlovja in humanistike na osrednjihknjižnih sejmih v tujini in drugih referenčnih prizoriščih,– spodbujanje prevajanja del slovenskih avtorjev v tuje jezike in– podpora projektom mednarodnega sodelovanja (obiski in predstavitve tujih avtorjev inknjiževnosti v Sloveniji in obratno).IV. Povečati dostopnost slovenske knjige na celotnem območju Slovenije.132

Ukrep: Spodbujanje knjižnic k intenzivnejšemu seznanjanju bralcev s kakovostnimi knjižniminovostmi iz leposlovja in humanistike.Posredno so k doseganju tega cilja usmerjeni vsi ukrepi, še zlasti pa ukrepi glede spodbujanja razvojaknjigarniške mreže na območju Slovenije in v zamejstvu ter zagotavljanja enakomerne, regionalnorazpletene mreže knjigarn, sofinanciranja založniške produkcije, ki je v javnem interesu, karzagotavlja nižjo prodajno ceno sofinancirane knjige, podpiranja bralne kulture, prednostnih kriterijevpri nabavi knjig v splošnih knjižnicah itd. ter izobraževanja kadrov na področju knjigotrštva.2.1 Sofinanciranje knjig in revijEden najpomembnejših konkretnih ciljev v NKP 2004–2007 je bil stabilizacija ravni založniškeprodukcije v tistem segmentu, ki se sklada z javnim interesom v kulturi (izvirno in prevodnoleposlovje ter humanistika); cilj je zvišati povprečno naklado knjig v tem segmentu s 500 (leta 2002)na povprečno 650 leta 2007, revij pa s 400 na povprečno 500.Ukrepa za dosego tega cilja:– sofinanciranje večletnih in zahtevnejših knjižnih projektov z namenske proračunske postavke in– oblikovanje prednostnih kriterijev pri nabavi knjig v splošnih knjižnicah, s poudarkom naizvirnem leposlovju in humanistiki ter prevodih klasičnih del.Tabela1: Sofinanciranje knjig in revijŠtevilo knjižnih naslovov, ki jih jepodprlo MK s postavke založništvoŠtevilo revij, ki jih je sofinanciraloMK z založniških postavkDelež sofinanciranih knjig medvsemi izdanimi knjigamiDelež sofinanciranih knjig medvsemi prvič izdanimi knjigami2003 2004 2005 2006 2007 2008313 335 321 347 325 38343 46 45 46 50 476,9 % 7,5 % 8,2 % 8,1 % 7,2 % 9 %8,3 % 9,1 % 10,4 % 10,1 % 8,6 % 8,9 %Tabela2: Kazalnik naklade, višina subvencije in avtorski honorarji2003 2004 2005 2006 2007 2008Povprečna naklada605 621 619 663 669 664sofinancirane knjigePovprečna naklada506 527 572 580 630 635sofinancirane revije (brezmladinskih)Povprečna naklada15.990 15.984 16.005 11.819 13.810 16.132sofinanciranih mladinskih revijPovprečna višina sofinanciranja 4.640,29 4.986,65 5.002,57 5.932,59 6.305,19 6.394,60izdaje knjige v EUR –programski delPovprečna višina sofinanciranja 3.159,18 3.157,49 3.665,75 3.383,51 3.783,25 4.121,31izdaje knjige v EUR – projektnidelPovprečna subvencija na revijo 19.278,07 20.238,69 20.434,82 21.786,15 21.701,31 25.908,99v EURPovprečna višina avtorskegahonorarja na AP v EUR –leposlovje260,11 297,65 300,17 340,23 340,90 340,90Povprečna višina avtorskega 270,22 315,16 324,89 326,92 327,40 327,40133

honorarja na AP v EUR –humanistikaDelež avtorskih honorarjevznotraj vseh stroškov izdajeknjige44,1 % 47,3 % 51,5 % 69,3 % 67,78 % 65,42 %Zakon o uresničevanju interesa za kulturo opredeljuje javni kulturni program v 56. členu: »Javnikulturni program je kulturna dejavnost, ki je po vsebini in obsegu zaključena celota in jo izvajakulturni izvajalec, katerega ustanovitelj ni država ali lokalna skupnost, je pa njegovo delovanje vjavnem interesu do te mere, da ga država ali lokalna skupnost financira na primerljiv način kot javnizavod. Javni kulturni program je določen s cilji kulturnega izvajalca, ki morajo upoštevati cilje inprioritete kulturne politike in biti relevantni, merljivi, uresničljivi in časovno opredeljeni. Obsegdejavnosti in višina sredstev se določi v skladu s temi cilji na podlagi osnov za izračun iz 27. členatega zakona.«Triletno sofinanciranje je bilo namenjeno podpori tistih javnih kulturnih programov, katerih delovanjeje bilo po kvalitativnih in po kvantitativnih kriterijih v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kotvrhunsko oz. kakovostno ter uspešno, obsežno in konsistentno, njihovi večletni programi dela pavključujejo cilje in prioritete kulturne politike za posamezno triletno obdobje.Splošni cilji triletnega sofinanciranja so bili: spodbujanje vrhunske ustvarjalnosti na področju kulture,trajnejše zadovoljevanje kulturnih potreb; spodbujanje celovitih in vsebinsko zaokroženih programov;spodbujanje in zagotavljanje dostopnosti raznovrstne, kakovostne in zahtevnejše knjižne produkcije nanajširšem območju Republike Slovenije in na skupnem slovenskem kulturnem prostoru; spodbujanjeizvirne in sodobne knjižne produkcije in profiliranih mednarodnih festivalov; spodbujanje tistihizvajalcev, ki se s svojimi progami vključujejo v mednarodni prostor; spodbujanje tistih izvajalcev, kisvoje programe namenjajo otrokom in mladini ter se sistematično posvečajo kulturni vzgoji;spodbujanje tistih programov s področja kulture, ki imajo širše posredne ekonomske učinke in vplivajona razvoj človeških virov, ter spodbujanje programov, ki vključujejo sodelovanje med vladnim innevladnim sektorjem. Programi sofinanciranih založb so lahko vključevali: izdajo knjig, izdajo revij,razvijanje bralne kulture, organizacijo literarnih festivalov in mednarodno sodelovanje. Sestavni delprograma je lahko bil tudi sklop, povezan s trajnejšim delovanjem: nakup opreme. V tabeli 3 sonavedene triletno programsko sofinancirane založbe na matičnem področju knjiga. Poleg tega so sesofinancirali programi drugih subjektov znotraj drugih področij umetnosti.V letu 2007 je bil uveden tudi triletni projektni razpis. Predmet razpisa je bilo sofinanciranje večletnihprojektov v obdobju od 2007 do 2009, ki so izkazovali vsaj triletno kontinuiteto delovanja in sodosegli visoko stopnjo prepoznavnosti v javnosti.Dolgoročnimi cilji razpisa so bili: podpiranje konkurenčnih, vrhunskih, kakovostnih, prepoznavnih inprodornih projektov s področja umetnosti in knjige v domačem in mednarodnem kulturnem prostoru,povečanje dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjalnosti na celotnem območju Slovenije, spodbujanjeprogramskega in poslovnega sodelovanja med javnim in nevladnim sektorjem ter obeh zmednarodnimi partnerji, podpiranje mednarodno uveljavljenih in profiliranih festivalov in prireditev,postopno vzpostavljanje mreže kulturnih središč v posameznih regijah in vzpostavljanje drugihkulturniških mrež.Tabela 3: Večletno programsko sofinancirane založbeProgramski poziv 2004–2006 Programski poziv 2007–20091. Cankarjeva založba – Založništvo, d. o. o.1. Cankarjeva založba – Založništvo, d. o. o.2. Center za slovensko književnost2. Center za slovensko književnost3. Založba cf. Zavod za3. Društvo Mohorjeva družbazaložniško in raziskovalno dejavnost4. Društvo slovenskih pisateljev4. Didakta, d. o. o.5. Društvo za teoretsko psihoanalizo5. Društvo 2000 za kulturno dejavnost in civilno 6. Kulturno umetniško društvo Apokalipsadružbo7. Kulturno umetniško društvo Sodobnost134

6. Društvo slovenskih pisateljev7. Društvo za teoretsko psihoanalizo8. Družina, d. o. o.9. Emzin, zavod za kreativno produkcijo10. Založba Karantanija,– Tasić&Co., d. n. o. Ljubljana11. Krtina – zavod za založništvo, raziskovalne inkulturne dejavnosti, Ljubljana12. Društvo Apokalipsa13. Literarno-umetniško društvo Literatura14. Maska, zavod za založniško,kulturno in producentsko dejavnost15. Založba Mladika, d. o. o.16. Mladinska knjiga Založba, d. d.17. Mohorjeva družba Celje18. Nova revija, d. o. o.19. Slovenska matica20. Slovenski center PEN21. Studia Humanitatis22. Študentska založbaŠtudentske organizacije, Univerze v Ljubljani,Zavod za založniško dejavnost23. Založba Aristej, d. o. o.24. Založba Goga25. Zavod za založniško in kulturno dejavnost LITERA26. Založba Sophia, zavod za založniško dejavnost27. KUD Sodobnost InternationalInternational8. Literarno umetniško društvo Literatura9. Mladinska knjiga Založba, d. d.10. Modrijan založba, d. o. o.11. Nova revija, d. o. o.12. Studia Humanitatis13. Študentska založba Študentske organizacijeUniverze v Ljubljani, Zavod za založniško dejavnost,14. Založba Aristej, d. o. o.15. Založba/*cf16. Založba Krtina17. Založba Sophia, Zavod za založniško dejavnost18. Založba Sanje, d. o. o.19. Zavod LiteraSorazmerno visok delež zahtevnejše produkcije s področja leposlovja in humanistike znotraj celotneknjižne produkcije se je ohranjal in celo povečeval, kar kaže na usklajenost ukrepov na tem področjuin ustrezno definiranje in izvajanje javnega interesa. MK je glede na kakovost prijavljenih naslovovknjig v letih 2004–2006 poskušalo zmanjševati število sofinanciranih knjig, da bi lahko več sredstevnamenilo ustvarjalcem, in je tudi postopoma zviševalo honorarje avtorjem, kar je poleg podporevrhunski ustvarjalnosti ključni namen podpore knjižni produkciji. Odločitev, da se podpre manjknjižnih naslovov, a te izdatneje, je imelo svoj cilj tudi v povečanju dostopnosti teh knjig, sajsubvencija znižuje končno ceno knjig. Vendar se trend zmanjševanja števila sofinanciranih knjig niohranjal. Ta težnja se je ohranjala predvsem v projektnem delu sofinanciranja, so se pa povečalesubvencije na račun avtorskih honorarjev. Ker se število sofinanciranih knjig ni zmanjševal, se je že vletu 2006 postavilo vprašanje o razmisleku in evalvaciji usmeritve, ali je povečevanje naklade knjig inrevij na letni ravni smotrno z vidika majhnosti slovenskega knjižnega trga in z vidika spodbujanjakakovosti in dostopnosti knjižne in revijalne produkcije.V letu 2006 je MK oblikovalo tudi prednostne kriterije pri nakupu knjižničnega gradiva v splošnihknjižnicah, s poudarkom na izvirnih leposlovnih delih in delih, ki jih sofinancira MK. Cilj tega ukrepaje bil zvišati povprečno naklado knjig in revij s področja leposlovja in humanistike, povečati branost,promovirati izvirne slovenske avtorje ter s tem tako avtorjem kot založnikom zagotoviti boljšeizhodišče za nadaljnje ustvarjanje tistega dela založniške produkcije, ki se sklada z javnim interesom vkulturi.V letu 2008 je bilo v okviru financiranja izdaje knjig MK še posebej pozorno do položaja ustvarjalcev.S tem ko je MK že v letu 2007 nominalno opredelilo najnižje avtorske honorarje na področju izdajeknjig tako za izvirna dela kot za prevode s področja leposlovja in humanistike in to vgradilo medpogodbene obveznosti, je vplivalo tudi na izboljšanje položaja kulturnih ustvarjalcev oz. avtorjev vletu 2008, pa tudi večina založnikov s tem ni imela težav. Večja pozornost do avtorjev se je kazala vprecejšnjem skoku deleža subvencij, ki je bil namenjen avtorskim honorarjem. Čeprav pri povprečnivišini avtorskih honorarjev na prvi pogled ne gre za vidno povišanje teh glede na prejšnje leto, pa je135

očitno, da so se zmanjšale razlike oziroma razponi med višinami avtorskih honorarjev, ki jihpodeljujejo založbe.2.2 Večletni projekti na področju založništvaCilj večletnega razpisa, uvedenega v letu 2004, je bilo ločeno obravnavanje in financiranje tistihzahtevnejših knjižnih projektov, ki zaradi obsega in/ali vsebinske zahtevnosti zahtevajo večletnofinanciranje, saj le tak način obravnave omogoča njihovo kakovostno realizacijo. V obdobju 2004–2006 je bilo sofinanciranih 11 večletnih projektov 11 založbam, v obdobju 2007–2009 pa 13 večletnihprojektov 10 založbam.2.3 Delovne štipendijeKot neposredno obliko pomoči avtorjem je MK leta 2004 uvedlo t. i. delovne štipendije. Te pomenijovzpostavljanje delovnih pogojev za ustvarjalnost. Podpora je bila namenjena avtorjem, katerihustvarjanje je bilo po obsegu in kakovosti pomemben prispevek k slovenski kulturi. Štipendije so bilepodeljene pisateljem, pesnikom, esejistom in prevajalcem.Tabela 5: Delovne štipendijeŠtevilo podeljenih delovnihštipendij za literarne ustvarjalcein prevajalceVišina posamezne delovneštipendije v EUR2004 2005 2006 2007 20085 15 8 5 138.345,85 8.345,85 10.432,32 10.433,00 10.600,00Posebna pozornost za avtorje se kaže v številu delovnih štipendij, ki je leta 2008 poraslo na 13enoletnih delovnih štipendij, s čimer je več kot dvakratno preseglo postavljeni cilj (najmanj 5 delovnihštipendij na letni ravni), dvoletnih delovnih štipendij pa še ni uvedlo ravno zato, ker je v danihrazmerah dalo prednost večjemu številu enoletnih štipendij.2.4 Prevodi v tuje jezike in mednarodna dejavnostPomemben segment v verigi knjige so prevodi in mednarodna dejavnost. MK je tudi zaradivzpodbujanja prevajalcev slovenskih avtorjev začelo sklepati pogodbe direktno z avtorji – prevajalci,ne več s tujimi založbami. Ta sprememba se je izkazala kot dobra, saj je MK lahko bolje delovalo kottisti, ki razpisuje sredstva za avtorje, ne pa kot iskalec stikov z najpomembnejšimi založbami vmednarodnem prostoru.Konkretni cilj NKP 2005–2007 je bil vzpodbujati mednarodno prepoznavnost slovenske literature inhumanistike, ukrep zanj koordiniranje vseh dejavnikov na področju promocije slovenske literature inhumanistike, cilj NKP 2008–2011 pa zagotoviti sistematično promocijo vrhunskih izvirnih avtorjev spodročij leposlovja in humanistike v svetuTabela 6: Prevodi in mednarodna dejavnostŠtevilo podprtih programov in projektov s področjamednarodne dejavnosti (vključno s predstavitvami naknjižnih sejmih)2003 2004 2005 2006 2007 200815 22 26 22 25 48Število podprtih prevodov v tuji jezik 32 28 31 38 33 43Število prevedenih slovenskih avtorjev v tuje jezike 24 23 25 26 26 + 4 28 + 3Število jezikov, v katere se prevajajo slovenski avtorji 13 12 12 13 18 20Število prevodov v angleščino 5 2 3 3 3 3136

Število prevodov v nemščino 4 4 6 6 5 5Število prevodov v italijanščino 1 / 1 0 2 4Število prevodov v francoščino 2 / 1 1 1 3Število prevodov v jezike nekdanje Jugoslavije 2 11 9 11 6 10Za celovito prepoznavnost slovenske literature in humanistike v svetu ter sistematičnostmednarodnega sodelovanja je MK v letu 2002 organiziralo oziroma ustanovilo Koordinacijskoskupino; ta je skrbela za celovito in transparentno predstavitev slovenske literature in humanistike nafrankfurtskem sejmu 2002 in 2003. Odzivi so bili tako od mednarodne kot domače slovenske javnostipozitivni, obseg predstavitev pa se je v obeh letih bistveno povečal. Koordinacijsko skupino sosestavljali predstavniki založb, ki so bile v tistem času najbolj dejavne pri mednarodnem sodelovanju:Društvo slovenskih pisateljev, Gospodarska zbornica Slovenije, posamezne založbe ter predstavnikiMK. Ambicija Koordinacijske skupine je bila, da se nadaljuje sistematično in celovito povezovanjevseh glavnih dejavnikov na področju mednarodne promocije literature in humanistike, kar vključujetudi spremljanje stanja na področju prevajanja slovenskih avtorjev v tuje jezike in vse skupnepredstavitve slovenske literature v tujini. Število prevodov slovenskih avtorjev v tuje jezike se jedejansko iz leta v leto povečevalo; število s strani MK sofinanciranih prevodov slovenskih avtorjev vtuje jezike se je v letu 2002 potrojilo glede na prejšnja leta, v letu 2003 pa je bilo sofinanciranih že 32naslovov slovenskega leposlovja in humanistike. To kaže na vse večje uveljavljanje in prepoznavnostslovenske literature in humanistike v svetu. Tudi število prevodov slovenskih del je pomembenkazalec skupnih predstavitev na sejmih in dobrega delovanja Koordinacijske skupine. Poleg naštetegaje bil cilj te skupine zagotoviti datotečni arhiv vseh tujih založb, uredništev, prevajalcev, tujihpromocijskih agencij in medijev, ki so pomembni za širjenje in obveščanje ter distribucijo slovenskekulture. Datotečni arhiv je nastajal po posameznih državah.Že v letu 2005 je bila Slovenija glavna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Pragi. Predstavitevje bila zelo uspešna, povečalo se je tudi število prevodov v češčino, in sicer v tistem letu 5.Predstavitev slovenske literature se je dogajala tako na sejmišču kot drugod po mestu Praga. Nasejmišču je bila slovenska razstava knjig na najvidnejšem mestu. Postavitev predstavitvene prostora jezasnoval Andrej Stražišar po ideji neuresničenega Plečnikovega parlamenta. Razstavljenih je bilookoli 600 knjig. Založbe, ki so knjige prispevale, so se odločile, da knjige podarijo Katedri zaslovenščino na Karlovi univerzi v Pragi. Okrogle mize na različne aktualne teme, ki so potekale nasejmišču, so bile dobro obiskane, predvsem pa so odličen vtis zapustila literarna branja, ki so sezgodila v drugih prostorih v Pragi (klub Viola, Montmarte …).MK je v letu 2006 objavilo javni ciljni razpis za izbor izvajalcev nacionalnih predstavitev slovenskegaleposlovja in humanistike na knjižnih sejmih v Leipzigu, Frankfurtu in Bologni, ki jih je v obdobju2007–2009 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. V okvirunacionalnih predstavitev slovenskega leposlovja in humanistike si je MK zastavilo nekateredolgoročnejše cilje:– zagotavljanje kakovostne in reprezentativne nacionalne predstavitve slovenskega leposlovja inhumanistike v mednarodnem prostoru – zato tudi triletni razpis,– oblikovanje trajnejših oblik zagotavljanja prisotnosti slovenskih avtorjev s področja leposlovjain humanistike v mednarodnem prostoru,– povečanje števila prevodov slovenskih avtorjev s področja leposlovja in humanistike v tujejezike, s poudarkom na glavnih svetovnih jezikih. V nemškem jeziku je prevedenih slovenskihavtorjev kar nekaj, vendar pa bi si želeli še aktivneje poseči na nemški trg.Prioritete pri izboru izvajalca so bile:137

– aktualna in kakovostna ponudba avtorjev, avtorskih skupin ter drugih izvajalcev inpodizvajalcev ter reference predlagatelja in posameznikov, ki so udeleženi v vodenju inizvedbi,– izkazovanje izvirne zasnove in ustvarjalnosti v pristopu ter izvedbi nacionalne predstavitve,– stopnja celovitosti in zaokroženosti, tehtnost vsebinske utemeljitve koncepta, vključenost karnajveč slovenskih založb,– izkazovanje ciljev, ki napovedujejo večjo odmevnost v mednarodnem prostoru in kažejotrajnejše učinke nacionalne predstavitve na mednarodni ravni; stopnja izvedljivosti projekta:glede na obseg in vsebino realno ovrednoten in uravnotežen projekt.Z osredotočenjem na tri knjižne sejme v Evropi si je kulturna politika obetala odločnejšo uveljavitevslovenskih avtorjev v svetu, skladno s posebnostmi, ki so značilne za vsakega izmed navedenihknjižnih sejmov.Z načrtnimi predstavitvami slovenskega leposlovja in humanistike na prednostnih knjižnih sejmih vtujini naj bi se povečala tudi prepoznavnost slovenskih avtorjev v tujih literarnih in založniških krogih,kar je bilo treba vključiti v izoblikovanje usklajene strategije medresorskega sodelovanja (MK zakulturo – mednarodni sektor, MK za zunanje zadeve, novoustanovljena Javna agencija za knjigo, MKza visoko šolstvo, znanost in tehnologijo idr.), prav tako je medresorsko usklajevanje nujno za drugeoblike mednarodne promocije, ki potrebuje jasno vizijo in merljivo začrtane cilje.2.5 Bralna kultura, literarne prireditve, poklicno usposabljanjeNa področju bralne kulture si je v NKP 2004–2007 MK postavilo konkretni cilj: dvig ravni bralnekulture, povečati število bralcev na vseh starostnih stopnjah. Za dosego tega cilja je izvedlo naslednjeukrepe:– prednostno podpiranje programov in projektov s področja bralne kulture na vseh starostnihstopnjah,– prednostno podpiranje nakupa otroških in mladinskih knjig, prednostno domačih avtorjev, zaknjižnice vrtcev in osnovnih šol ter za oddelčne in razredne knjižnice (po načelu »knjiga vselejpri roki«),– prednostno podpiranje odkupa izvirnih slovenskih slikanic, ki jih bo v paketu za vsakeganovorojenca prejela otročnica,– podpiranje bralne kulture slepih in slabovidnih v njim prilagojenih tehnikah.V Nacionalnem programu za kulturo 2008–2010 je za promocijo bralne kulture MK izvedlo naslednjaukrepa:– spodbujanje izvajanja projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki potekajo nanacionalni ravni, in– spodbujanje izvajanja tistih projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki vključujejorazlične vladne resorje.Tabela 7: Bralna kultura in literarne prireditve2003 2004 2005 2006 2007 2008Število podprtih programov in projektov 13 18 25 26 35 32138

s področja bralne kultureŠtevilo podprtih literarnih festivalov 15 18 22 18 22 31Število podprtih izvirnih slovenskih / 6 2 1 / /slikanic za novorojence – projekt Rastems knjigoŠtevilo podprtih projektov izobraževanja 7 9 8 7 9 5na področju knjigeŠtevilo podprtih izvirnih leposlovnihmladinskih del – Rastem s knjigo/ / / 1 1 1V celotnem obdobju in v obdobju dveh nacionalnih programov za kulturo je kulturna politika razvijalain skrbela za področje bralne kulture na več ravneh. Del teh projektov je bil podprt v okviru ciljnepodpore projektom poklicnega usposabljanja. Sredstva je MK namenilo strokovnemu usposabljanjustrokovnih delavcev za spodbujanje bralne kulture (v šolah, knjižnicah ter v širši populaciji).Posamezni projekti s področja razvijanja bralne kulture so bili podprti v okviru programskih pozivovin projektnih razpisov (npr. tudi Bralna značka). V obdobju 2004–2006 je MK vsem novorojencem vSloveniji podarilo izvirno slovensko slikanico v okviru projekta Rastem s knjigo, s katerim jeposkušalo na nacionalni ravni širiti zavest o pomenu družinskega branja, predvsem pa promovirativrhunske slovenske avtorje in ilustratorje izvirnih slovenskih slikanic. V letu 2007 je MK ta projektprenehalo, saj mu ni uspelo dovolj vključiti drugih pristojnih resornih ministrstev. Leta 2006 je MK napodlagi dogovora na ravni obeh ministrov, pristojnih za šolstvo in kulturo, projekt Rastem s knjigorazširilo na generacijo sedmošolcev. Namen projekta je bil spodbuditi motivacijo za branje pri šolarjihin pogostejše obiskovanje splošnih knjižnic ter izboljšati poznavanje izvirne mladinske leposlovneliterature. Cilji nacionalnega projekta so večja dostopnost knjig, promocija kakovostne literarneustvarjalnosti izvirnih slovenskih mladinskih avtorjev in spodbujanje založnikov k boljsistematičnemu izdajanju tovrstnih del, povečan obisk splošnih in šolskih knjižnic in večja izposojaknjig, povečan obisk knjigarn in povečano število prodanih knjig na glavo prebivalca, v najširšemokviru pa dvig ravni bralne kulture in ustvarjanje pozitivnega odnosa do branja in knjige. V projektu jeMK uspelo spodbuditi načrtno strokovno sodelovanje osnovnih šol in splošnih knjižnic po vsejSloveniji, hkrati pa spodbuditi boljše sodelovanje MK z Ministrstvom za šolstvo glede bralne kulturein kulturne vzgoje nasploh, kar je že utečena praksa v številnih evropskih državah, ki imajo uspešnorazvito bralno kulturo oziroma kulturno vzgojo.Podatki kažejo velik porast literarnih prireditve, povečalo se je število dogodkov na regionalni ravni,tudi na območjih, ki so bile prej siva lisa na zemljevidu literarnih prireditev in prireditev bralnekulture. Zlasti pomembno vlogo pri tem so imele splošne knjižnice, ki so se na več območjih medseboj povezovale, denimo pri izvajanju Bralne značke za odrasle.Sofinanciranje programov poklicnega usposabljanja je obsegalo izobraževanje posameznikov napodročju deficitarnih kulturnih poklicev s področja umetnosti, knjige, knjižničarstva in medijev, kisicer ne izvajajo rednih formalnih oblik izobraževanja, a so po svoji dejavnosti sposobne izvajatiseminarje, predavanja, delavnice, srečanja, kongrese ipd. v sodelovanju z domačimi in/ali tujimistrokovnjaki na področju knjige. Podpora takšnim oblikam izobraževanja je bila nujna, saj vformalnem izobraževalnem sistemu na področju umetnosti naletimo na bele lise, ki se kažejo vpomanjkanju določenih programov ter specializiranih izobraževalnih ustanov, ki bi jih lahko izvajale.Nekaj značilnih primerov sofinanciranih programov, ki se nanašajo na deficitarna področja: delavnicakreativnega pisanja, kritiško recenzentsko izobraževanje, kulturni menedžer ipd.2.6 Knjigarniška mrežaV NKP 2004–2007 je MK zastavilo konkretni cilj: spodbuditi razvoj knjigarniške mreže. Za njegovodosego izvedlo naslednje ukrepe:– promocija knjig, avtorjev in branja,139

– razvijanje bralne kulture,– promocija knjigarn,– izobraževanje kadrov na področju knjigotrštva,– zagotavljanje enakomerne, regionalno razpletene mreže knjigarn,– enotna informacijska podpora knjigarniški mreži,– odkup določenega deleža nekomercialnih knjig s področij literature in humanistike, spoudarkom na sodobnih domačih avtorjih, in– spodbujanje lokalnih skupnosti k prednostni skrbi za knjigarne kot kulturno infrastrukturo, ki jev javnem interesu.MK si je v NKP 2008–2011 razvoj oziroma podporo knjigarnam zastavilo kot cilj znotraj katerega jebilo potrebno povečati dostopnost slovenske knjige na celotnem območju Slovenije.Uvedba ciljne podpore razvoju knjigarniške mreže, uvedene v letu 2003, je bil strateško edenpomembnejših ciljev kulturne politike na področju knjige, saj je knjigarniška mrežanajšibkejši člen verige knjige, ki pa je z vidika zagotavljanja dostopnosti knjige in razvojacelotnega področja bistven dejavnik. Izveden je bil ciljni javni razpis za sofinanciranjedejavnosti knjigarn, ki je vključeval natančno opredeljene pogoje in kriterije za sofinanciranje»dobrih knjigarn«, nanašal pa se je na sofinanciranje promocije avtorjev in knjig ter razvijanjebralne kulture in na odkup knjig s področja leposlovja in humanistike, s poudarkom nasodobnih domačih avtorjih.Z vidika doseganja učinkov sofinanciranja knjigarn je bil ključni cilj zvišanje prodaje knjig vknjigarnah, saj gre za naravni, najbolj neposredni in z vidika drugih vidikov prodaje tudi najcenejšinačin prodaje knjig. Pogoji za sofinanciranje so zahtevali od knjigarn ustrezno zastopanost slovenskihzaložb ter raznovrstnost založniške in revijalne produkcije.Tabela 8: Knjigarniška mreža2003 2004 2005 2006 2007 2008Regionalna pokritost: število mestnih občin, v katerih 5 6 6 4 6 6delujejo sofinancirane knjigarneRegionalna pokritost: število krajev nad 5000/ 44 45 45 45 45prebivalcev, v katerih delujejo knjigarneŠtevilo sofinanciranih knjigarn 12 23 26 27 26 21Število krajev, v katerih delujejo sofinancirane 6 9 10 12 11 10knjigarneŠtevilo prireditev 256 429 693 764 974 725Število sodelujočih avtorjev 187 314 594 607 806 583Delež vseh knjig, prodanih v knjigarnah v % 24,4 30,1 31,4 37 36,1 37Delež vseh knjig, prodanih v knjižnicah v % 22,1 22,8 21,1 33,5 34,6 32,5Delež lastne prodaje knjig v % 47,5 45,2 42,2 29,5 29,2 26,7Že leto 2006 je pokazalo, da je MK s podporo knjigarniški mreži in z usmerjenostjo na takoimenovane »dobre knjigarne« kot kulturna središča prišlo do neke kritične meje, ko je bilo očitno, dasi večjega porasta knjigarn, ki bi izpolnjevala razpisne pogoje, ne moremo obetati, to izkušnjo pa sopotrdili tudi poznejši rezultati. Kljub temu so učinki dosedanje podpore knjigarniški mreži s straniministrstva postajali vse bolj vidni, kazali so se v izredni dejavnosti sofinanciranih knjigarn, ki sopostajale vse pomembnejša kulturna središča posameznih lokalnih okolij. Porast števila prireditev vknjigarnah je bil izjemen, vsebinsko je struktura teh prireditev zelo raznolika, od literarnih branj innastopov za različna ciljna občinstva do organiziranih obiskov šol in vrtcev, od glasbeno-literarnih140

nastopov do strokovnih pogovorov. Razveseljivo je, da se je povečalo število mestnih občin, v katerihknjigarne delujejo, a še vedno ostajajo ogromna območja, kjer takšnih knjigarn ni. Drugi pozitivniučinek državne podpore knjigarnam je bilo izboljšanje dostopnosti zahtevnejše knjižne in revijalneprodukcije na celotnem območju Slovenije glede na leto 2003, saj smo dobili dobre knjigarne, ki toponudbo zagotavljajo, tudi v krajih, kjer tovrstne knjižne produkcije prej ni bilo mogoče dobiti (Kranj,Slovenj Gradec, Velenje, Piran). To se je kazalo tudi v povečanju povprečnih naklad sofinanciranihknjig in sofinanciranih revij.Stanje v knjigarniški mreži še vedno ostaja izredno kritično in predstavlja odločilno točko, na kateri borazvoj slovenskega založništva in knjige bodisi spodbujen bodisi zavrt ali pahnjen v stagnacijo. Zelo jepomembno, da bo tudi v prihodnje delovanje knjigarn podpiralo vse več lokalnih skupnosti, zlastimestnih občin.2.7 Knjižnično nadomestiloKnjižnično nadomestilo se je izvajalo kot ukrep znotraj cilja Izboljšanje položaja ustvarjalcev inzagotovitev ciljnih oblik podpor posameznim členom verige knjige, ki bistveno vplivajo na stanjecelotnega področja, zapisanega v NKP 2004–2007, v naslednjem NKP 2008–2011 pa znotraj ciljaIzboljšanje položaja ustvarjalcev na področjih leposlovja in humanistike.Knjižnično nadomestilo se skladno s sprejetim pravilnikom v letu 2004 izvaja v dveh oblikah: 1.izplačila avtorjem glede na izposojo njihovih del v splošnih knjižnicah in 2. v obliki delovnihštipendij, ki jih podeljujejo stanovska društva na področju literature, prevajanja, glasbe, filma inilustracije. Tako je bil sistem knjižničnega nadomestila izoblikovan kot konkreten kulturnopolitičeninštrument podpore avtorjem s tistih področij ustvarjanja, na katerih nastaja knjižnično gradivo. Iznavedenih podatkov izhaja, da se delež realiziranih izplačil iz naslova knjižničnega nadomestilapovečuje, to pomeni, da so avtorji vse bolj seznanjeni s to svojo pravico.Tabela 9: Knjižnično nadomestilo2004 2005 2006 2007 2008Število upravičencev do KN 995 999 992 996 1009Število prejemnikov KN 711 803 846 874 930Najvišje izplačilo v EUR 4.206,28 4.527,16 5.518,31 6.635,78 7.000.87Najnižje izplačilo v EUR 53,94 53,89 63,95 66,42 71,22Izplačil nad 2.087 EUR 14 14 19 22 24Izplačil nad. 1.252 EUR 33 32 55 63 63Izplačil nad 417 EUR 193 196 248 276 290Izplačil manj kot 417 EUR 755 757 598 598 640Število društev, ki podeljujejo 5 5 5 5 5delovne štipendijeŠtevilo podeljenih delovnih 82 86 120 103 121štipendijŠtevilo podeljenih štipendij – 26 33 45 42 46pisateljiŠtevilo podeljenih štipendij – 29 22 44 31 42prevodiŠtevilo podeljenih štipendij – 15 16 17 16 17ilustracije, fotografijaŠtevilo podeljenih štipendij – 6 6 7 8 8filmŠtevilo podeljenih štipendij – 6 9 7 6 8glasbaIzplačanih štipendij nad 16 9 10 8 86.259,39 EURIzplačanih štipendij od 47 65 71 86 93141

1.669,17–6.259,38 EURIzplačanih štipendij pod1.669,17 EUR19 12 39 9 202.8 Obvezni izvodV okviru NKP 2004–2007 je bil med konkretnimi cilji postavljen cilj Zagotoviti dostopnost ažurnihpodatkov o slovenski založniški produkciji in oblikovati učinkoviti instrument »obveznega izvoda«.Za dosego tega cilja sta bila predvidena dva ukrepa:– sprejetje novega Zakona o pošiljanju obveznih tiskov in– spodbuda oblikovanju enotnega informacijskega sistema na področju knjige (»knjige na trgu«).Leta 2006 je bil sprejet in je začel veljati povsem nov Zakon o obveznem izvodu publikacij. Zakon jevpeljal sodoben, učinkovit in racionalnejši inštrument obveznega izvoda (gl. podrobneje pri poročiluza področje knjižničarstva). Celovit informacijski sistem na področju knjige »Knjige na trgu« nizaživel, vendar je leta 2006 nastala konkretna projektna zasnova projekta, ki sta jo pripravila NUK inDruštvo založnikov Slovenije, s sprejetjem novega Zakona o obveznem izvodu pa je dana trdnejšapodlaga za njegovo oblikovanje.3 Ustanovitev Javne agencije za knjigo (razlogi in utemeljitev)Položaj slovenske knjige je zaradi omejenega trga, pogojenosti z jezikom, po drugi strani pa velikegaobsega produkcije ter močne kulturne in zgodovinske vezanosti Slovencev na knjigo kot nosilkorazvoja slovenskega jezika vseskozi zelo občutljiv. Zlasti vrhunska ustvarjalnost na področjuleposlovja ter znanosti zahteva znotraj zapleteno členjene knjižne verige (avtorji, založniki,knjigarnarji, knjižnice, bralci) posebno pozornost in jasno opredelitev javnega interesa. Le tako selahko zagotavljajo trajni pogoji za razvoj najraznovrstnejše ustvarjalnosti, ki jo uteleša in prenašaknjiga kot takšna. To pa je tudi obči pogoj, ki danes bistveno vpliva na razvoj slovenščine kot enegaizmed uradnih jezikov Evropske unije ter na razvoj in razcvet umetniške ustvarjalnosti, znanosti inznanja. Dostopnost knjige pomeni dostopnost do vsakovrstne ustvarjalnosti, znanja in informacij, stem pa knjiga predstavlja stalni vir posameznikovega razvoja in tudi stalni vir razvoja družbe.Slovenska država je zato knjigi vseskozi namenjala podporo, in sicer prek številnih ministrstev invladnih resorjev. Že dolgo se je kazala potreba po bolj sistemskem, celovitem pristopu k področjuknjige in po enotnejši vladni politiki na področju knjige, ki bi zvišala učinkovitost vseh državnihpodpor. Obenem se je vseskozi kazala potreba po dejavnejši politiki, ki bi vključevala tudi noverazvojne naloge, s katerimi bi spodbudili razvoj področja knjige ter večali njeno dostopnost. Akterji naknjižnem trgu zaradi svoje razpršenosti, maloštevilnosti in premajhne zmogljivosti tega namreč nisobili in niso sposobni sami storiti v zadovoljivi meri.Povečanje proračunskih sredstev za knjigo in uvedba novih oblik podpor knjigi na MK za kulturo staustvarila realne pogoje za bolj usklajen, vsebinsko bolj premišljen in učinkovit pristop h knjigi zvidika državne politike. Ustanovitev Javne agencije za knjigo RS (v nadaljevanju: JAK) je bilapomemben sistemski korak v tej smeri, ki je postavila trdnejše temelje za prihodnji razvoj slovenskeknjige.Pravna podlaga za ustanovitev JAK sta Zakon o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/2002) in 22.člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ki določa, da lahkodržava za izvajanje posameznih nalog, ki so v javnem interesu, ustanovi javne sklade ali javneagencije.Tabela 10: Neposredna podpora knjigi na ravni Vlade RS do leta 2007ResorPredmet državne podpore142

Ministrstvo za kulturoJavna agencija za raziskovalno dejavnost RSJavna agencija za raziskovalno dejavnost RSMinistrstvo za šolstvo in športMinistrstvo za šolstvo in športMinistrstvo za šolstvo in šport – Urad za razvoj šolstvaMinistrstvo za šolstvo in šport – Direktorat za športUrad za Slovence v zamejstvu in po svetuMinistrstvo za okolje in prostorMinistrstvo za delo, družino in socialne zadeveUrad za narodnostiUrad za enake možnostiknjige, revije, bralna kultura,knjigarne, mednarodna dejavnost…znanstvene in strokovne revijeznanstvene monografijeučbeniki, namenjeni narodnostimučbeniki za prenovljene programestrokovnih in poklicnih šolstrokovne in mladinske revijerevije in knjigerevije in knjige, dnevni časopisiin tednikistrokovna periodika in knjigestrokovne publikacijeknjigeknjigeIz navedenega pregleda je razvidno, da številni resorji podpirajo področje knjige, pri čemer sousmerjeni pretežno v izdajanje knjig in revij, ki se skladajo s področjem dela posameznega resorja.Resorja kulture in znanosti sta si bila pri izvajanju svojih javnih politik še prav posebej blizu, zato soobstajali utemeljeni in racionalni razlogi, da se prek JAK ta njuna dejavnost poenoti predvsem priizdajanju knjig in revij s področij leposlovja in znanosti, kar je pomenilo tudi bistveno bolj prijazenodnos do uporabnikov, z vidika ministrstev pa preglednejše izvajanje postopkov financiranja. Ker jeknjiga del praktično vseh sfer življenja in družbenosti in ker je očitno, da je javni interes na področjuknjige zelo širok, na kar kaže tudi zgornji prikaz podpore knjigi s strani različnih vladnih resorjev,JAK ne združuje vseh sredstev, temveč zgolj podporo leposlovju in znanstveni publicistiki. To torejpomeni, da je velik del podpore knjigi ostal zaradi ozke strokovne specifičnosti še naprej na MK(manjšine, muzeji ipd.), na JAK pa so prešle zgolj tako imenovane »založniške postavke«. Možnosti,ki ju je odprla ustanovitev JAK, sta:– pregled nad vsemi postopki državne podpore knjigi na enem mestu (JAK mora skrbeti zajavnosti dostopne informacije o vseh državnih podporah področju knjige, ki se izvajajo vSloveniji, in tudi za pregledne informacije o tujih virih financiranja) in– institucionalno poenotenje državne podpore knjigi, po katerem so na JAK prešli naloge inkadri, potrebni za izvedbo teh postopkov, z resorjev kulture in znanosti.Razlogov za ustanovitev JAK je bilo več. Ključni so bili tisti, ki so pomenili novo, »dodano« vrednostpodpore razvoju slovenski knjigi, ki jih v okviru upravnih nalog MK ni bilo mogoče zadovoljivoizvajati, so pa izrazito vezane na razvoj celotnega področja.a) Nove naloge JAK, ki jih MK ni moglo opravljati. JAK je bila ustanovljena z namenom, da boopravljala posamezne naloge, ki jih glede na njihovo naravo in vrsto ni bilo mogoče izvajati v okviruobstoječih dveh ministrstev (MK in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo oziromaAgencije za raziskovalno dejavnost). Gre za naloge, pri katerih je JAK poleg podporne prevzela tudikoordinacijsko in v nekaterih primerih tudi izvajalsko vlogo:– povezovanje inštrumentov podpore knjigi, ki sta jih doslej ločeno izvajala MK RS inMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo oziroma Agencija za raziskovalnodejavnost RS, v enotno organizacijsko obliko,– izvedba nacionalnih predstavitev slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike v tujini,– povezovanje s primerljivimi mednarodnimi organizacijami z namenom, da se zagotovijo noviviri financiranja (skladi za knjigo in literaturo v drugih evropskih državah),143

– možnost pridobivanja neproračunskih virov financiranja področja knjige (sponzorska indonatorska sredstva, prihodki, pridobljeni s prodajo blaga in storitev, dediščina in darila),– izvajanje promocijskih akcij, ki potekajo na nacionalni ravni in so usmerjene v promocijoavtorjev ter dvigovanje zavesti o pomenu knjige in branja,– druge naloge, denimo spodbujanje in izvajanje dodatnega poklicnega usposabljanja napodročju knjige, mednarodna promocija avtorjev s področij leposlovja in znanstvenepublicistike, skupni nastopi oziroma nacionalne kampanje za promocijo knjig in branja itd.b) Večja udeleženost strokovne javnosti. JAK za knjigo je bila ustanovljena z namenom, da se gledena vrsto in naravo njenih nalog zagotovi intenzivnejše sodelovanje strokovne javnosti, ki deluje napodročju knjige, in s tem doseže večja strokovnost odločitev o financiranju programov in projektov.To pomeni, da za opravljanje nalog JAK ni potreben stalni in neposredni politični nadzor, kar je edenizmed pogojev za ustanovitev javne agencije. Prek zastopanosti v svetu JAK lahko strokovna javnostneposredno vpliva na program dela agencije. Možnost sooblikovanja programa dela agencije ter večjain bolj diferencirana udeleženost strokovne javnosti v strokovnih komisijah agencije tako prinašatamožnost večjega vpliva strokovne in zainteresirane javnosti glede oblikovanja vladnih politik doknjige, a tudi njeno večjo odgovornost.c) Pridobivanje neproračunskih virov za knjigo. Zaradi navedenega JAK lahko celoviteje, boljkakovostno kakor doslej in smotrneje opravlja tudi tiste naloge, ki so se doslej izvajale v okviru obehministrstev, čeprav bo glavni vir financiranja še naprej državni proračun, medtem ko bo eno izmedmeril uspešnosti delovanja JAK uspešnost pridobivanja novih, neproračunskih sredstev za knjigo, kijih bo usmerjala v podporo razvoju področja.4 ViriInterna gradiva, avtorji dr. Uroš Grilc, Barbara Koželj in mag. Nataša Bucik.Letno poročilo NKP 2004–2007 za leto 2004.Letno poročilo NKP 2004–2007 za leto 2005.Letno poročilo NKP 2004–2007 za leto 2006.Letno poročilo NKP 2004–2007 za leto 2007.Letno poročilo NKP 2008–2011 za leto 2008.Letno poročilo NKP 2008–2011 za leto 2009.144

1.6.2Vlasta Vičič, Tjaša Urankar, Katja Stergar, Martina Fekonja, Gabrijela Biserka Šertel inSlavko PreglKNJIGA NA JAVNI AGENCIJI ZA KNJIGO RSKAZALO1 Uvod2 Uresničevanje ciljev in ukrepov na področju knjige3 Predlogi Javne agencije za knjigo RS za NPK za naslednje obdobje4 Analiza PSPN5 Predlog ciljev in ukrepov145

1 UvodLeta 2007 je bil v skladu z zahtevami Nacionalnega programa za kulturo 2004–2007 in z drugimipredlogi sprejet Zakon o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije, v letu 2008 pa Sklep oustanovitvi Javne agencije za knjigo RS (v nadaljevanju: JAK); agencija je začela s 15. 12. 2008opravljati vse naloge v zvezi s knjigo, tudi zadeve, ki jih glede na naravo in vrsto ni bilo mogočeizvajati v okviru Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Polegtega naj bi bilo z delovanjem JAK dodatno omogočeno:– celovitejša izvedba nacionalnih predstavitev slovenskega leposlovja in znanstvene publicistikev tujini,– povezovanje s primerljivimi mednarodnimi organizacijami z namenom, da se zagotovijo noviviri financiranja (skladi za knjigo in literaturo v drugih evropskih državah),– možnost pridobivanja neproračunskih virov financiranja področja knjige.Z Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) je bilo na JAK preneseno triletno financiranjeznanstvenih periodičnih publikacij za obdobje 2009–2011 (iz naslova razpisa iz leta 2008), JAK pa jeizpeljala razpis za enoletno financiranje znanstvenih periodičnih publikacij in znanstvenih monografij.JAK je tako v letu 2009 financirala 121 znanstvenih periodičnih publikacij in 205 znanstvenihmonografij.Ker gre za poročilo o izvajanju NPK 2008–2011, področje znanosti v nadaljevanju to poročilo puščaob strani.Slovenski knjižni trg je po ekonomskih kriterijih majhen, zato zahteva posebno skrb države do delazaložniške produkcije in ustvarjanja, ki je v javnem interesu in zagotavlja obstoj in razvoj tistega delaleposlovja in humanistike, ki se znotraj omejenega obsega bralstva ne more uresničevati. Različneoblike državnih pomoči založništvu so kot korekcije nepopolnega slovenskega založniškega trgausmerjene v vse člene verige knjige, od avtorjev, založnikov, knjigarn do knjižnic in bralcev. Namenpodprograma Knjiga je oblikovanje celostnih ukrepov za razvoj in spodbujanje delovanja tistih delovverige knjige, kjer se izraža javni interes, izboljšanje dostopnosti izvirnega in prevodnega leposlovja inhumanistike s podpiranjem knjižnih in revijalnih izdaj, s spodbujanjem mednarodnih dejavnosti ter zneposredno podporo ustvarjalcem (delovne štipendije, knjižnično nadomestilo). Hkrati je področjebralne kulture in pismenosti izrazito razvojno področje, ki vpliva na vse segmente družbe, zlasti nakakovost življenja posameznika, njegovo ustvarjalnost, na razvoj šolstva in znanosti ter nagospodarski razvoj. JAK je zato svoje področje dela začela sistematično usmerjati v skladu sstrateškimi cilji in začrtano vizijo. Po začetnih težavah in pridobljenih izkušnjah v tekočih razpisih inpozivih v letu 2009 je nato preoblikovala programski razpis za področje knjige za obdobje 2010–2012,ki je po eni strani opredelil ključne nosilce posameznih dejavnosti na področju knjige, obenem paomogočil določeno gibljivost programov ter njihovo sprotno preverjanje. Obenem je k svojemu delupritegnila vrsto pomembnih dejavnikov s področja knjige. S spremembami, ki sprva ne bodo vednodeležne navdušenja, želi JAK izrazito podpirati kvaliteto, transparentnost in javno vrednotenjerezultatov.V okviru postavke knjiga/založništvo se tako sofinancirajo programi in projekti s področja knjižne inrevijalne založniške produkcije na področju leposlovja in humanistike, razvijanja bralne kulture,mednarodnega sodelovanja, prevajanja v tuje jezike, delovnih štipendij ustvarjalcem, literarnihfestivalov in prireditev ter nakupa opreme. V letu 2009 so se naprej izvajali triletno sofinanciranjejavnih kulturnih programov, triletno financiranje mednarodnih predstavitev na knjižnih sejmih, triletnosofinanciranje zahtevnejših knjižnih projektov ter triletno financiranje literarno-kulturnih inhumanističnih revij ter literarnih festivalov in prireditev, vključno s podeljevanjem pomembnih nagradna področju književnosti (triletno financiranje se je začelo leta 2007 za obdobje 2007–2009). Ta načinfinanciranja je izvajalcem omogočil dolgoročnejše načrtovanje projektov ter s tem povezanouspešnejšo in kakovostnejšo izvedbo.JAK je leta 2009 izvedla tudi javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področjih knjige, kije vključeval sklope: izdaja knjig, izdaja revij, prevodi v tuje jezike, podeljevanje delovnih štipendij,146

azvijanje bralne kulture in organizacija literarnih prireditev ter mednarodno sodelovanje, javni pozivza prevode v tuje jezike in mednarodno sodelovanje, ciljni javni razpis za sofinanciranje izvirnegamladinskega leposlovja (projekt Rastem s knjigo), javni razpis za poklicno usposabljanje na področjuknjige ter ciljni razpis za podporo delovanju knjigarn.Na področju založništva so bili glede na preteklo obdobje doseženi dolgoročni cilji glede številasofinanciranih knjig, podprtih je bilo 398 knjižnih naslovov in 50 revij. Pomembno se je povečaloštevilo podprtih prevodov del slovenskih avtorjev v tuje jezike (69) ter hkrati število jezikov (22), vkatere so knjige prevedene. Okrepila se je tudi mednarodna dejavnost, vključno z nastopom Slovenijena knjižnih sejmih v Frankfurtu, Leipzigu in Bologni, podprtimi pomembnimi projekti mednarodnegasodelovanja in vključevanjem v mednarodne projekte. Sofinancirani so bili programi projekti napodročju bralne kulture (40) in literarnih prireditev (26).2 Uresničevanje ciljev in ukrepov na področju knjige1. cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev na področjih leposlovja in humanistikeUkrepi:– v okviru sofinanciranja izdaje knjig določiti prag najnižjih dopustnih honorarjev za izvirnadela in prevode na področju leposlovja in humanistike,– nakazovanje knjižničnega nadomestila (KN),– krepitev instrumenta delovnih štipendij, poleg enoletnih delovnih štipendij za vrhunskeustvarjalce oblikovati dveletne delovne štipendije.Tabela 1: Knjižnično nadomestilo – kazalniki2007 2008 2009Število upravičencev do KN 996 1009 985Število prejemnikov KN 874 930 946Najvišje izplačilo 6.635,78 7.000,87 6673,52Najnižje izplačilo 66,42 71,22 68,69Izplačil nad 2087 EUR 22 24 21Izplačil nad 1252 EUR 63 63 55Izplačil nad 417 EUR 276 290 280Izplačil manj kot 417 EUR 598 640 666Število društev, ki podeljujejo delovne štipendije 5 5 5Število podeljenih delovnih štipendij 103 121 110Število podeljenih štipendij – pisatelji 42 46 42Število podeljenih štipendij – prevodi 31 42 40Število podeljenih štipendij – ilustracije, fotografija 16 17 15Število podeljenih štipendij – film 8 8 6Število podeljenih štipendij – glasba 6 8 7Izplačanih štipendij nad 6259,39 EUR 8 8 9Izplačanih štipendij od 1669,17 do 6259,38 EUR 86 93 79Izplačanih štipendij pod 1669,17 EUR 9 20 22Število podeljenih delovnih štipendij za literarne ustvarjalcein prevajalce, ki jih podeljuje JAK 5 13 15Višina posamezne delovne štipendije, ki jo podeljuje JAK, vEUR 10.433,00 10.600,00 12.000,00Vir: Ministrstvo za kulturo RS za leti 2007 in 2008, Javna agencija za knjigo RS za leto 2009.147

V letu 2004 uvedeno knjižnično nadomestilo se je v polni meri izvajalo tudi v letu 2009 (prenos iz MKna JAK), in sicer skladno s sprejetim pravilnikom v dveh oblikah:– izplačila avtorjem glede na izposojo njihovih del v splošnih knjižnicah,– delovne štipendije, ki jih podeljujejo stanovska društva na področju literature, prevajanja,glasbe, filma in ilustracije.Iz navedenih podatkov izhaja, da se delež realiziranih izplačil iz naslova knjižničnega nadomestilapovečuje, kar pomeni, da so avtorji vse bolj seznanjeni s to pravico. Knjižnično nadomestilo je bilo vletu 2009 izplačano 946 avtorjem oz. 96 % avtorjev, ki so bili do nadomestila upravičeni. Gre torej za4 % povečanje izkoriščenja pravice do knjižničnega nadomestila avtorjem v primerjavi z izplačili vletu 2008. Odstotek izplačanih nadomestil se vsako leto od uvedbe knjižničnega nadomestila povečuje,od 71 % v letu 2004 do 96 % v letu 2009. Povprečna višina izplačanega knjižničnega nadomestila jebila 446,78 EUR.Ker so se v letu 2009 zmanjšala sredstva za nabavo knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, so sezmanjšala tudi sredstva za izvajanje knjižničnega nadomestila v letu 2009, kot to določa Pravilnik oizvajanju knjižničnega nadomestila.Pri neposrednih izplačilih avtorjem se je v letu 2009 zmanjšalo število izplačil nad 2087,00 EUR, nad1252 EUR ter število izplačil pod 417 EUR, deset avtorjev pa je prejelo izplačila, ki presegajo 4173,00EUR.Z letom 2009 se je zaključilo triletno obdobje (2007–2009) podeljevanja delovnih štipendij petih (5)stanovskih društev, ki so v tem obdobju svoje postopke izvedla transparentno in v skladu zzahtevanimi cilji razpisa za navedeno obdobje. V letu 2010 se pričenja novo triletno obdobjepodeljevanja delovnih štipendij stanovskih društev. Na razpis, objavljen ob koncu leta 2009, se jeprijavilo vseh pet stanovskih društev, ki so ta postopek že izvajala in ga nameravajo še naprej.Tabela 2: Kazalniki povprečnih avtorskih honorarjev2007 2008 2009Povprečna višina avtorskega honorarja na AP –leposlovjePovprečna višina avtorskega honorarja na AP –humanistikaDelež avtorskih honorarjev znotraj vseh stroškov izdajeknjige340,90 340,90 340,90327,40 327,40 327,4067,78 % 65,42 65,42Vir: Ministrstvo za kulturo RS za leti 2007 in 2008, Javna agencija za knjigo RS za leto 2009.V letu 2009 je bila v okviru financiranja izdaje knjig agencija še posebej pozorna na položajustvarjalcev. Medtem ko je MK že v letu 2007 nominalno opredelilo najnižje avtorske honorarje napodročju izdaje knjig tako za izvirna dela kot za prevode s področja leposlovja in humanistike in tovgradilo med pogodbene obveznosti, je agencija v pogodbene obveznosti za leto 2009 vključila tudizahtevo o predložitvi dokazil o izplačanih avtorskih honorarjih, kar bo vplivalo ne le na izboljšanjepoložaja avtorjev, ampak tudi prispevalo k transparentnosti založniško-avtorskih razmerij terposledičnemu zmanjšanju razponov med višinami avtorskih honorarjev znotraj založb oz. nazaložniškem trgu.Leta 2009 je agencija podelila kar 15 enoletnih delovnih štipendij, s čimer je trikratno preseglapostavljeni cilj v NPK (najmanj 5 delovnih štipendij), dvoletnih delovnih štipendij pa še ni uvedla, sajje dala v danih razmerah prednost večjemu številu enoletnih štipendij.148

2. cilj: Dvigniti zavest o pomenu branja ter povečati promocijo vrhunske izvirne ustvarjalnosti spodročij leposlovja in humanistikeUkrepa:– spodbujanje izvajanja projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki potekajo nanacionalni ravni, in– spodbujanje izvajanja tistih projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki vključujejorazlične vladne resorje.Tabela 3: Razvijanje bralne kulture in organizacija literarnih prireditev – kazalniki2007 2008 2009Število podprtih programov in projektov s 35 32 31področja bralne kultureŠtevilo podprtih programov in projektov 22 31 33literarnih festivalov in prireditevŠtevilo podprtih izvirnih slovenskih leposlovnih 1 1 1mladinskih del – Rastem s knjigoVir: Ministrstvo za kulturo RS za leti 2007 in 2008, Javna agencija za knjigo RS za leto 2009.Na področju bralne kulture je JAK v letu 2009 v okviru programskega poziva in projektnega razpisapodprla 31 projektov bralne kulture. Podprti so zelo raznoliki projekti, nekateri zgolj eno- alinekajdnevni, drugi celoletni, namenjeni bralcem različnih starosti. Kljub poudarku na nacionalnemznačaju dogodkov se je pokazalo, da se je obenem s pokritostjo nacionalnega prostora povečalo številodogodkov na regionalni ravni, tudi na območjih, ki so bila prej siva lisa na zemljevidu prireditevbralne kulture. Zlasti pomembno vlogo pri tem so imele splošne knjižnice, ki so se na več območjihpovezovale med seboj, denimo s projektom Bralna značka za odrasle.Kar zadeva podporo literarnim prireditvam, je JAK v letu 2009 sofinancirala 33 literarnih festivalov inprireditev – 19 v okviru projektnega razpisa 2009, 7 v okviru triletnega sofinanciranja festivalov inrevij 2007–2009 ter 7 v okviru financiranja javnih kulturnih programov na področju knjige 2007–2009. Tretjina prireditev se je izvajala vse leto 2009, enkrat mesečno ali z večjimi časovnimi razmiki,četrtina prireditev je večdnevnih (2–7 dni). Posebej odmevni in obiskani so bili tradicionalni Slovenskidnevi knjige v Mariboru, Ljubljani in Novem mestu, kjer je sodelovalo med 40 in 50 različnihorganizacij (društev, zavodov, knjižnic, knjigarn, založb, šol itn.). Načrtna podpora JAK je bilausmerjena k uveljavljenim literarnim prireditvam, festivalom in strokovnim srečanjem na področjuSlovenije, ki povečujejo promocijo oz. uveljavitev zlasti slovenskih avtorjev na področju leposlovja inhumanistike.V letu 2009 je bil izveden ciljni projektni razpis Rastem s knjigo – izvirno mladinsko leposlovno delovsakemu sedmošolcu, ki ga je JAK izvajala skupaj z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za šolstvoin šport ter Združenjem splošnih knjižnic ob podpori Zavoda za šolstvo RS, Društva šolskihknjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev v sodelovanju s splošnimi knjižnicami,slovenskimi osnovnimi šolami in osnovnimi šolami s prilagojenim programom ter zamejskimiosnovnimi šolami. V šolskem letu 2008/2009 je v projektu sodelovalo 61 splošnih knjižnic, ki so vsvojih prostorih gostile okrog 20.000 sedmošolcev s 457 osnovnih in podružničnih šol, šol sprilagojenim programom ter del šol v zamejstvu (Celovec, Porabje, Gorica). Projekt je primerkonkretnega sodelovanja med šolskim in kulturnim resorjem ter drugimi akterji na področju bralnekulture (npr. knjižnice), usmerjen je v generacijo sedmošolcev, pri kateri se opaža radikalno upadanjeinteresa za branje. Vsi učenci 7. razreda devetletke so bili tudi v šolskem letu 2008/2009 v okvirupouka povabljeni v osrednjo splošno knjižnico, kjer so jim knjižničarji predstavili delovanje knjižniceter podarili in predstavili na javnem razpisu JAK izbrano izvirno mladinsko leposlovno delo – v letu2009 je bila izbran mladinski roman Dušana Čatra Pojdi z mano. Projekt se je nadaljeval tudi všolskem letu 2009/2010.149

Tabela 4: Poklicno usposabljanjeŠtevilo podprtih projektov poklicnegaizobraževanja/usposabljanja na področju knjige2007 2008 20099 5 8Vir: Ministrstvo za kulturo RS za leti 2007 in 2008 ter Javna agencija za knjigo RS za leto 2009.JAK je v letu 2009 v okviru projektnega razpisa poklicnega usposabljanja na področju knjige podprla8 projektov, ki so s kakovostno vsebinsko zasnovo in izvedbo prispevali k izobraževanju inusposabljanju različnih ciljnih skupin na področju knjige.Cilji nacionalnega projekta Rastem s knjigo so: večja dostopnost knjig in revij, promocija kakovostneliterarne ustvarjalnosti sodobnih slovenskih avtorjev, povečan obisk splošnih in šolskih knjižnic invečja izposoja knjig, povečan obisk knjigarn in povečano število prodanih knjig na glavo prebivalca,dvig ravni bralne kulture, ustvarjanje pozitivnega odnosa do branja in knjige.Iz teh razlogov je JAK za šolsko leto 2010/11 načrtovala in izpeljala razširitev projekta nasrednješolsko populacijo, sredstva pa je MK zagotovilo JAK v proračunu za leti 2010 in 2011, vokviru projekta Ljubljana, svetovna prestolnica knjige. Skupaj z MOL je JAK namreč pripravila pozivza pripravo projektov in programa v okviru SPK 2010 za področja literarni festivali, svetovni kongres,Rastem s knjigo za srednješolce in Knjige za vsakogar.JAK je v letu 2009 dodelila podporo za poklicno usposabljanje na področju knjige 8 projektom, ki soprispevali k izobraževanju in usposabljanju različnih ciljnih skupin na različnih podsistemih knjige.Sredstva, zagotovljena v proračunu za področje poklicnega usposabljanja (USP), so bila zagotovljenav višini 32.000 EUR, kar je pomenilo povprečno subvencijo 4000 EUR. Tu je treba poudariti, dadolgoletni projekti Bralne značke, namenjeni učinkovitemu izobraževanju mentorjev na terenu, kiskrbijo za razvoj bralne kulture med otroki in mladino, predstavljajo sofinanciranje več kot tretjinevseh sredstev, ki so na voljo (okrog 15.000 EUR), kar pomeni manj sredstev za subvencioniranjedobrih projektov, ki nastajajo s strani založništva in knjigotrštva, ter kreativne delavnice za promocijobranja in pisanja ter bralne kulture. Da bi JAK lahko zagotovila sistematično večletno podporopomembnim subjektom in projektom na tem področju, zlasti za projekte, ki bi vključevali tudistrokovnjake iz tujine, je nujno povečanje sredstev za poklicno usposabljanje.3. cilj: Zagotoviti sistematično promocijo vrhunskih izvirnih avtorjev s področij leposlovja inhumanistike v svetuUkrepi:– načrtno izvajanje nacionalnih predstavitev slovenskega leposlovja in humanistike na osrednjihknjižnih sejmih v tujini in drugih referenčnih prizoriščih,– spodbujanje prevajanja del slovenskih avtorjev v tuje jezike in– podpora projektom mednarodnega sodelovanja (obiski in predstavitve tujih avtorjev inknjiževnosti v Sloveniji in obratno).Tabela 5: Prevodi v tuje jezike in mednarodna dejavnostŠtevilo podprtih programov in projektov spodročja mednarodne dejavnosti (vključno spredstavitvami na knjižnih sejmih)2007 2008 200925 48 32Število podprtih prevodov v tuje jezike 33 43 69Število prevedenih slovenskih avtorjev v tuje 26 + 4 28 + 3 44 + 2jezikeŠtevilo jezikov, v katere se prevajajo dela 18 20 22slovenskih avtorjevŠtevilo prevodov v angleščino 3 3 8150

Število prevodov v nemščino 5 5 8Število prevodov v italijanščino 2 4 5Število prevodov v francoščino 1 3 2Število prevodov v jezike nekdanje Jugoslavije 6 10 11Vir: Ministrstvo za kulturo RS za leti 2007 in 2008 ter Javna agencija za knjigo RS za leto 2009.S sofinanciranjem izvedbe nacionalnih predstavitev slovenskega leposlovja in humanistike na knjižnihsejmih v Leipzigu, Frankfurtu in Bologni v letih 2007–2009 na triletnem ciljnem javnem razpisu jekulturna politika jasneje opredelila prioritete na tem področju in izvajalcem omogočila kvalitetnejše indolgoročnejše načrtovanje nacionalnih predstavitev. JAK je v letu 2009 začela postopke za izbirodomišljene informacijske stojnice, ki bo omogočila vsebinsko bogato predstavitev slovenske literaturena treh uveljavljenih lokacijah in tudi na drugih sejmih. V preteklosti se je izkazalo, da skupnanastopanja založnikov v tujini v ekonomskem smislu prinašajo zelo slabe rezultate, zato je JAK začelapoleg klasične sejemske predstavitve razvijati smotrnejše metode promocije ter se vsebinskopovezovati s primernimi partnerji.Sredstva na področju prevodov so bila razdeljena 69 projektom, skupaj bo prevedenih 10humanističnih del, druga so leposlovna, med njimi so tri (3) dela namenjena otrokom inmladostnikom. Prevedenih bo 10 leposlovnih del 10 ženskih avtoric in 43 del 34 moških avtorjev, odtega 33 leposlovnih del in 10 humanističnih. Ponovno se je povečalo število jezikov, v katere seprevaja, z 20 na 22, povečalo se je tudi število prevodov v glavne svetovne jezike. V okviru prevodovdosedanje izkušnje kažejo, da bi kazalo razmisliti o fokusni usmeritvi na prevode izbranih posamičnihavtorjev in na prevode v določene jezike. Prav tako bo pomembno vzpostaviti dodatno vez zvrhunskimi prevajalci slovenske literature in jim ponuditi dodatno spodbudo za spoznavanjeslovenskega knjižnega trga v celoti.Na vsebinski ravni se je v letu 2009 na področju mednarodne promocije slovenskega leposlovja inhumanistke poglobil sistematični pristop k podpori temu segmentu, v primerjavi z letom 2008 je bilopodprtih več mednarodnih projektov oziroma predstavitev kakor v preteklem letu. Na treh razpisih inenem pozivu je bilo skupaj sofinanciranih 32 projektov in programov, med njimi trije nacionalninastopi na knjižnih sejmih. 15 projektov in programov je potekalo v tujini, 17 pa v slovenskemprostoru.Z načrtnimi predstavitvami slovenskega leposlovja in humanistike na prednostnih knjižnih sejmih vtujini se povečuje prepoznavnost slovenskih avtorjev v tujih literarnih in založniških krogih, kar sepočasi izoblikuje v usklajene strategije medresorskega sodelovanja (Javna agencija za knjigo, MK –mednarodni sektor, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost intehnologijo idr.), prav tako je medresorsko usklajevanje nujno za druge oblike mednarodne promocije,ki potrebuje jasno vizijo in merljivo začrtane cilje. Primer medresorskega usklajevanja je vključitevJAK v projekt Traduki, ki povezuje zasebne in javne institucije iz Nemčije, Avstrije in Švice, terpodpira projekte mednarodnega sodelovanja in prevajanja med temi državami in jugovzhodno Evropo.4. cilj: Povečati dostopnost slovenske knjige po vsej SlovenijiUkrep:Spodbujanje knjižnic k intenzivnejšemu seznanjanju bralcev s kakovostnimi knjižnimi novostmi izleposlovja in humanistike.Posredno so k doseganju tega cilja usmerjeni vsi ukrepi, še zlasti pa ukrepi za spodbujanje razvojaknjigarniške mreže v Sloveniji in zamejstvu ter zagotavljanje enakomerne, regionalno razpletenemreže knjigarn, sofinanciranje založniške produkcije, ki je v javnem interesu, kar zagotavlja nižjoprodajno ceno sofinanciranih knjig, podpiranje bralne kulture, prednostni kriteriji pri nabavi knjig vsplošnih knjižnicah itd. ter izobraževanje kadrov na področju knjigotrštva.Tabela 6: Kazalniki151

LetoŠtevilo izdanih knjig in brošur2008 6.3582009 6.485V letu 2009 je po podatkih NUK izšlo 5012 knjig in 1473 brošur, skupaj torej 6485 knjig in brošur,kar kaže naraščanje krivulje števila izdanih knjig, ki je opazno narasla že v letu 2007 in raste še naprej.Tabela 7: Sofinancirane knjige in revije v obdobju 2007–20092007 2008 2009Število sofinanciranih knjižnih naslovov s postavke založništvo 325 383 398Število sofinanciranih revij s postavke založništvo 50 47 50Delež sofinanciranih knjig med vsemi izdanimi knjigami 7,2 % 8,99 7,94Vir: Ministrstvo za kulturo RS za leti 2007 in 2008 ter Javna agencija za knjigo RS za leto 2009.Sorazmerno visok delež zahtevnejše produkcije s področja leposlovja in humanistike znotraj celotneknjižne produkcije pada zaradi hitrega naraščanja skupnega števila izdanih knjig in revij v zadnjihletih, na katerega že opozarjajo strokovnjaki za književnost in raziskovalci založništva kot na problemhiperprodukcije, ki jo spremlja padec kakovosti in založniških standardov.Tabela 8: Naklade sofinanciranih knjig in revij v obdobju 2007–20092007 2008 2009Povprečna naklada sofinancirane knjige 669 664 650Povprečna naklada sofinancirane revije (brez mladinskih) 630 635 600Povprečna naklada sofinanciranih mladinskih revij 13.810 16.132 14.600Vir: Ministrstvo za kulturo RS za leti 2007 in 2008 ter Javna agencija za knjigo RS za leto 2009.Kazalci za leti 2007 in 2008 kažejo, da je bil zastavljeni cilj dosežen oziroma pri nekaj kazalcih celopresežen: povprečna naklada sofinancirane knjige leta 2008 je 664, povprečna naklada sofinanciranerevije pa 635, to pomeni nekajodstotno rast glede na celotno obdobje 2004–2006 oziroma ostajanje naravni leta 2007. Javna agencija za knjigo je v letu 2009 v razpisnih pogojih ohranila na Ministrstvu zakulturo predpisane naslednje najnižje naklade: 500 za prozo, esejistiko in humanistiko, 300 za poezijoin dramska besedila. Podatki za leto 2009 kažejo upad naklade otroških revij, pri nakladi knjig indrugih revij pa ni zaznati opaznega premika glede na leto 2008.Podpora knjigarnamV letu 2009 je JAK s posebnim razpisom podprla razvoj knjigarniške mreže oziroma delovanjeknjigarn, s poudarkom na razvijanju bralne kulture in literarnih prireditev, cilj pa je bil povečatidostopnost in zanimanje za knjigo po vsej Sloveniji in v zamejstvu.Pogoje in kriterije za sofinanciranje knjigarn je izpolnilo 18 knjigarn, to je manj kakor leta 2007.Tabela 9: Knjigarniška mreža v obdobju 2007–2009152

2007 2008 2009Regionalna pokritost: število mestnih občin, v katerih 6 6 7delujejo sofinancirane knjigarneŠtevilo sofinanciranih knjigarn 26 21 18Vir: Ministrstvo za kulturo RS za leti 2007 in 2008 ter Javna agencija za knjigo RS za leto 2009.V prihodnje bosta potrebna temeljit razmislek in evalvacija usmeritve, ali je povečevanje nakladeknjig in revij na letni ravni smotrno z vidika majhnosti slovenskega knjižnega trga ter z vidikaspodbujanja kakovosti in dostopnosti knjižne in revijalne produkcije.Rezultati sofinanciranja v letu 2009 kažejo, da so bili na področju založništva glede na pretekloobdobje doseženi dolgoročni cilji o številu sofinanciranih knjig, podprtih je bilo 398 knjižnih naslovov(15 več kot leta 2008) in 50 revij.Agencija je v letu 2009 svojo politiko sicer usmerila v nižanje števila podprtih knjižnih naslovov inobenem višjo podporo posamičnim knjižnim delom/avtorjem, vendar je bilo v praksi za leto 2009število knjig pri t. i. programskih založbah že vnaprej opredeljeno v okviru sklenjenih triletnih pogodbza obdobje 2007–2009, na letni projektni razpis pa je prispelo visoko število kakovostnih prijav –sofinanciranih je bilo 116 knjig, med temi kar 72 naslovov domačih avtorjev. Izbranih je bilo tudi 35kakovostnih del za otroke in mladino, skoraj v celoti domačih avtorjev, kar pomeni povišanje deležaotroške in mladinske literature in posledično večanje vpliva tudi na razvijanje bralne kulture.Že leti 2006 in 2007 sta pokazali, da je bila s podporo knjigarniški mreži in usmerjenostjo na takoimenovane »dobre knjigarne« kot kulturna središča dosežena kritična meja, ko je očitno, da si večjegaporasta knjigarn, ki bi izpolnjevale razpisne pogoje, ne moremo obetati, to izkušnjo pa so potrdili tudirezultati razpisa, namenjenega knjigarnam v letu 2009. Kljub temu učinki dosedanje podporeknjigarniški mreži s strani Javne agencije za knjigo postajajo vse bolj vidni, kažejo se v kvalitativnovišji dejavnosti sofinanciranih knjigarn, ki postajajo vse pomembnejša kulturna središča posameznihlokalnih okolij. Število prireditev v knjigarnah se iz leta v leto povečuje, vsebinsko je struktura tehprireditev zelo raznolika, od literarnih branj in nastopov za različna ciljna občinstva do organiziranihobiskov šol in vrtcev, glasbeno-literarnih nastopov in strokovnih pogovorov.Stanje v knjigarniški mreži ostaja še vedno zelo kritično in predstavlja odločilno točko, na kateri borazvoj slovenskega založništva in knjige bodisi spodbujen bodisi zavrt ali pahnjen v stagnacijo. Zelo jepomembno, da bo tudi v prihodnje delovanje knjigarn podpiralo vse več lokalnih skupnosti, zlastimestnih občin.3 Predlogi Javne agencije za knjigo RS za NPK za naslednje obdobjeKnjiga ne glede na svojo pojavno obliko (tiskana, elektronska) sredi razmaha novih medijev ostajatemelj človeške ustvarjalnosti, umetniške rasti in izobraževanja ter pomembno sredstvo družbenegadialoga. Razumeti jo je treba v njeni tržni in kulturni razsežnosti in tako načrtovati ukrepe, ki najkrepijo položaj knjige v javnem interesu v njeni celovitosti od ustvarjalca do bralca. Eden njenihključnih zgodovinskih in aktualnih pomenov je ohranjanje in razvijanje slovenskega jezika. Osrednjiinteres kulturne politike velja zagotavljanju pogojev za kar najboljše delovanje vseh členov znotrajverige knjige.Družbena in gospodarska gibanja v tretjem tisočletju so v mnogočem spremenila vsebinske,tehnološke in ekonomske razmere, ki delujejo na področju knjige. Novoustanovljeni Javni agenciji zaknjigo je treba omogočiti normalne delovne razmere in uveljaviti njeno z zakonom zagotovljenoavtonomnost pri strokovnem sooblikovanju kulturne politike, v tesnem povezovanju in dialogu zustreznimi strokovnimi javnostmi. Sredstva, s katerimi je država doslej posegala v usmerjanjesprememb pri delovanju trga, so se pokazala za prešibka. Javna razprava, številna strokovna srečanjater doseženi rezultati utemeljujejo zahtevo, da je knjigi treba nameniti vsaj toliko denarja, kot se od njepobere davka; realno to pomeni potrojitev dosedanjih zneskov. Prav tako je treba zagotoviti boljšepovezovanje instrumentov podpore knjigi v javnem interesu, ki sta jih doslej ločeno izvajali MK inMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, k temu pritegniti tudi Ministrstvo za šolstvo in153

šport ter tako zastaviti osnove za oblikovanje nove vladne politike do knjige. Še posebej je trebapreučiti višino DDV na knjige, ki je (zaenkrat) med najvišjimi v Evropi.Javna agencija za knjigo RS zato v svoje delo močno vključuje strokovno javnost, uvaja preglednejšein racionalnejše postopke financiranja ter postaja središče srečevanja in dialoga vseh udeležencev vverigi knjige – od avtorjev, založnikov, knjižnic in knjigarn do državnih in lokalnih institucij terstanovskih društev in nevladnih organizacij.S tem se oblikujejo dobre možnosti za zagotavljanje trajnih pogojev za:– spodbujanje in razvoj vrhunske ustvarjalnosti na področju leposlovja in znanosti, posebejhumanistike,– večjo dostopnost slovenske knjige za bralce in kupce,– dvig zavesti o pomenu knjige in branja za razvoj posameznika in družbe,– večjo prepoznavnost slovenskih ustvarjalcev s področja leposlovja in znanstvene publicistikedoma in v svetu,– krepitev položaja uveljavljenih založnikov v javnem interesu in odpiranje prostora za novepobude ter– enotno ureditev problema dvojnega sofinanciranja periodičnih publikacij na področjuhumanistike s strani MK (avtorski honorarji) in MVZT (stroški tiska in priprave na tisk).Med ključnimi nalogami kulturne politike na področju knjige bodo zlasti:– ustreznejše vrednotenje/plačevanje avtorskega dela,– oblikovanje založniških standardov in skrb za uveljavljanje kriterijev kakovosti v vseh fazahzaložniškega dela,– prizadevanje za večji odkup izvirnih subvencioniranih del v slovenskem jeziku z javnimdenarjem in za poglobljeno in učinkovito sodelovanje splošnih in šolskih knjižnic,– prizadevanje za spodbudnejšo davčno politiko do knjige, tako do klasične kot do elektronskeknjige, kar v prvi vrsti pomeni ničelno (ali vsaj resno znižano) stopnjo DDV na knjige terformalno davčno izenačenje klasičnih in elektronskih knjižnih izdaj,– vzpodbude za promocijo slovenske literature in avtorjev na slovenskih lektoratih inpredstavništvih v tujini, še posebej z odkupovanjem primernih knjig zanje in sofinanciranjemobiskov oz. nastopov slovenskih avtorjev,– razvijanje in nadgradnja modela izplačevanja knjižničnega nadomestila s sprotnimpovečevanjem obsega sredstev na letni ravni, še posebej upoštevaje približno 6 milijonovizposoj v osnovnih in srednjih šolah, ki niso zajete v sistem COBISS,– podpora razvoju bralne kulture med mladimi, znotraj tega še zlasti društvom in ustanovam zdolgoletno uspešno tradicijo delovanja na tem področju,– sistematično spodbujanje in podpora izobraževanju in usposabljanju različnih ciljnih skupin narazličnih podsistemih knjige, ki zahteva nujno povečanje sredstev na tem področju,– podpora promociji slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike v mednarodnemprostoru,154

– podpora knjigarnam in drugim prodajnim potem za promocijo literature, posebej del domačihavtorjev, podpora promociji branja in posebej kupovanja knjig, skupaj z razvijanjem novihprodajnih poti za klasične in elektronske knjige,– oblikovanje uporabnih baz podatkov za področje knjige, ki bodo podlaga za vrednotenjeučinkov sofinanciranja ter načrtovanje nadaljnjih ukrepov.Kulturna politika mora posebno pozornost in podporo zagotavljati:– premišljenemu izboru in selektivni podpori knjižni in revijalni produkciji, ki se ujema zjavnim interesom v kulturi in izkazuje poseben prispevek k razvoju slovenske kulture,– vrednotenju učinkov sofinanciranja knjižne in revijalne produkcije,– izboljševanju regionalne dostopnosti slovenske knjige, zlasti zahtevnejšega leposlovja terhumanistične knjižne in revijalne produkcije, ter krepitvi klasičnih in sodobnih prodajnih potiza knjigo,– rasti prisotnosti knjig in njihovih avtorjev, zlasti slovenskih, v vseh vrstah medijev,– izdajanju elektronskih knjig in revij, zlasti na področju znanstvenega tiska, ter njihovi javnidostopnosti v povezavi z Digitalno knjižnico NUK, spodbujanju prenosa klasičnih rokopisov vnove formate, podpori uporabi bralnikov,– razumni ceni slovenskih knjig in rasti prodaje ter– dostopu do knjig, revij in literarnih prireditev za ranljive družbene skupine.4 Analiza PSPNPrednosti:Javna agencija je nov subjekt na področju knjige in ima možnost sooblikovati novo politiko države docelotnega področja, brez potrebe, da bi ob razvijanju vseh dobrih rezultatov knjižne tradicije prevečupoštevala dejansko stanje. Analiza razmer knjige kot predmeta javnega interesa in kot predmeta natrgu lahko vodi do svežih, ciljno usmerjenih pristopov, tako pri oblikovanju nacionalne podobezaložništva in bralne kulture kot pri vzpostavljanju učinkovitih mednarodnih povezav.Slabosti:Javna agencija za knjigo RS je bila ustanovljena v začetku gospodarske krize (delati je začela 15. 12.2008) in v primerjavi s prejšnjimi leti ni prejela bistveno večjih sredstev za podporo celovitemupodročju knjige, kar je strokovna in splošna javnost pričakovala. Število zaposlenih je nižje odpredvidenega števila v uradno sprejetem Aktu o sistemizaciji, zato je delovni proces preveč odvisen odzunanjih sodelavcev (računovodstvo, informatika, administrativna pomoč). Področje združuje skrb zaknjigo Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, čemur pravnepodlage JAK ne ustrezajo v celoti. Nov subjekt se mora zato poleg tekočega dela (javnih razpisov inpozivov) preveč ukvarjati z osnovnimi vprašanji statusa in delovanja, to pa delovno izčrpavazaposlene in jim pušča premalo prostora za oblikovanje novih celovitih pristopov na področju knjige.JAK tudi nima vsebinske povezave s področjem knjižničarstva, ki bi moralo biti eden temeljnihsoudeležencev pri oblikovanju knjižne podobe države.Priložnosti:Pri oblikovanju kratkoročnih, srednjeročnih in strateških ciljev se Javna agencija za knjigo povezuje sstrokovno javnostjo in v svoje delo ustvarjalno vključuje pobude s teh področij. Spodbujavzpostavljanje in vsebinsko bogatenje dolgoročnih nosilcev na vseh področjih knjige, ki bodo z javnopodporo zagotavljali tehnološki in vsebinski razvoj knjižnega loka od avtorjev do bralcev. Ne glede na155

gospodarsko krizo bo iskala učinkovite povezave z drugimi segmenti (še posebej gospodarstvo inšolstvo), ki bodo vodili k boljšanju rezultatov pri kazalcih knjižne ustvarjalnosti in bralne kulture.Nevarnosti:Pri dnevnem delu in vodenju kulturne politike na področju knjige se Javna agencija za knjigo nenehnosrečuje z vprašanji kakovosti in demokratičnih možnosti, javnega interesa in zasebnih želja. Zatomorajo njena strokovna telesa krepiti svoj položaj in vzdržati občasna glasna, a šibko argumentirananasprotovanja. Agencija mora krepiti zavedanje, da je javno preverjanje njenega dela njena življenjskapotreba, obenem pa jasno izraziti stališče, da jo ves čas kot strokovne podlage vodijo kriterijikakovosti, pri izpolnjevanju svojih ciljev pa je omejena z aktualnimi finančno-materialnimimožnostmi.5 Predlog ciljev in ukrepov1. cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev na področjih leposlovja in humanistikeUkrepi:– v okviru sofinanciranja izdaje knjig in revij določati prag najnižjih honorarjev za izvirna delain prevode na področju leposlovja in humanistike ter izvajati nadzor izplačil,– povečati število štipendij za ustvarjalce na področju knjige,– dvigniti – potrojiti – obseg sredstev za izplačevanje knjižničnega nadomestila in– dvigniti raven spoštovanja avtorskih pravic.Pričakovani učinki:– izboljšanje položaja knjižnih ustvarjalcev, dvig kakovosti njihovega dela in normalizacijarazmer v delitvi dela v knjižnem loku ter– zmanjšanje pritiska na število izdanih knjižnih naslovov.Kazalniki:– povečanje nominalnih avtorskih honorarjev za avtorje s področja leposlovja in humanistike(po normativu 350,00 EUR bruto na avtorsko polo leta 2010 znesek dvigovati po 10 odstotkovna letni ravni) do meje, ko bi se plačilo za avtorsko polo izenačilo z minimalnim mesečnimosebnim dohodkom,– povečanje nominalnih avtorskih honorarjev za prevajalce s področja leposlovja in humanistike(dvig od 270,00 EUR bruto leta 2010 za najmanj 5 % na letni ravni) do meje, ko bi se plačiloza avtorsko polo za vrhunski prevod izenačilo z minimalnim mesečnim osebnim dohodkom,– povečanje števila in višine podeljenih delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila(najmanj 10-odstotna letna rast glede na nivo leta 2010) in– rast števila enoletnih delovnih štipendij, ki jih podeljuje Javna agencija za knjigo RS (vsaj zaeno letno), in podvojitev povprečnega zneska izplačila iz naslova knjižničnega nadomestila.2. cilj: Zagotavljati primeren obseg in višati kakovost in strokovnost založniške produkcije vjavnem interesu (izvirno in prevodno leposlovje ter humanistika v knjižni in revijalni obliki)Ukrepi:156

– sofinanciranje kakovostnih in zahtevnejših knjižnih projektov, posebej projektov domačihavtorjev in svetovnih klasikov ter temeljnih del za področje humanistike, umetnosti in kulture,– pozitivna diskriminacija založnikov v javnem interesu glede na njihovo programsko usmeritevin regionalno razporeditev ter– oblikovanje davčne politike na področju knjige, primerne razmeram in posebnim zahtevammanjšega bralskega/jezikovnega področja.Pričakovani učinki:– zagotavljanje po kakovosti in količini primernega obsega založniške produkcije,– cenovna dostopnost knjig in revij v javnem interesu ter– krepitev strokovnega dela v založništvu v javnem interesu.Kazalniki:Pri številu podprtih knjig s področij leposlovja in humanistike bo JAK sledila kriterijem kakovosti terposledično nižala število sofinanciranih naslovov (do leta 2009 je bilo sofinanciranih okrog 400naslovov na letni ravni) in višala delež sredstev, namenjen izplačilu avtorskih honorarjev inneprogramskim stroškom založnikov v javnem interesu. Pri številu podprtih revij s področij leposlovjain humanistike bo sledila kriterijem kakovosti, nacionalnemu pomenu in razširjenosti revije, spoudarkom na rednem izhajanju in dostopnosti revije, ter bo posledično nižala število sofinanciranihrevij in višala delež sredstev, namenjen avtorskim honorarjem in tisku revij, skladno s prenovljenimikriteriji na področju leposlovnih in humanističnih revij, ohranjala povprečno raven maloprodajne cenesofinancirane knjige in nižala stopnjo davka na knjige.3. cilj: Dvigniti zavest o pomenu branja ter povečati promocijo kakovostne izvirneustvarjalnosti s področij leposlovja in humanistikeUkrepi:– spodbujanje projektov in programov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki potekajo nanacionalni in regionalni ravni,– posebej spodbujanje programov in projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, kivključujejo sodelovanje različnih vladnih resorjev in potekajo na nacionalni ravni,povezovanje s sorodnimi institucijami iz tujine na področju razvijanja bralne kulture inliterarnih prireditev ter– spodbujanje in podpora izobraževanju in usposabljanju različnih ciljnih skupin na različnihpodsistemih knjige.Pričakovani učinki:S prednostno podporo programom in projektom promocije, zlasti slovenskih vrhunskih ustvarjalcev spodročij leposlovja in humanistike, ki potekajo na nacionalni ravni in vključujejo tako literarnefestivale in prireditve kot kontinuirane in nove projekte s področja razvijanja bralne kulture, bostazagotovljena večja dostopnost informacij o izvirni ustvarjalnosti in živi stik z njo za vse starostneskupine prebivalstva. S sistemsko podporo projektom, ki zagotavljajo strokovno usposabljanje napodročju knjige, se spodbuja kvalitativni razvoj na vseh področjih knjige.Kazalniki:157

– število programov in projektov promocije branja, ki potekajo na nacionalni ravni invključujejo sodelovanje različnih vladnih resorjev (od dveh leta 2010 povečati na vsaj tri doleta 2014),– število projektov, ki se izvajajo v knjigarnah, s tem da bo JAK dajala prednost enakomerniregionalni razporeditvi in inovativnosti projektov (podpora vsaj 15–20 knjigarnam letno),– število projektov in programov literarnih festivalov in literarnih prireditev, pri katerih bo JAKpredvsem sledila kriterijem kakovosti in kontinuitete (podpora vsaj 25–30 projektom inprogramom letno),– število projektov in programov razvijanja bralne kulture na nacionalni in regionalni ravni, stam da bo JAK sledila kriterijem kakovosti in kontinuitete (podpora vsaj 30–40 projektom inprogramom letno),– število projektov poklicnega usposabljanja na področju knjige, pri katerih bo JAK predvsemsledila kriterijem kakovosti in kontinuitete (podpora vsaj 10–15 projektom letno), ter– vzpostavitev stikov in razvoj najprimernejših oblik sodelovanja s sorodnimi institucijami iztujine na področju razvijanja bralne kulture in literarnih prireditev.4. cilj: Zagotoviti sistematično promocijo slovenskih avtorjev s področij leposlovja inhumanistike v svetuUkrepi:– načrtno izvajanje nacionalnih predstavitev slovenskega leposlovja in humanistike na osrednjihknjižnih sejmih v Evropi in širitev na druge referenčne sejme ter prizorišča v Evropi in zunajnje z izvajanjem promocijskih dejavnosti,– spodbujanje prevajanja del slovenskih avtorjev v tuje jezike, tako v celoti kot po delih s t. i.vzorčnimi prevodi, posebej spodbujanje zahtevnejših večletnih projektov prevajanja delslovenskih avtorjev,– podpora organiziranim oblikam sodelovanja s prevajalci slovenskih del v tuje jezike,– podpora gostovanjem slovenskih ustvarjalcev v tujini (mobilnost, rezidenčne štipendije,literarne turneje),– povezovanje in skupni projekti s sorodnimi institucijami iz tujine ter– izobraževanje založnikov o promociji slovenske literature v tujini in prodaji avtorskih pravic.Pričakovani učinki:Z načrtnimi predstavitvami slovenskega leposlovja in humanistike na prednostnih knjižnih sejmih vtujini in s hkratnimi promocijskimi dejavnostmi se bo povečala prepoznavnost slovenskih avtorjev vtujih literarnih in založniških krogih, posledica pa bo večje zanimanje tujih založnikov za izdajanjeprevodov slovenskih avtorjev.Kazalniki:– število letno izvedenih nacionalnih predstavitev in hkratnih promocijskih dejavnosti do leta2014 povečati na štiri letno,158

– število nastopov večje skupine avtorjev na drugih referenčnih prizoriščih vzdrževati na vsajštirih prizoriščih letno,– število gostovanj posamičnih avtorjev v okviru mobilnosti in rezidenčnih štipendij s podporoJAK povečati na vsaj 15 projektov letno in na tem področju spodbujati recipročnost,– število prevodov slovenskih avtorjev v tuje jezike, ki jih podpira JAK, vzdrževati na ravninajmanj 40 prevodov del slovenskih avtorjev letno, podpreti vsaj tri večletne zahtevnejšeprevajalske projekte na vsaki dve leti,– v obdobju novega NPK pripraviti vsaj tri vzorčne prevode aktualnih izvirnih literarnih del vciljne jezike letno ter pripraviti vsaj tri kataloge vrhunskih slovenskih avtorjev izvirnihleposlovnih del v ciljne jezike,– organizirati vsaj eno letno srečanje s prevajalci slovenskih del v tuje jezike,– okrepiti sodelovanje v mednarodnih povezavah in projektih na državni ravni ter– vzpostaviti stike in poiskati najprimernejše oblike sodelovanja s primernimi literarnimiagencijami v tujini, še posebej za ciljna jezikovna področja.5. cilj: Povečati dostopnost slovenske knjige na celotnem območju Slovenije in podpirati razvojkulture kupovanja knjigUkrepi:– vzpostavitev informacijskega portala »knjige na trgu«, skupaj s podporo oblikovanju portalovza ciljne javnosti (periodični tisk, zlasti znanstvene revije),– spodbujanje povezovanja združljivih delov založniškega procesa manjših založnikov:izgradnja skladiščno-distribucijskega središča za male založnike, ki se bo razvilo v knjigarnovseh subvencioniranih knjig, oblikovanje spletnega portala »knjige na trgu« ter oblikovanjeskladišča »digitalnih knjig«,– spodbujanje tehnološko inovativnih knjižnih in revijalnih projektov,– spodbujanje knjižnic k odkupu najmanj enega izvoda vsake subvencionirane knjige ter kintenzivnejšemu informiranju bralcev o kakovostnih knjižnih novostih s področja leposlovja inhumanistike.Pričakovani učinki:Hkrati s finančno podporo zahtevnejši knjižni in revijalni produkciji s področij leposlovja inhumanistike, ki omogoča nižjo končno ceno sofinanciranih knjig in revij, je nujno treba omogočitidostopnost sofinancirane knjižne in revijalne produkcije bralcem po vsej Sloveniji. Ob vzpostavitvienotnega informacijskega portala »knjige na trgu« in skladiščno-distribucijskega centra terspecializirane knjigarne s subvencioniranimi knjigami se odpirajo možnosti za izboljšanje dostopnostiknjig v vseh delih Slovenije in širše. S spodbujanjem knjižnic k odkupu in priporočanju zahtevnejšihleposlovnih in humanističnih del se bo večala dostopnost sofinanciranih knjig, posledično pa tudiprodaja knjig. S podporo promociji branja in avtorjev v knjigarnah se bo povečal obisk knjigarn in stem se bo večalo število prodanih knjig. S podporo celotni verigi knjige bodo nižje cene sofinanciranihknjig, zvečala se bo njihova dostopnost.159

Kazalniki:– število odkupov sofinanciranih knjig in revij v javnih knjižnicah,– povečanje prodaje knjig ter– ohranjanje povprečne ravni maloprodajne cene sofinancirane knjige.160

1.7Tatjana Likar in Marjan GujtmanKNJIŽNIČNA DEJAVNOSTKAZALO1 Pregled knjižnične dejavnosti1.1 Knjižnična javna služba v obdobju po uveljavitvi Zakona o knjižničarstvu (ZKnj)1.2 Knjižnična dejavnost v letu 20091.3 Priprava formalnih in strokovnih podlag za delovanje in razvoj knjižnične dejavnosti1.4 Nacionalni svet za knjižnično dejavnost1.5 Izobraževanje1.6 Raziskovalna dejavnost1.7 Stanovsko in interesno povezovanje1.8 Strokovni tisk1.9 Mednarodno sodelovanje2 Opredelitev knjižnične dejavnosti na področju kulture2.1 Knjižnična mreža na področju kulture2.2 Nacionalna knjižnica2.2.1 Delovanje nacionalne knjižnice2.2.2 Viri in pogoji za delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice2.3 Splošne knjižnice2.3.1 Delovanje splošnih knjižnic2.3.2 Delovni pogoji in uporaba splošnih knjižnic2.3.3 Osrednje območne knjižnice2.4 Specialne knjižnice na področju kulture2.5 Nemška knjižnica3 Financiranje3.1 Delež sredstev za knjižnično dejavnost3.1.1 Nacionalna knjižnica3.1.2 Splošne knjižnice3.2 Nemška knjižnica4 Kadri4.1 Nacionalna knjižnica4.2 Splošne knjižnice5 Infrastruktura5.1 Nacionalna knjižnica5.2 Splošne knjižnice161

6 Analiza PSPN7 Predlogi ciljev in ukrepov8 Viri162

1 Pregled knjižnične dejavnostiKnjižnice so institucije, ki imajo večstoletno tradicijo in sodijo med najstarejše storitvene dejavnostina področju kulture, izobraževanja in znanosti. Slovenska knjižničarska dejavnost se je v preteklostipostopoma razvijala v sistem, primerljiv s knjižničnimi sistemi drugih držav. V osemdesetih letihprejšnjega stoletja je področni knjižnični zakon 1 prvič povezal vse vrste knjižnic v medsebojnosodelovanje in jih organizacijsko združil v knjižnični informacijski sistem, ki je temeljil na matičnosti(opravljanje posebnih svetovalnih, izobraževalnih in razvojnih nalog za strokovni razvoj knjižnic)nacionalne in občinskih knjižnic, na poenotenih strokovnih standardih za organizacijo knjižnic, pravilin priporočil za izvajanje procesov in storitev ter na koordiniranem razvoju mrež. Nadaljevanje teorganizacijske oblike je današnja knjižnična javna služba, informacijsko podprta s koordiniranim invzajemnim bibliografskim sistemom COBISS.Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK), ki je bil uveljavljen v letu 2001,je v svojih določbah enotnost ureditve knjižnične dejavnosti ohranil. Definiral je knjižnično javnoslužbo in določil, da jo izvajajo knjižnice, ki se po tipu uporabnikov delijo na splošne, šolske,visokošolske, specialne in nacionalno knjižnico, in knjižnični informacijski servis, ki skrbi zaizmenjavo podatkov in delovanje nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema. Knjižnice so torejopredeljene po večinskih uporabniških okoljih, njihovi člani pa ob določenih pogojih lahko prehajajoiz enega okolja v drugo. Zaradi povezanosti funkcij knjižnic in majhnosti države je v Slovenijiprevladal koncept vzajemnosti oblikovanja bibliografsko-informacijske baze, temeljne infrastruktureza delovanje knjižnic, z vključenostjo vseh tipov knjižnic v enoten vzajemni bibliografski sistem zenotno računalniško in programsko podporo. Z vzajemno bibliografsko bazo knjižnic se tesnopovezuje informacijski sistem znanosti oz. podatki znanstvenoraziskovalnega dela.1.1 Knjižnična javna služba v obdobju po uveljavitvi Zakona o knjižničarstvu (ZKnj)V osmih letih od sprejema Zakona o knjižničarstvu (2001) so slovenske knjižnice, ki izvajajoknjižnično dejavnost kot javno službo, dosegle precejšen napredek. Zakon pa ni v celoti izpolnilpričakovanj: ni utrdil knjižničnega sistema, saj mehanizmi, ki naj bi zagotavljali enotno delovanje zanjegov usklajen razvoj in učinkovito pretočnost in dostopnost informacij, niso bili vzpostavljeni vceloti. Posamezne vrste knjižnic se zaradi širših družbenih dogajanj in neusklajenih resornih politik napodročju knjižničarstva med seboj vse manj povezujejo in tako vedno bolj ločujejo.Zakon o knjižničarstvu je predpisal več mehanizmov, s katerimi naj bi vzdrževali nenehno rast sistemain njegovo prilagajanje družbenim spremembam. Zakonodajalec je skušal uveljaviti spodbude zarazvoj sistema v optimalnih strokovnih okvirih, zato zakon predpisuje standarde in strokovnapriporočila, s katerimi naj bi stroka določala strateške usmeritve ter normative za zagotavljanjepogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe in njeno ustrezno financiranje.Sprejeta sta bila Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe in Pravilnik orazvidu knjižnic, ki sta pogoj za ugotavljanje razvitosti javnih knjižnic. Minimalni pogoji, ki jihmorajo izpolnjevati knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost kot javno službo, so bili določeni, takokot to določa zakon, na osnovi povprečnih vrednosti, doseženih leto dni pred sprejemom zakona. Prvemeritve o razvitosti knjižnic so bile v skladu z določbami zakona izvedene za leto 2002. Meritve sobile opravljene za vse vrste knjižnic v sistemu. Večina knjižnic je dosegla raven srednje razvitostiminimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti, razvite minimalne pogoje so imele le redke izjeme.Naslednje meritve stanja za leto 2005 so bile izdelane le še za splošne knjižnice in za specialneknjižnice s področja kulture 2 .1 Zakon o knjižničarstvu, Uradni list SRS, št. 27/82 – ne velja od 23. 11. 2001.2 Druga, za knjižnice pristojna ministrstva, niso izkazala interesa za ugotavljanje stanja oziroma razvitostiknjižnic, ki izvajajo knjižnično javno službo. Odločbe o izpolnjevanju pogojev je na podlagi stanja za leto 2002izdalo samo Ministrstvo za kulturo. Zbirka Razvid knjižnic (http://razvid.nuk.uni-lj.si) zato ostaja torzo, saj sovanjo vpisane splošne knjižnice, postopno se jim pridružujejo tudi specialne knjižnice s področja kulture.163

Tabela 1: Meritve razvitosti minimalnih pogojev za delovanje knjižnic, 2002Število knjižnic Razvite Srednje razvite Nerazvite Nerazvite v %Visokošolske 53 1 50 2 3,7Splošne 360 9 244 107 28, 5Specialne 106 0 82 24 22,6Osnovnošolske 446 0 407 39 8,7Srednješolske 125 0 115 10 8,7Vir: NUK, CeZaR.Statistični podatki za obdobje 2001–2007 kažejo dokaj optimistično sliko. Število knjižnic je stabilno,število strokovnih delavcev se je povišalo, zaradi povečanja sredstev za nakup knjižničnega gradiva seprirast knjižničnega gradiva, z občasnim manjšim nazadovanjem, veča iz leta v leto, prav tako se jepovečala izposoja knjižničnega gradiva.Tabela 2: Slovenske knjižnice, zbirka in izposoja v obdobju 2001–2009*2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Število knjižnic 915 899 904 904 907 903 918 930 929Število1.530 1.506 1.490 1.502 1.510 1.515 1.398 1.460 1.440izposojevalnihmestKnjižnična zbirka 24.870 25.174 25.906 26.464 25.978 27.160 27.854 28.675 29.010(1000 enot)Znesek za nakup 14.200 14.400 15.100 16.100 17.200 16.900 18.600 19.472* 19.477*knjig (1000 EUR)Izposoja 33.100 32.500 32.200 33.900 33.500 34.900 35.300 34.724 32.900(1000 enot)* Brez specialnih knjižnic.Vir: NUK, CeZaR.Precej drugačno sliko pa dobimo, če podatke primerjamo med posameznimi vrstami knjižnic, sajkažejo velika odstopanja od trendov rasti. Podobno kakor v desetletju po osamosvojitvi Slovenije sotrendi rasti tudi po sprejetju Zakona o knjižničarstvu najbolj izstopajoči pri splošnih knjižnicah. Vsplošnih knjižnicah kazalniki in kazalci na nekaterih področjih delovanja že drugo desetletje ohranjajokonstantno, ponekod celo skokovito rast, predvsem pri rasti števila strokovnih delavcev terpovečevanju letnega prirasta knjižničnega gradiva. Povečanemu vlaganju v prirast knjižničnegagradiva, ki ga je spodbujalo tudi načrtno, sistematično prizadevanje za širitev mreže izposojevališč, indvigu števila zaposlenih pa ni sledilo sorazmerno povečanje uporabe knjižnic in števila njihovihčlanov. Članstvo se je sicer povečevalo z nihanjem, a doseglo v letu 2009 le 7-odstotno rast, medtemko je v obdobju 1991 do 2001 zraslo kar za 55 % glede na izhodiščno število v letu 1990. Knjižnice,kot kažejo ocene razvida, niso razvile vseh pogojev za delo enakovredno, predvsem pa kakovostno, nesamo količinsko, in na ravni družbenih potreb, ki sta jih izrazito spremenila informacijska tehnologijain nov način organizacije in delovanja družbe. Vlaganja za posodabljanje knjižnične dejavnosti posodobnih zahtevah in pričakovanjih so premajhna, kar vidimo tudi po tem, da sodijo knjižnice sponudbo vsebine in vrste storitev na spletu med revnejše ponudnike informacij in storitev (Novljan,2003; Merčun, 2009).Tudi na področju visokošolskih knjižnic kažejo kazalci v obdobju 2001 do 2007 rastoče trende.Število strokovnih delavcev se je povečalo, povečal se je tudi prirast knjižničnega gradiva, toda močnoje upadla izposoja. Ker število potencialnih uporabnikov še vedno raste, kažejo slabšo sliko tudinekateri drugi kazalniki. Leta 2001 so visokošolske knjižnice razpolagale s 45 enotami napotencialnega uporabnika, v letu 2007 le še s 40 enotami. Vendar pa tako absolutne kot relativnevrednosti zneskov, ki jih knjižnice porabijo za nakup gradiva, rastejo, tudi na račun novih medijev in164

njihove dostopnosti. Močno se je izboljšal tudi dostop do računalnikov, niso pa se v vseh zavodihuveljavili programi informacijskega opismenjevanja uporabnikov.Med vsemi vrstami knjižnic je imela le nacionalna knjižnica leta 2007 nižji prirast gradiva kot leta2001. 15-odstotni padec (47.874 enot leta 2001, 41.682 leta 2007) je predvsem posledica uveljavitvenovega Zakona o obveznem izvodu publikacij. Pri nacionalki je opazen tudi padec števila članovknjižnice (13.646 leta 2005, 13.258 leta 2007), delno tudi na račun vedno novih možnosti, ki jihponuja prost dostop do informacijskih virov na spletu. Se je pa skupni fizični in virtualni obisk več kotpodvojil (1.426.336 leta 2005, 3.098.576 leta 2007).Dejavnost šolskih knjižnic meri Statistični urad Republike Slovenije praviloma vsaka 3 leta, podatkepa zbere in pripravi za objavo Center za razvoj knjižnic pri NUK. Razpolagamo s podatki za leta 1996,1999, 2002 in 2006, ki pa žal niso v celoti primerljivi, vseeno pa lahko iz njih izluščimo nekajugotovitev. Leta 2006, ko so bile izvedene zadnje meritve, je bilo v Sloveniji 647 šolskih knjižnic (naosnovnih, srednjih, glasbenih šolah ter v dijaških domovih), v katerih je delalo 869 delavcev. Njihovoštevilo je od leta 2002 sicer naraslo za več kot 100 odstotkov, vendar podrobnejši pregled številazaposlenih v obsegu polne zaposlitve pokaže precej slabšo sliko. Tako je bilo npr. leta 2002 v 648šolskih knjižnicah zaposlenih v obsegu polne zaposlitve le 121 delavcev z univerzitetno izobrazbo, karpomeni le 0,18 delavca z univerzitetno izobrazbo na knjižnico oziroma 1 strokovni delavec na več kot2500 učencev in dijakov. Trenutna situacija pa je zaradi neprimerljivih in nepopolnih podatkov žalnejasna. 3 Upoštevajoč druge kazalce, se ob izobraževanju osebja in uveljavljanju programovinformacijskega opismenjevanja stanje na področju šolskih knjižnic izboljšuje: število učencev indijakov v obdobju meritev sicer upada, povečala pa se je izposoja gradiva, povečujeta se tudi letniprirast knjižničnega gradiva in višina sredstev, ki jih šolske knjižnice namenjajo za nakup knjižničnegagradiva.1.2 Knjižnična dejavnost v letu 2009V letu 2009 je v Sloveniji delovalo 929 knjižnic (2007. leta 918), ki so izvajale knjižnično dejavnostkot javno službo, od tega ena nacionalka, 72 visokošolskih knjižnic, 151 specialnih, 647 šolskih in 58splošnih knjižnic. Skupaj z letnim prirastom knjižničnega gradiva, ki je obsegal 1.784.805 enot (2001.leta 1.126.492), je bilo v zbirkah knjižničnega gradiva vseh slovenskih knjižnic več kot 29 milijonovenot (2001. leta 24.195.579) knjižničnega gradiva.Tabela 3: Slovenske knjižnice v letu 2009: enote, zbirka, prirastVrsta knjižnice UpravneenoteIzposojevalnamestaSamostojneknjižniceKnjižničnazbirka (inv.enote)Prirastknjižničnegagradiva (inv.enote)TekočenaročeninasloviserijskihpublikacijNacionalna 1 1 1 2.598.371 62.954 7.079knjižnicaVisokošolske 72 102 2 4.653.140 148.036 31.400knjižniceSpecialne knjižnice 151 167 0 3.751.404 277.893 18.893Splošne knjižnice 58 274 57 10.207.767 534.633 19.208Šolske knjižnice 647 896 0 7.798.345 761.289 44.028Skupaj 929 1.440 60 29.009.027 1.784.805 120.6083 V preteklih letih je veliko šolskih knjižničarjev sicer zaključilo visokošolski študij, kar je izboljšaloizobrazbeno strukturo delavcev, vendar pa so šole s spremembo področne normativne ureditve dobile možnost,da za poučevanje določenega predmeta (kot tudi za delo v šolski knjižnici) določijo pedagoškega delavca brezpotrebnih specialnih znanj, in sicer v primerih, ko to delo predstavlja manj kot 40 % posameznikove celotnedelovne obveznosti.165

Knjižnice so imele v letu 2009 v svojih evidencah podatek o 940.854 članih. Največ uporabnikov soimele splošne knjižnice, ki s svojo dejavnostjo skrbijo za najširši krog uporabnikov, in sicer 506.599oz. 24,75 % vseh potencialnih uporabnikov.Tabela 4: Slovenske knjižnice v letu 2009: uporabniki, izposoja, zaposleni, sredstvaVrsta knjižnicePotencialniuporabnikiČlani IzposojeneenoteEPZ*(strok.delavci)EPZ*skupajZa nakupgradiva(EUR)Nacionalna knjižnica 2.046.975 11.236 220.077 106 153 681.412Visokošolske knjižnice 93.104 126.579 2.079.902 315 378 6.582.369Specialne knjižnice – 0 496.990 213 261 ni podatkaSplošne knjižnice 2.046.975 506.599 23.958.653 897 1.146 8.697.839Šolske knjižnice 321.798 296.440 6.114.223 – – 1.005.543* Zaposleni: ekvivalent polne zaposlitve.Člani in uporabniki so si izposodili 32.869.845 enot knjižničnega gradiva, od tega največ v splošnihknjižnicah, in sicer kar 23.958.653 enot, v šolskih in visokošolskih knjižnicah pa skupaj 8.194.125enot. Knjižnice (brez šolskih 4 ) so zaposlovale 1531 (2001. leta 1136) strokovnih delavcev (ekvivalentpolne zaposlitve), skupaj je bilo v njih zaposlenih 1938 delavcev. Knjižnice so za nakup knjižničnegagradiva porabile 16.967.163 EUR 5 (2007. leta 18.860.000 EUR). V nacionalni vzajemni bibliografskisistem oziroma v COBISS je bilo leta 2009 vključenih 390 knjižnic (2007. leta 354).Tabela 5: Sodelovanje slovenskih knjižnic v vzajemnem katalogu v letu 2009Vrsta knjižniceŠt. knjižnic,vključenih vCOBISS*Prispevekv COBIBPrevzeto izCOBIBNacionalna knjižnica 1 23.542 14.771 601.596Skupni dosedanjiprispevek vCOBIBVisokošolske knjižnice 73 90.126 47.650 1.302.550Specialne knjižnice 124 45.175 34.630 637.473Splošne knjižnice 60 35.860 543.812 643.858Šolske knjižnice 132 2.883 124.669 22.134Skupaj 390 197.586 765.532 3.207.611* Do odstopanj pri številu knjižnic prihaja zaradi različnega evidentiranja upravnih enot knjižnic.Vir podatkov: IZUM 2009.1.3 Priprava formalnih in strokovnih podlag za delovanje in razvoj knjižnične dejavnostiKot je bilo že omenjeno, je Zakon o knjižničarstvu predvidel več mehanizmov, s katerimi naj bivzdrževali stalno rast knjižnične dejavnosti, to pomeni rast, ki omogoča učinkovito odzivanje naspremembe potreb v okolju. Na podlagi zakona bi morali biti pripravljeni številni podzakonski akti indrugi dokumenti, ki bi bili osnova in spodbuda za nadaljnji razvoj knjižnične javne službe voptimalnih strokovnih okvirih. Od že omenjenih standardov in strokovnih priporočil (njihov sprejemdoloča 11. člen zakona) so bili sprejeti zgolj standardi za splošne knjižnice, že daljše obdobje so v4 Podatki o knjižnicah so povzeti po statističnih raziskavah Centra za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetniknjižnici ter raziskavah Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Dejavnost šolskih knjižnic meri SURSpraviloma vsaka 3 leta. Od leta 2006 nimamo podatkov.5 Brez sredstev, ki so jih za nakup knjižničnega gradiva porabile specialne knjižnice, ter brez sredstev, ki so jihza nakup elektronskih virov pridobili drugi subjekti (IZUM; ZBDS).166

pripravi strokovne podlage za pripravo strokovnih priporočil za šolske knjižnice, konkretni postopkipa so bili v zadnjem obdobju začeti za pregled strokovnih podlag za pripravo strokovnih priporočil zavisokošolske knjižnice. Priporočil za šolske in priporočil za visokošolske knjižnice še ni bilo mogočepripraviti in uveljaviti, ker pristojni ministrstvi nista izkazali pripravljenosti za sodelovanje prireševanju vprašanj za ureditev knjižnične dejavnosti svojih resorjev. Uveljavljena sta bila Pravilnik opogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, katerega sprejem določa 36. člen zakona,in Pravilnik o razvidu knjižnic (razvid knjižnic določa 10. člen zakona), še vedno pa niso bilipripravljeni normativi za načrtovanje razvoja splošnih, visokošolskih in šolskih knjižnic, prav takotudi nimamo triletnih razvojnih načrtov knjižnic, ki bi jih knjižnice morale pripraviti na podlaginormativov, ki jih določa 37. člen zakona. Za nadaljnji razvoj splošne knjižnične dejavnosti jepomembna tudi določba 23. člena zakona, ki predvideva, da mora minister, pristojen za kulturo,sprejeti pravilnik o merilih, po katerih so splošne knjižnice dolžne meriti svoje delovanje. Uveljavitevpravilnika je bila predvidena že pred časom, do realizacije še ni prišlo.V praksi se je pokazalo, da izvajanje nekaterih določb, ki jih prinaša Zakon o knjižničarstvu, nimogoče, bodisi zaradi odsotnosti že omenjenih podzakonskih predpisov in tudi drugih podzakonskihaktov in navodil bodisi zaradi ohlapnih ali neusklajenih določb različne področne zakonodaje. Zakon oknjižničarstvu, ki sicer vključuje določbe za vse vrste knjižnic, ne prinaša določb o obveznemustanavljanju knjižnic in ureditev tega vprašanja prepušča področni zakonodaji. Od zakonov, kiurejajo druga področja, le Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja določa, da mora imeti šolaknjižnico, drugi zakoni pa niso tako eksplicitni. Zakon o lokalni samoupravi sicer zavezuje občino, damora imeti knjižnico, vendar v oklepaju pojasnjuje splošno ali šolsko, določa tudi, da mora občinazagotavljati splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost. Zakon o visokem šolstvu v podzakonskempredpisu sicer opredeli način javnega financiranja knjižnične dejavnosti visokošolskih knjižnic,eksplicitno pa ne določa, da je obvezni sestavni del visokošolskega sistema tudi knjižnična dejavnost,ki jo za študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce kot podporo študijskemu inraziskovalnemu procesu izvajajo visokošolske knjižnice.1.4 Nacionalni svet za knjižnično dejavnostGlede na dejstvo, da je pristojnost za knjižnično javno službo razdeljena med različna ministrstva, jeZakon o knjižničarstvu kot strokovno in posvetovalno telo za odločanje o strokovnih zadevah nacelotnem področju knjižnične dejavnosti določil ustanovitev Nacionalnega sveta za knjižničnodejavnost. Na podlagi določb 48. člena zakona ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije. Svet jestrokovno in posvetovalno telo, ki odloča o strokovnih zadevah na področju knjižnične dejavnosti terobravnava in posreduje mnenja o različnih strokovnih vprašanjih s področja delovanja in razvojaknjižnic. Njegovi člani so imenovani izmed strokovnjakov s področja dela knjižnic, njihovih združenjin financerjev, univerz in knjižničnega informacijskega sistema.V okviru pristojnosti, določenih v 50. členu zakona, opravlja predvsem naslednje naloge:– daje pobude za pripravo predlogov standardov in strokovnih priporočil za posamezne vrsteknjižnic iz 7. člena v skladu z 11. členom zakona, obravnava in sprejema standarde instrokovna priporočila ter določa časovna obdobja, v katerih naj bodo ti doseženi;– daje predhodna mnenja k podzakonskim in drugim izvedbenim aktom, ki omogočajo enotnoizvajanje knjižnične javne službe in jih sprejemajo ministrstva, pristojna za knjižnice, inknjižnični informacijski servis, nacionalna knjižnica ali inšpektorji za knjižnice;– obravnava in daje mnenja k strokovnim osnovam, ki urejajo bibliografske, informacijske inprogramsko-tehnološke vidike knjižnične dejavnosti;– obravnava analize delovanja modulov nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema, napredlog sodelujočih knjižnic predlaga izboljšave ter usklajuje njegov razvoj;167

– obravnava in daje mnenja k predlogom strateških in drugih razvojnih načrtov nacionalneknjižnice in knjižničnega informacijskega servisa;– obravnava in posreduje Vladi Republike Slovenije mnenje o letnih programih dela infinančnih načrtih ter letnih poročilih nacionalne knjižnice in knjižničnega informacijskegaservisa;– daje ministrstvom, pristojnim za knjižnice, in knjižničnemu informacijskemu servisu pobudein mnenja v zvezi z vsemi elementi knjižnične dejavnosti, ki jih opredeljuje zakon.V obdobju od svojega konstituiranja dalje je svet poskušal izvajati svoje naloge v polnem obsegu,vendar so člani vedno znova ugotavljali, da kljub posredovanim mnenjem in pobudam, ki so jihoblikovali na rednih in dopisnih sejah, pričakovanega odziva ni.1.5 IzobraževanjeIzobraževanje na področju bibliotekarstva in knjižnične dejavnosti se izvaja na ravneh formalnegaizobraževanja, permanentnega izobraževanja in funkcionalnega usposabljanja.Formalno izobraževanje poteka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izvajajo prvostopenjski bolonjski program Bibliotekarstvoin informatika, ki vključuje tri smeri: Bibliotekarstvo, Informacijska znanost in Knjigarstvo. Študijtraja 3 leta. Program daje osnove tudi za nadaljevanje študija na magistrski in/ali specialistični stopnjiter za vseživljenjsko strokovno in znanstveno usposabljanje, saj kandidati pridobijo znanja inspretnosti za obvladanje sveta informacij. Na drugi stopnji je študij predvidoma mogoč na programih:Bibliotekarstvo, Informacijska znanost z bibliotekarstvom, Založniški študiji in Šolsko knjižničarstvo.Cilj izobraževalnih programov je pridobiti teoretična znanja s področja bibliotekarstva, informacijskihved, založništva in knjigarstva, razvijanje sposobnosti za vseživljenjsko učenje in tudi raziskovanje,spodbujanje profesionalne zavesti in pozitivnega odnosa do dejavnosti.Tako dejavnost sama, kot tudi etični kodeks slovenskih knjižničarjev, določata, da knjižničar nenehnoizpopolnjuje svoje strokovno znanje in ustvarjalno prispeva k razvoju knjižničarske stroke in njenedejavnosti. Različni subjekti na področju knjižnične dejavnosti (nacionalna knjižnica, Zvezabibliotekarskih društev Slovenije s svojimi sekcijami, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijskoznanost in knjigarstvo, Združenje splošnih knjižnic, Društvo šolskih knjižničarjev Slovenije ipd.)izvajajo in organizirajo različne oblike za permanentno izobraževanje zaposlenih. Na številnihkonferencah, simpozijih, seminarjih in delavnicah, ki jih organizirajo, sodelujejo priznani domači intuji predavatelji. Funkcionalno usposabljanje za delo v knjižnični dejavnosti izvajata predvsemnacionalna knjižnica in knjižnični informacijski servis, zlasti za potrebe aktivne gradnje in uporabevzajemnega kataloga ter za delo z uporabniki. Namenjeno je vsem zaposlenim v knjižnični dejavnostiin vključuje bibliotekarske in informacijske vsebine, potrebne za zagotavljanje knjižnične javne službein njenih zakonsko določenih vsebin in nalog.1.6 Raziskovalna dejavnostV državah, kjer je knjižničarstvo bolj razvito in statusno bolj priznano, poteka raziskovalno delopredvsem v bibliotekarskih centrih in inštitutih, ki so lahko samostojne enote ali oddelki nacionalnihknjižnic, v državah z razvitimi in tradicionalnimi univerzitetnimi sistemi na področju knjižničarstva papoteka to delo na univerzah. Stroka je v zadnjih letih pridobila nekaj doktorjev znanosti in magistrov,ki so bili še pred kratkim v bibliotekarstvu prava redkost. Veliko jih je zaposlenih v nacionalniknjižnici ali na oddelku za bibliotekarstvo, kar nekaj pa jih deluje tudi že v drugih večjih ali manjšihknjižnicah po Sloveniji. Nacionalna knjižnica ima poseben oddelek za raziskave in razvoj, ki je podprtz razmeroma dobro strokovno knjižnico in tujimi bazami podatkov. Med pomembnejšimi nalogamitega oddelka je skrb za spremljanje in prilagajanje mednarodnih bibliotekarskih standardov terizdajanje strokovne literature, vključno z razvojem bibliotekarske terminologije. Veliko168

aziskovalnega dela opravijo tudi sodelavci Centra za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetniknjižnici. V številne domače in tuje raziskovalne projekte se kot raziskovalci kljub zelo velikemuobsegu pedagoškega dela vključujejo tudi predavatelji na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijskoznanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.1.7 Stanovsko in interesno povezovanjeZaposleni v knjižnicah, predvsem strokovni delavci, se združujejo v bibliotekarska društva naregionalni ravni, ta pa so združena v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS). ZBDS jeprostovoljno, samostojno in nepridobitno strokovno združenje (zveza) osmih območnihbibliotekarskih društev (Ljubljana, Maribor, Celje, Koroška, Gorenjska, Pomurje, Primorska,Dolenjska) in združuje več kot 1300 slovenskih knjižničark in knjižničarjev. Temeljni cilji ZBDS sokrepiti ugled knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti, zastopati družbene inprofesionalne interese zaposlenih v knjižničarstvu ter se zavzemati za njihovo profesionalnointegriteto, zagotavljati najvišjo možno raven profesionalizma v stroki, spodbujati in podpiratiizobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev, krepiti položaj in spodbujati razvojvseh vrst knjižnic, podpirati svoboden pretok informacij in spodbujati ustvarjanje pogojev za prost inenakopraven dostop do informacijskih virov in informacij vsem državljanom, pospeševati razvojinformacijske pismenosti prebivalstva ter širiti zavest o nujnosti trajnega ohranjanja pisne kulturnedediščine slovenskega naroda. Glavni namen delovanja ZBDS je reševanje strokovnih vprašanjskupnega pomena, spremljanje bibliotekarske znanosti in sodelovanje pri njenem razvoju, strokovnarast knjižničarske dejavnosti, sodelovanje pri razvoju knjižničnega sistema Slovenije in nacionalnegavzajemnega bibliografskega sistema, spodbujanje medsebojnega sodelovanja med člani, povezovanječlanov pri strokovnem delovanju in sodelovanje pri izobraževanju knjižničarjev.Strokovno delo se izvaja neprofesionalno, v okviru stalnih delovnih teles – sekcij: Sekcija za splošneknjižnice, Sekcija za potujoče knjižnice, Sekcija za visokošolske knjižnice, Sekcija za šolskeknjižnice, Sekcija za specialne knjižnice, Sekcija študentov bibliotekarstva, Sekcija za domoznanstvoin kulturno dediščino, Sekcija za mladinsko knjižničarstvo, Sekcija za izobraževanje in kadre terSekcija za promocijo in marketing. Za preučevanje posameznih teoretičnih vprašanj lahko upravni alistrokovni odbor imenuje začasna delovna telesa – strokovne komisije.ZBDS sodeluje z zamejskimi knjižnicami in bibliotekarskimi združenji, predvsem iz sosednjih državin držav nekdanje Jugoslavije, aktiven pa je tudi v sekcijah mednarodnega združenja bibliotekarskihdruštev in drugih organizacij s področja bibliotekarstva – IFLA (International Federation of LibraryAssociations and Institutions) ter evropskega bibliotekarskega združenja EBLIDA.Zakon o knjižničarstvu določa, da se knjižnice lahko povezujejo v zveze, ki so koordinativna telesa inpredstavljajo ter zastopajo interese, ki so povezani z njihovim razvojem. Opazno je delovanje dvehtovrstnih teles, Združenja splošnih knjižnic in Društva šolskih knjižničarjev Slovenije.Združenje splošnih knjižnic je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje pravnih oseb –splošnih knjižnic na območju Republike Slovenije, ki se združujejo zaradi skupnih interesov napodročju upravljanja knjižnične dejavnosti v splošnih knjižnicah. Glavni namen združenja jerazvijanje in poenotenje možnih postopkov in procesov za gospodarno, kakovostno in primerljivodelovanje splošnih knjižnic in knjižničnega informacijskega sistema ter zavzemanje za pravno,socialno in statusno varstvo pravic direktoric in direktorjev in drugih zaposlenih v splošnih knjižnicah.Namen in cilji delovanja združenja so med drugim tudi oblikovanje skupnih opredelitev razvojnihpredlogov in stališč za krepitev statusa in vloge splošnih knjižnic, sodelovanje s pristojnimministrstvom in upravnimi organi pri oblikovanju kulturne politike za področje knjižnic inknjižničnega informacijskega sistema, sodelovanje pri oblikovanju strokovnih stališč in oblikovanju inspremljanju izvajanja knjižnične zakonodaje ter spremljanje izpolnjevanja normativov in standardovza splošne knjižnice njihovega razvoja.169

1.8 Strokovni tiskCeloten povojni razvoj knjižnične dejavnosti spremlja in spodbuja strokovna revija Knjižnica, kiizhaja od leta 1957 in se je razvila v strokovnoznanstveno revijo za področje bibliotekarstva ininformacijskih ved. Od začetnih predvsem praktičnih in izkustvenih prispevkov in pričevanj se jenjena vsebina poglobila in čedalje bolj uveljavlja teoretična spoznanja. Vsako obdobje v razvojuknjižnične dejavnosti je prineslo nove poglede na strokovno publiciranje in tudi nove zahteve njenihbralcev. Z rednim četrtletnim izhajanjem zagotavlja nujno potreben teoretični prispevek k napredkudejavnosti.Knjižnično področje pri nas premore še vsaj dve bolj specializirani strokovni reviji: časopisOrganizacija znanja, ki je strokovni časopis sistema COBISS oz. strokovnoznanstveni časopis zaavtomatizacijo knjižničnih sistemov, in strokovno revijo Šolska knjižnica, ki je razširjena kotspremljevalka dejavnosti šolskih knjižnic. Pomembno mesto med strokovnimi tiski zasedajoinformativni bilten Knjižničarske novice, ki seznanja slovenske knjižnične delavce s tekočimidogajanji in novostmi v stroki, zborniki različnih posvetovanj in konferenc, ki vsako leto potekajo vslovenskem prostoru, prispevki domačih avtorjev v tuji strokovni literaturi ter različni prevodimednarodnih standardov in smernic, pri čemer je še posebej aktivna ZBDS. Nacionalna knjižnica jezaložnik največjega števila strokovnih bibliotekarskih publikacij (prevodi mednarodnih standardov,priročnikov, učbenikov in druge strokovne literature) in ima tudi vlogo distributerja strokovnebibliotekarske literature za potrebe knjižnic in študijskega procesa na univerzi.Med strokovnimi publikacijami informacijskega tipa (sekundarnimi publikacijami), ki so namenjenestroki in uporabnikom kot informacijski vir, je treba omeniti eno najpomembnejših, in sicer Slovenskobibliografijo, ki jo izdaja nacionalna knjižnica v tiskani in elektronski obliki. Kot sekundarnepublikacije izhajajo tudi prenekateri bilteni o novostih različnih tipov knjižnic, namenjeni ožjemukrogu uporabnikov, med njimi so Signalne informacije iz bibliotekarstva ene od uspešnejših. Zelektronsko publikacijo dLib.si eNovice pa založnik uporabnike vsaka dva meseca obvešča o novostihin dogodkih na portalu dLib.si.1.9 Mednarodno sodelovanjeSlovenska knjižnična stroka že dolgo dobro sodeluje z mednarodno strokovno javnostjo, zlasti angloameriško.Pogosti so izobraževanja in obiski v knjižnicah drugih držav, predavanja tujihstrokovnjakov v Sloveniji in slovenskih v tujini. V slovenski knjižnični dejavnosti so prisotnenajpomembnejše tuje strokovne revije, ki prinašajo znanje iz tujine v slovenske knjižnice. Strokovnaknjižnica za bibliotekarstvo v nacionalni knjižnici vsebuje veliko število tekoče naročenihbibliotekarskih revij, do številnih je mogoče dostopati v elektronski obliki, ter podatkovnih baz spodročja bibliotekarstva in informatike in tako je skoraj vse globalno bibliotekarsko znanjeslovenskim bibliotekarjem stalno dostopno.Pogoste so udeležbe domačih strokovnjakov na konferencah in v drugih izobraževalnih oblikah vtujini, slovenski bibliotekarski strokovnjaki so člani mednarodnih strokovnih teles, zlasti v okvirumednarodne zveze IFLA (International Federation of Library Associations), v okviru organizacij, kispodbujajo sodelovanje nacionalnih ali splošnih knjižnic, nekateri so tudi v vlogi svetovalcev za razvojknjižnične dejavnosti.Slovenska nacionalna knjižnica se je takoj po slovenski osamosvojitvi vključila v mednarodne sistemebibliografske kontrole, kot so ISBN, ISSN in ISMN za številčenje publikacij. Bibliografske podatke oslovenskih publikacijah in njihovih založnikih posreduje v mednarodne podatkovne baze: IndexTranslationum, WorldCat, ISSN Online, Publisher’s International ISBN Directory in MusicPublishers’ International ISMN Directory. Mednarodno sodelovanje je stalnica v delovanju NUK inpoteka na različne načine. Knjižnica vzdržuje stike z veliko nacionalnimi, univerzitetnimi in drugimiznanstvenimi knjižnicami, s katerimi se zaradi skupnih interesov združuje in srečuje v okviruevropskih ali mednarodnih strokovnih organizacij in njihovih organov kot enakopravna partnerica vznanstvenoraziskovalnih projektih ter v drugih iniciativah in vrstah partnerstva. Njeni predstavnikidelujejo aktivno v različnih mednarodnih organizacijah, z udeležbo na mednarodnih strokovnih170

srečanjih pridobiva nova znanja in informacije, s sodelovanjem v mednarodnih projektih razširja svojapartnerstva in zagotavlja dodatna sredstva za razvoj svojih dejavnosti.Razvito slovensko mednarodno sodelovanje, v katerem se na mnogih področjih bibliotekarstva v tujiniže uveljavlja tudi slovensko znanje, je še posebej pomembno z vidika sodelovanja z drugimi članicamiEU in širše v svetovnem bibliotekarskem prostoru.171

2 Opredelitev knjižnične dejavnosti na področju kultureKnjižnično dejavnost kot javno službo na področju kulture izvajajo predvsem splošne in nacionalnaknjižnica pa tudi specialne knjižnice v javnih zavodih s področja kulture, ki morajo zagotavljatisplošno dostopnost publikacij in informacij za posameznika in skupine ter primeren obseg in strukturoknjižničnih zbirk. Knjižnice opravljajo svojo dejavnost v skladu s potrebami okolja oz. svojihpotencialnih in dejanskih uporabnikov (uporabniki so fizične in pravne osebe), tako da zbirajo,obdelujejo, hranijo, predstavljajo, omogočajo dostop in uporabo knjižničnega gradiva, informacijskihvirov in informacij ter organizirajo prireditve, dejavnosti in uporabniške storitve za različne ciljneskupine. Temeljno poslanstvo knjižnic, za uresničevanje katerega skrbijo občine in država, je, dapostanejo središča za neomejeno dostopnost knjižničnega gradiva in vsakršnih informacij ter daprevzemajo aktivno vlogo pri razvijanju sodobne bralne kulture in informatizirane družbe, obojega vkontekstu kulturne vzgoje, obveščanja, izobraževanja in podpore kakovostni izrabi prostega časa.Temu se pridružuje tudi njihova socialno-razvojna funkcija v smislu izenačevanja izobraževalnih,informacijskih in drugih socialnih možnosti. Cilj kulturne politike na tem področju je, da postajadejavnost knjižnic vse bolj visoko profesionalizirana, vzajemna, koordinirana in informatizirana, kar jeključnega pomena za učinkovitost in uspešnost njihovih storitev ter kot taka dostopna vsemprebivalcem Slovenije.Zagotavljanje knjižnične dejavnosti, za katero je pristojno Ministrstvo za kulturo, določajo naslednjizakoni:– Zakon o knjižničarstvu določa javno službo in financiranje vseh vrst knjižnic, ki izvajajo javnoslužbo,– Zakon o obveznem izvodu publikacij ureja področje obveznega izvoda publikacij, zlastidoloča vrste publikacij, ki se zbirajo po sistemu obveznega izvoda, ter zavezance indepozitarne organizacije,– Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo predpisuje postopke financiranja inporočanja,– Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturidoloča sofinanciranje nujnih programov v okviru knjižnične dejavnosti,– Zakon o lokalni samoupravi v 21. členu določa, da med izvirne naloge občin spada tudizagotavljanje splošne knjižnične dejavnosti.Izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe podrobneje urejajo podzakonski akti. To so:– Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižničnodejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic,– Uredba o osnovnih storitvah knjižnic,– Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe,– Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah in– Pravilnik o razvidu knjižnic.2.1 Knjižnična mreža na področju kultureKnjižnično mrežo na področju kulture sestavljajo nacionalna in splošne knjižnice, specialne knjižnicepa še vedno niso v celoti vključene vanjo, ker te predvsem podpirajo strokovno delo svojih matičnihorganizacij. Nacionalna knjižnica kot nacionalna institucija deluje kot arhiv slovenskega slovstva inslovenske pisne ustvarjalnosti, v mreži je poudarjena njena strokovna, usmerjevalna in koordinacijska172

vloga, dejavnost splošnih knjižnic pa je predvsem izvedbena – zagotavljanje gradiva in informacij terizvajanje bibliopedagoških in z njimi povezljivih kulturnih dejavnosti.Tabela 6: Knjižnice na področju kulture (leto 2009)Vrsta knjižnice Št. knjižnic Št.izposojevalnihmestKnjižničnazbirkaNacionalnaknjižnicaSplošneknjižniceLetni prirastZaposlenistrokovnidelavci1 1 2.598.371 62.954 106 153ZaposleniSKUPAJ58 273 10.207.767 534.633 897 1.14659 6 274 12.806.138 597.587 1003 1.299Skupaj* Upoštevani tudi projektni delavci.2.2 Nacionalna knjižnicaNarodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je slovenska nacionalna knjižnica, univerzitetna knjižnicaUniverze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in po definiciji mednarodnegabibliotekarskega združenja IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions)osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. NUK je javni zavod in opravlja javno službo na področjuknjižnične dejavnosti. Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice inobveznosti pa opravlja Vlada Republike Slovenije.Kot nacionalna knjižnica skrbi NUK za:zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje ter varovanje in zaščito temeljne nacionalnezbirke, tj. slovenike, ter njeno dostopnost domači in tuji javnosti,varovanje in zaščito slovenske pisne kulturne dediščine,dostopnost informacij o knjižničnem gradivu z izdelavo tekoče in retrospektivne slovenskenacionalne bibliografije in drugih zbirk podatkov,bibliografsko kontrolo tiskanih in elektronskih publikacij, ki imajo značaj slovenike,dostopnost in uporabo knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov za uporabnike,aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema in knjižničarstva terdvig informacijske pismenosti prebivalstva z organizacijo izobraževanja in drugih oblik dela zuporabniki knjižnice.6 S sklepom Vlade RS št 680-02/93-20/1-8 z dne 5. 11. 1993 je bila med javne zavode, ki opravljajo knjižničnodejavnost in se financirajo tudi iz proračuna RS za kulturo, z manjšim segmentom svojega delovanja – Nemškočitalnico oz. po preimenovanju Nemško knjižnico – uvrščena tudi Centralna tehniška knjižnica Univerze vLjubljani.173

Kot osrednja državna knjižnica skrbi NUK za:izvajanje nalog centra za razvoj knjižnic,statistična merjenja delovanja knjižničnega sistema in vodenje razvida knjižnic,pripravo strokovnih podlag za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področjaknjižničarstva,permanentno izobraževanje in strokovno spopolnjevanje knjižničarjev,izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju bibliotekarstva,organizacijo specializirane knjižnične zbirke in informacijskega centra za področjebibliotekarstva,organizacijo in izvedbo bibliotekarskih izpitov.Kot univerzitetna knjižnica skrbi NUK za:temeljno zbirko domače in tujejezične strokovne literature, potrebne za izvajanje pedagoškegain znanstvenoraziskovalnega procesa na ljubljanski univerzi,gradnjo in upravljanje zbirke visokošolskih del, ki so publicirana na matični univerzi oziromaso njihovi avtorji zaposleni na tej univerzi,koordinirano delovanje knjižničnega sistema ljubljanske univerze terdvig informacijske pismenosti študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi z organizacijoizobraževanja o iskanju, vrednotenju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik informacijskihvirov.Kot Digitalna knjižnica Slovenije in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture skrbi NUK za:zagotavljanje informacijskih virov, informacij ter storitev za potrebe razvoja informacijskedružbe in pospeševanja družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije,trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki z vzdrževanjem inrazvojem zaupanja vrednega repozitorija oziroma digitalnega arhiva,gradnjo, razvoj in upravljanje digitalnih zbirk v skladu s potrebami uporabnikov, obstoječimipredpisi in standardi ter v sodelovanju z različnimi strateškimi partnerji s področja kulture,znanosti, izobraževanja in gospodarstva,vključevanje digitalnih vsebin v evropsko digitalno knjižnico,zagotavljanje najširšega in prostega dostopa do digitalnih vsebin ter razvijanje orodij zanjihovo uporabo,povezovanje kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih ustanov, ki ustvarjajo digitalne vsebine,inpromocijo digitalne knjižnice kot infrastrukture izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnegaprocesa, vseživljenjskega izobraževanja prebivalstva in dejavnika demokratizacije družbe zzagotavljanjem dostopa do digitalnih informacij za vse uporabnike, ne glede na to, kdo so in skaterega mesta želijo dostopati do njih.174

Kot institucija, ki izvaja nacionalno bibliografsko kontrolo za področje slovenskega založništva:zagotavlja koordiniran sistem mednarodnega številčenja publikacij oz. storitev za mednarodnobibliografsko kontrolo (ISBN, ISSN, ISMN, CIP),tekoče objavlja napovedi o izidih knjig in druge informacijske storitve s področja založniškeprodukcije terstatistične podatke o slovenski založniški produkciji (zakon o obveznem izvodu).Potencialni uporabniki nacionalne knjižnice so vsi državljani Slovenije. Prevladujoči krog med njimiso predvsem tisti, ki delujejo na področjih šolstva oz. izobraževanja in znanosti, tisti, ki to knjižnicouporabljajo v smislu njene arhivske funkcije – ohranjanja slovenske založniške produkcije zaprihodnje rodove, pa tudi druge knjižnice vseh vrst, za katere nacionalna knjižnica opravlja določenestoritve.Ti uporabniki potrebujejo zlasti:zanesljiv sistem pridobivanja obveznega izvoda gradiva na vseh medijih, ki bo zagotavljalpopolnost, ohranitev in dostopnost nacionalne zbirke,dostop do podatkov o vseh delih nacionalne zbirke iz vseh knjižnic v Sloveniji in po internetu,tekoče objavljanje Slovenske bibliografije,dostopnost vseh redkih in ogroženih gradiv s pomočjo restavriranja, prenosa na nadomestnenosilce, zlasti mikrofilm in elektronske medije,dostop do svetovnih virov informacij, zlasti s pomočjo elektronskih publikacij oz. interneta,medknjižnično izposojo iz domačih in tujih knjižnic,objavljanje strokovnih publikacij za potrebe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih vokviru javne službe,tekoče objavljanje napovedi o izidih knjig in druge informacijske storitve s področjazaložniške produkcije,ustrezne pogoje za uporabo (čitalniški in drugi prostori) in izrabo (tehnična in informacijskaoprema) gradiva nacionalne zbirke v knjižnici in na daljavo,podatke o knjižnicah, analitske, razvojne in izobraževalne storitve za boljše delovanjeknjižnične javne službe inpriročnike, standarde in priporočila za strokovno delo knjižnic.2.2.1 Delovanje nacionalne knjižniceDolgoročne programske usmeritve knjižnice je začrtal Nacionalni program za kulturo 2008–2011.Delovanje knjižnice je vsako leto opredeljeno v letnem programu dela. Knjižnica spremlja uspešnostin učinkovitost delovanja na osnovi ocene doseganja letnih ciljev in s kazalci uspešnosti delovanja, kijih je po metodi BSC (Balanced Score Card) opredelila leta 2004. Kakovost storitev preverja sštudijami uporabnikov. V letu 2009 je bila izdelana obsežna analiza rezultatov ankete, v kateri jesodelovalo 1057 uporabnikov. Poslovanje knjižnice je podprto z avtomatiziranim poslovnoinformacijskimsistemom (Navision), ki omogoča učinkovit sistem upravljanja pridobljenih sredstev,175

zagotavljanje namenske porabe ter nadzor in kontrolo stroškov med letom. Sistem omogoča tudiizračun izbranih kazalcev stroškovne uspešnosti in kazalcev uspešnosti notranjih procesov. Uspešnostin učinkovitost zaposlenih se spremljata na podlagi individualnih delovnih načrtov in poročil.2.2.2 Viri in pogoji za delovanje Narodne in univerzitetne knjižniceTabela 7: Knjižnična zbirka in drugi informacijski viri Narodne in univerzitetne knjižnice –kazalci (2005–2009)2005 2006 2007 2008 2009Obseg knjižnične zbirke NUK (enote) 2.458.556 2.495.140 2.530.010 2.563.681 2.598.763Dolžina zasedenih knjižnih polic (m) 28.850 28.850 – – –Število monografskih publikacij (enote) 1.190.200 1.211.886 1.230.309 1.249.440 1.270.258Dotok vseh gradiv v NUK (kosi) 234.903 223.159 244.258 253.937 239.316Gradivo iz OI za druge knjižnice (kosi) 230.221 209.416 156.769 165.347 127.756Prirast fonda NUK skupaj (enote) 38.766 36.584 34.870 33.671 35.082Rast fonda NUK (enote) 1,60 % 1,50 % 1,40 % 1,30 % 1,40 %Prirast fonda NUK skupaj (kosi) 126.625 133.906 87.489 85.604 107.340Število ustanov, s katerimi poteka zamena 157 145 108 161 129gradivaPrenos gradiva na mikrofilm (posnetkov strani) 151.370 164.858 134.564 160.872 133.437Število digitaliziranih naslovov publikacij NUK – – – 494 245Skupaj prirast digitaliziranih enot (skenogramov) – – – 484.922 420.474Prirast dig. enot (skenog.), dostopnih prek portala – – – 371.339 321.157Pri prilivu gradiva na klasičnih nosilcih zapisa načrtuje knjižnica 1- do 2-odstotno rast letno. Prilivelektronskih publikacij se bo bistveno povečal zaradi načrtovane večje uspešnosti pri zajemuelektronskega obveznega izvoda. Zaradi vsakoletnega naraščanja cen elektronskih virov in tiskanihserijskih publikacij (okrog 10 % elektronski viri in 8 % tiskane serijske publikacije) se bo obsegnakupov glede na število naslovov v naslednjih letih manjšal, saj ni pričakovati sorazmernegapovečevanja obsega proračunskih sredstev za nakup.Graf 1: Dosedanja in predvidena rast knjižnične zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice(2004–2013)Predvideva se bistveno povečanje obsega vsebin Digitalne knjižnice Slovenije.Tabela 8: Bibliografska dejavnost Narodne in univerzitetne knjižnice – kazalci (2005–2009)2005 2006 2007 2008 2009Prispevani zapisi v COBIB 23.235 25.858 23.290 26.099 23.542Delež prispevanih zapisov NUK v COBIB 11,60 % 13,00 % 12,60 % 13,00 % 11,90 %176

2005 2006 2007 2008 2009Skupaj bibliograf. obdelava gradiva (lokalna 29.057 41.640 38.542 46.926 40.538baza)Število pregledanih testnih baz za licence 70 68 34 40 30COBISSŠtevilo CIP-zapisov 5.629 6.413 6.502 7.223 7.326Število ISBN-zapisov 5.773 6.045 6.552 6.707 7.378Število ISSN-zapisov 266 292 505 330 216Število ISMN-zapisov 82 142 111 74 160Število zapisov za OCLC 4.831 0 9.922 0 0Število zapisov za Index Translationum 1.133 1.149 3.526 717 930Število zapisov za SURS 4.535 4.688 4.173 7.356 6.485Tabela 9: Storitve in uporaba Narodne in univerzitetne knjižnice – kazalci (2005–2009)2005 2006 2007 2008 2009Odprtost Velike čitalnice (ur tedensko) 65 65 65 65 65Odprtost oddelka za izposojo (ur tedensko) 50 50 50 50 50Odprtost Velike čitalnice (ur letno) 3.010 3.049 3.341 3.312 3.335Odprtost časopisne čitalnice (ur letno) 2.380 2.392 2.543 2.592 2.612Obisk knjižnice (fizični):– beleženo po aktivnostih v sistemu COBISS) 219.486 226.098 211.802 244.642 228.318– beleženo s termično kamero (vzorčna tedna) – – – – 310.000Pogostnost obiska knjižnice (št. obiskov na 16,1 16,3 16 20,2 20,3aktivnega uporabnika – fizičnega)- obisk merjen s termično kamero – – – – 27,6Obisk Velike čitalnice 76.029 74.678 67.855 66.796 78.472Obisk spletnih strani (virtualni) 1.206.850 1.493.548 2.886.774 3.140.155 3.270.852Skupaj obisk fizični in virtualni 1.426.336 1.719.646 3.098.576 3.384.797 3.499.170– – – – 3.580.852Delež virtualnih obiskov glede na celoten obiskknjižnice85 % 87 % 93 % 93 % 93 %/91 %Število članov (fizični) 13.646 13.865 13.258 12.136 11.236Delež članov študentov (fizični) 76 % 75 % 73 % 73 % 73 %Število članov (virtualni) 1.480 5.087 7.317 9.967 13.763Število virtualnih članov – članov drugih knjižnic – 3.637 5.574 7.974 11.476Skupaj število članov (fizični in virtualni) 15.126 18.952 20.575 22.103 24.999Skupaj izposoja gradiva – na dom, prezenčna, 530.080 350.371 324.609 281.330 233.002medknjižnična (enot)Pogostnost uporabe knjižnice (št. izposojenih 38,8 26,4 24,5 23,2 20,7enot na akt. uporabnika – fizičnega)Izposoja na dom (enot) 183.731 163.641 164.615 146.271 94.125Izposoja v čitalnice (enot) 152.618 157.850 159.994 135.062 125.952Razpoložljivost iskanega gradiva (skladišča – 97,60 % 98,20 % 98,50 % 98,40 % 98,60 %zahtevki)Medknjižnična izposoja (enot) 13.020 13.035 12.565 12.840 12.925Uspešnosti medknjižnične izposoje in98,30 % 98,70 % 95,70 % 96,00 % 97,80 %posredovanja dokumentovSkupaj število informacijskih zahtevkov 61.413 58.545 64.607 56.367 56.646Število pozitivno rešenih informacijskih 58.102 56.438 62.185 55.373 54.833zahtevkovUspešnost informacijske dejavnosti 95,00 % 96,00 % 96,00 % 98,00 % 96,80 %Število poizvedb po informacijskih virih 58.861 65.733 71.433 67.621 70.272Obisk portala dLib.si: različnih obiskovalcev 282.106 599.086 število obiskov 462.775 1.081.116 pregledanih strani 2.791.999 11.188.254 število zadetkov 7.739.795 18.240.331177

2005 2006 2007 2008 2009 promet (v GB) 314,92 1.054.17Uporaba storitve oddaljenega dostopa (število 12.894 43.174 72.002 92.624 120.886prijav/dostopov)Zadovoljstvo uporabnikov s knjižničnimistoritvami– – – anketa2008–Tabela 10: Izobraževalna dejavnost Narodne in univerzitetne knjižnice – kazalci (2005–2009)2005 2006 2007 2008 2009Število izvedenih različnih izobraževalnih oblik 33 38 39 33 32Obseg izobraževalnega programa (ure) 927 828 1.200 1.010 1.281Število udeležencev izobraževalnega programa 1.360 1.425 1.688 1.364 1.253Število udeležencev izobraževalnega programa – 324 368 241 224 197uporabnikiSkupaj udeležencev izobraževanja za vzajemno 174 155 236 207 205katalogizacijoSkupaj kandidatov na bibliotekarskih izpitih 65 83 112 115 119Tabela 11: Narodna in univerzitetna knjižnica: spremljanje delovanja slovenskih knjižnic –kazalci (2005–2009)2005 2006 2007 2008 2009Skupaj posredovanih statističnih vprašalnikov 255 259 255 333 650Izdanih mnenj o razvitosti knjižnic 919 412 378 5 48Število tematskih svetovanj po telefonu 183 285 654 666 823Število tematskih pisnih svetovanj 35 118 132 36 99Število tematskih svetovanj ob obiskih Centra oz. 13 10 19 12 12knjižnicŠtevilo tematskih sestankov – koordinacijaobmočnih knjižnic80 33 6 10 14Tabela 12: Razvojnoraziskovalna in publicistična dejavnost Narodne in univerzitetne knjižnice –kazalci (2005–2009)Vodenje ali sodelovanje v razvojnoraziskovalnihprojektihŠtevilo objav zaposlenih (strok. in znanstveniprispevki)2005 2006 2007 2008 200914 10 13 17 19102 116 96 87 108Tabela 13: Založniška dejavnost Narodne in univerzitetne knjižnice – kazalci (2005–2009)2005 2006 2007 2008 2009Skupaj izdanih publikacij (naslovi) 47 39 22 48 44Slovenska bibliografija 6 6 6 6 6Samostojne publikacije 5 4 1 9 6Periodične publikacije (naslovi) 4 2 4 4 4Katalogi/zgibanke ob razstavah 9 12 6 11 8Elektronske publikacije 8 7 4 16 9Druge publikacije 15 8 1 2 5Tabela 14: Predstavitvena in promocijska dejavnost Narodne in univerzitetne knjižnice –kazalci (2005–2009)2005 2006 2007 2008 2009178

Skupaj število razstav (lastne, druge v NUK, 14 21 10 18 21sodelovanje)Število razstav NUK v knjižnici 10 12 6 15 16Število gostujočih razstav v NUK 3 6 3 1 3Število razstav NUK drugje 1 3 0 2 2Skupaj obseg razstav NUK (dnevi) 240 445 178 565 626Skupaj število udeležencev razstav v NUK 4.860 – – – ocena4.000Vodeni splošni ogledi NUK za skupine (število 102 118 140 111 107skupin)Število udeležencev vodenih ogledov za skupine 2.264 2.863 3.004 2.852 2.789Predstavitev zbirk in oddelkov NUK (število 71 131 146 132 117skupin)Število udeležencev predstavitev zbirk in 963 1.652 1.971 2.079 1.800oddelkov NUKSkupaj udeležencev ogledov in predstavitev NUK – 4.515 4.975 4.931 4.5892.3 Splošne knjižniceOdgovor na kulturne potrebe prebivalcev okolja splošnih knjižnic, državljanov Slovenije, se kaže vnalogah in poslanstvih teh knjižnic. Uporabniki potrebujejo zlasti:optimalno ponudbo knjižničnega gradiva, informacij in storitev, osredotočeno na kulturne,izobraževalne, informacijske in socialne potrebe okolja,svetovanje in pomoč pri iskanju, izboru, vrednotenju in uporabi gradiva in informacij,seznanjanje z uporabo knjižnice in njenih virov, informacijsko opismenjevanje za samostojnouporabo knjižnice in knjižničnega gradiva,seznanjanje z (razvojnimi) programi knjižnic in omogočanje sodelovanja pri razvojnih inprogramskih aktivnostih,dobre pogoje za uporabo knjižnice in knjižničnega gradiva, za uporabo knjižnice na daljavo(internet) ter storitve, prilagojene posameznikom in skupinam s posebnimi potrebami,zagotavljanje dostopa do publikacij javnih oblasti,ustrezno opremo in prostor za uporabo gradiva, iskanje informacij in smotrno izrabo prostegačasa v knjižnici,informiranje in promocijo knjižničnega gradiva in storitev za učinkovito in uspešno uporaboknjižnične zbirke in storitev ter razvijanje bralne kulture,omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije,seznanjanje z večkulturnostjo ožjega in širšega okolja,lokalno središče v socialnem smislu, tudi za potrebe drugih, s knjižnico kompatibilnih(kulturnih) dejavnosti, predvsem za predstavitev ustvarjalnosti različnih subjektov v okvirulokalne skupnosti.Splošne knjižnice prepoznavajo svoje uporabnike tudi v skupinah s posebnimi potrebami. Tako njimkot tudi drugim »ranljivim skupinam« uporabnikov namenjajo posebno skrb, da lahko uveljavljajosvoje pravice po enakosti v dostopnosti kulturnih dobrin. Mednje štejemo predvsem otroke in mladino,starejše, invalide in bolnike, pripadnike etničnih in drugih manjšin, pa tudi Slovence v zamejstvu. Kot179

uporabnike s posebnimi potrebami lahko pogojno štejemo tudi prebivalce demografsko ogroženihkrajev.2.3.1 Delovanje splošnih knjižnicZakon o knjižničarstvu je opredelil knjižnično javno službo in med drugim tudi določil pogoje, ki jihmorajo knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo, izpolnjevati. Podrobneje so določeni vPravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, mnenje o izpolnjevanjupogojev pa v skladu z določbami Zakona izda Narodna in univerzitetna knjižnica, ki opravlja naloge inpristojnosti nacionalne knjižnice.Podatki o delovanju splošnih knjižnic, ki jih v pregledu navajamo, so bili pridobljeni v okviru rednihletnih statističnih raziskovanj, delno pa tudi v okviru triletnih meritev za izdajanje mnenj o razvitostiknjižnic. Letna statistična raziskovanja tečejo že več desetletij in predstavljajo le zbirne podatke oknjižnični dejavnosti osrednjih knjižnic (v 2009. letu 58 osrednjih knjižnic 7 , v 2003. letu 61 osrednjihknjižnic), ki so javno dostopni, meritve za izdajo mnenj za vpis knjižnic v razvid knjižnic pa so bileizvedene trikrat (za leta 2002, 2005 in 2008) in so se nanašale na celotno mrežo izposojevališčsplošnih knjižnic: osrednje knjižnice, krajevne knjižnice, bibliobuse in postajališča premičnih zbirk;zbrani podatki so podlaga za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev in niso javno dostopni. Rezultatimeritev o izpolnjevanju pogojev kažejo, da so knjižnice po večjih središčih srednje razvite, krajevneknjižnice v manjših krajih in postajališča premičnih zbirk pa so slabše ali celo nezadostno razviti.Tabela 15: Meritve razvitosti splošnih knjižnic: 2002/2005Št. knjižnic Razvite Srednje razvite Nerazvite2002 2005 2002 2005 2002 2005 2002 2005Osrednje 60 61 0 0 60 61 0 0Krajevne 214 229 0 0 160 173 54 56Bibliobusi 10 12 0 6 4 4 6 2Postajališča premičnih zbirk 76 76 9 26 20 38 47 12Vir: NUK, CeZaR.2.3.2 Delovni pogoji in uporaba splošnih knjižnicTabela 16: Zbirka in prirast knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah (2002–2009)Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Zbirka Število 7.800.045 8.147.747 8.398.380 8.587.800 9.054.504 9.415.311 9.961.187 10.207.767knjižničnegagradivaIndeks 1,00 1,04 1,08 1,10 1,16 1,21 1,28 1,31Prirast Število 404.396 429.969 465.749 504.856 553.970 565.858 583.068 534.633gradivaIndeks 1,00 1,06 1,15 1,25 1,37 1,40 1,44 1,32Tabela 17: Število članov in obisk v splošnih knjižnicah (2002–2009)Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Članstvo Število 492.334 504.722 531.695 515.445 538.865 525.682 502.627 506.5997 Ker so se knjižnice Mestne občine Ljubljana v letu 2008 združile v enotno Mestno knjižnico Ljubljana, se ještevilo javnih zavodov, ki izvajajo splošno knjižnično dejavnost kot javno službo, zmanjšalo na 58.180

Indeks 1 1,03 1,08 1,05 1,1 1,07 1,02 1,03Obisk Število 8.249.095 8.492.742 8.868.909 8.924.555 9.190.569 9.572.465 9.983.856 9.200.197Indeks 1 1,03 1,08 1,08 1,11 1,16 1,21 1,12Tabela 18: Izposoja in medknjižnična izposoja v splošnih knjižnicah (2002–2009)Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009IzposojagradivaŠtevilo 21.483.59521.647.57023.838.21223.955.70624.880.16725.643.76225.547.32823.958.653Indeks 1,00 1,01 1,11 1,12 1,16 1,19 1,19 1,12MedknjižničnaizposojaŠtevilo 12.300 12.952 11.886 10.002 10.780 14.590 17.021 16.263Izposoja na 1strokovnegadelavcaIndeks 1,00 1,05 0,97 0,81 0,88 1,19 1,38 1,32Število 31.317 29.492 31.342 31.307 30.145 29.251 27.566 26.717Indeks 1,00 0,94 1,00 1,00 0,96 0,93 0,88 0,85Graf 2: Članstvo in prirast gradiva v splošnih knjižnicah700.000600.000500.000400.000300.000200.000100.00002002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009članstvoprirast gradiva181

Graf: 3: Zbirka knjižničnega gradiva in obisk v splošnih knjižnicah12.000.00010.000.0008.000.0006.000.0004.000.0002.000.00002002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009zbirka knjižničnega gradivaobisk2.3.3 Osrednje območne knjižniceV letu 2003 je Ministrstvo za kulturo določilo deset knjižnic, ki v skladu z Zakonom o knjižničarstvupoleg nalog, ki jih sicer izvajajo kot osrednje splošne knjižnice, v okviru regije izvajajo še posebnenaloge. S Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe je bila leta 2003določena mreža splošnih knjižnic, v kateri so bila določena tudi območja, za katera osrednje območneknjižnice izvajajo posebne naloge.Tabela 19: Regije in osrednje območne knjižnice s številom osrednjih knjižnic na območjuRegija Knjižnica Št. osrednjih knj. naobmočju v letu 2009Celjska Celje: Osrednja knjižnica Celje 11Obalno-kraška Koper: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper 5Gorenjska Kranj: Osrednja knjižnica Kranj 4OsrednjeLjubljana:8slovenskaMestna knjižnica LjubljanaŠtajerska Maribor: Mariborska knjižnica 2Pomurje Murska Sobota: Pokrajinska in študijska knjižnica 3GoriškaNova Gorica: Goriška knjižnica Franceta Bevka 3Nova GoricaDolenjska Novo mesto: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto 8Spodnje Podravje Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj 1KoroškaRavne: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca 3SušnikaSkupaj 48Posebne naloge osrednjih območnih knjižnic (OOK) so:zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij,182

dajanje strokovne pomoči vsem knjižnicam z območja,koordiniranje zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva za svoje območje inusmerjanje izločenega gradiva s svojega območja.Splošna knjižnica, ki opravlja posebne naloge območne knjižnice s soglasjem ustanovitelja, ima vpogodbi z ministrstvom, pristojnim za kulturo, podrobneje opredeljene naloge in njihovo financiranje.Sredstva za izvajanje posebnih nalog OOK zagotavlja izključno Ministrstvo za kulturo na podlagi 55.člena Zakona o knjižničarstvu. Vsebino posebnih nalog, njihovo financiranje in kadre za njihovoizvajanje natančneje ureja Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah, ki je bil sprejet leta 2003.Koordinacijo posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic nalaga Zakon o knjižničarstvu Narodni inuniverzitetni knjižnici.2.4 Specialne knjižnice na področju kulture8Prevladujoči uporabniki teh knjižnic so zaposleni v javnih zavodih, katerih dejavnost knjižniceinformacijsko podpirajo. Glede na to, da je v večini specialnih knjižnic na področju kulture (muzeji,galerije ipd.) vsaj del gradiva nacionalnega, se potencialni krog uporabnikov širi tudi v izobraževalnoin znanstvenoraziskovalno sfero.Po podatkih statističnih meritev na področju kulture deluje 38 specialnih knjižnic, največ v okvirumuzejev (23), preostale pa v galerijah (2), arhivih (3) in zavodih za varstvo kulturne dediščine (3), enapa deluje v okviru Kinoteke. Vse knjižnice zaposlujejo le 31 delavcev (EPZ): po eden je zaposlen v 18knjižnicah, po dva delavca zaposlujejo 3 knjižnice in le ena ima 6 zaposlenih. Kar 10 knjižnic pa jebrez osebja. Le del teh organizacijskih enot javnih zavodov ali institucij, ki delujejo na področjukulture in opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo v skladu z Zakonom o knjižničarstvu inpodzakonskimi akti, je tudi že vpisan v razvid knjižnic 9 .Zakon med specialne knjižnice uvršča tudi knjižnice za slepe in slabovidne. Specialna knjižnica, kipokriva to področje, deluje v okviru društva. V skladu z usmeritvami nacionalnega programa zakulturo je Ministrstvo za kulturo v letu 2009 financiralo raziskavo o vključitvi knjižnice oziromaknjižničnih storitev za slepe v sistem javnih knjižnic.2.5 Nemška knjižnicaS sklepom Vlade RS št 680-02/93-20/1-8 z dne 5. 11. 1993, ki določa, da sta za izpolnjevanjeobveznosti v zvezi z Nemško čitalnico v Ljubljani pristojni Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo zavisoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je bila med javne zavode, ki opravljajo knjižnično dejavnost inse financirajo tudi iz proračuna RS za kulturo, z manjšim segmentom svojega delovanja – Nemškočitalnico oz. po preimenovanju Nemško knjižnico – uvrščena tudi Centralna tehniška knjižnicaUniverze v Ljubljani.Sredstva za delovanje Nemške čitalnice: pokrivanje stroškov dela in programskih materialnihstroškov, ki nastajajo pri izvajanju programa Nemške čitalnice, zagotavljata obe ministrstvi, in sicerzagotavlja Ministrstvo za kulturo 50 % potrebnih sredstev za plače, prispevke in druge izdatkezaposlenim, drugo polovico zagotavlja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Sredstvaza splošne stroške delovanja in za programske materialne stroške zagotavlja izključno Ministrstvo zakulturo, ki plačuje tudi vse stroške najemnine prostora. Stroške najemnine in obratovalne stroškeministrstvo na podlagi najemne pogodbe financira neposredno najemodajalcu.8 Za potrebe podatkov, ki se nanašajo na delovanje javnih zavodov, so absolutni podatki vključeni priposameznih področjih (muzeji, galerije, arhivi …).9 Razvid knjižnic je javna evidenca, v kateri se vodijo podatki o knjižnicah, ki izvajajo javno službo v RepublikiSloveniji. V skladu z Zakonom o knjižničarstvu ga kot javno dostopno podatkovno zbirko vodi in vzdržujeNarodna in univerzitetna knjižnica. Podatki so dostopni na naslovu http://razvid.nuk.uni-lj.si/.183

3 FinanciranjeZakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK) javno službo na področjuknjižnične dejavnosti opredeli v 2. členu, v katerem v prvem odstavku določi vsebine knjižničnedejavnosti, ki jih knjižnična javna služba zajema. Zakon določa, da knjižnično dejavnost kot javnoslužbo izvajajo javni zavodi in da sredstva za izvajanje javne službe knjižnice, ki je javni zavod,zagotavlja ustanovitelj oziroma soustanovitelji in morebitni pogodbeni partnerji. Zakon v 55. členutudi določa sredstva, ki jih mora za knjižnično javno službo prispevati država.Država, ki je ustanoviteljica nacionalne knjižnice, financira njeno delovanje pretežno iz sredstev, ki sonamenjena za področje kulture, delovanje splošnih knjižnic pretežno financirajo občine, država pa izsredstev proračuna za kulturo splošnim knjižnicam namenja sredstva za podporo usklajenemu razvojuknjižnične dejavnosti. Obveznost zagotavljanja splošne knjižnične dejavnosti za prebivalce lokalnihskupnosti določa Zakon o lokalni samoupravi, financiranje pa določa specialna zakonodaja zapodročje knjižnične dejavnosti – Zakon o knjižničarstvu s podzakonskimi akti, zlasti Pravilnikom opogojih za izvajanju knjižnične dejavnosti kot javne službe.Splošni letni cilj kulturne politike na področju knjižnične dejavnosti je zagotavljanje enotnegadelovanja mreže splošnih knjižnic in knjižničnega sistema v pristojnosti ministrstva z ukrepi podporedelovanju Narodne in univerzitetne knjižnice kot osrednje slovenske znanstvene knjižnice ter ssofinanciranjem programov osrednjih območnih knjižnic, programov splošnih knjižnic za narodniskupnosti in projektov 58 osrednjih splošnih občinskih knjižnic.3.1 Delež sredstev za knjižnično dejavnostV obdobju 2000–2009 je delež sredstev za kulturo ostajal na približno enaki ravni, saj je predstavljalpribližno 2 odstotka proračuna Republike Slovenije, delež sredstev za knjižnično dejavnost pa se jeobčutno zmanjševal, z 8,19 odstotka v letu 2000 na 5,94 odstotka v letu 2009.Ker je, kot je razvidno iz podatkov v tabeli 20, delež sredstev za knjižnično dejavnost nenehno padal,izvajanje zakonsko določenih nalog ni bilo mogoče v polnem obsegu, prav tako tudi ni bilo mogočedoseči vseh v obeh nacionalnih programih za kulturo 10 postavljenih ciljev. Sredstev, ki so bilanačrtovana za podporo nadaljnjemu razvoju knjižnične dejavnosti s proračunskim memorandumom,pozneje pa tudi kot finančna posledica Nacionalnega programa za kulturo, v proračunu ni bilo, kar jeohromilo nadaljnji razvoj knjižnične dejavnosti oziroma je onemogočilo izvajanje nekaterihprogramov in storitev. Zaradi krčenja programov je bilo nujno določanje prednostnih nalog, ki semorajo opravljati, ker so podlaga za dobro in uspešno delo drugih dejavnosti. Knjižnice so s svojim,čeprav delno okrnjenim delovanjem zagotovo nepogrešljiv del infrastrukturne dejavnosti za boljšodružbeno rast in nadaljnji razvoj.10 Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 (Uradni list RS, št. 28/04) in Resolucija oNacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (Uradni list RS, št. 35/08).184

Tabela 20: Sredstva za knjižnično dejavnost v obdobju 2002–2009Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Odhodki 5.480.483.225 6.070.365.361 6.875.492.405 7.406.882.419 7.753.875.776 8.148.029.504 8.815.557.532 9.759.279.171državnegaproračunaOd tega za 117.662.686 124.162.402 135.726.052 145.538.128 152.693.657 167.805.132 178.374.955 200.319.796kulturoDelež za kulturo 2,15 2,05 1,97 1,96 1,97 2,06 2,02 2,03v proračunu RS(v %)Od tega za knjiž. 7.533.179 8.162.965 8.621.887 9.634.289 10.598.539 10.491.843 10.846.136 11.905.800dejavnost*Delež za knjiž.dejavnost vproračunu zakulturo (v %)6,53 6,57 6,34 6,57 6,87 6,37 6,09 5,94* Proračunske postavke 5665 – Kulturni tolar – knjižnice, 7106 – Knjižničarstvo, 4092 – Izvajanje Zakona o knjižničarstvu in 2490 – Narodna in univerzitetna knjižnica.185

Graf 4: Delež sredstev za kulturo v proračunu RS in delež sredstev za knjižnično dejavnost vproračunu za kulturo v obdobju 2002–2009%876543210leto2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Delež za kulturo v proračunu RS (v %) Delež za knjižničarstvo v proračunu za kulturo (v %)Stalno zniževanje sredstev za knjižnično dejavnost je zahtevalo, da so knjižnice že pred časom začelepreverjati učinkovitost svojih procesov, vsebino svojih programov in stroške poslovanja. Ugotovljenoje bilo, da knjižnice ne smejo izgubiti sredstev, ki omogočajo redni dotok knjižničnega gradiva,njegovo predstavljanje in zagotavljanje pogojev za samostojno uporabo različnim skupinamuporabnikov v skladu z njihovimi potrebami. Le z ustreznimi zbirkami knjižničnega gradiva inohranjenimi ali novimi storitvami lahko knjižnice zagotavljajo možnosti za izobraževanje ininformiranje prebivalcev za njihov osebni razvoj in njihovo aktivno vlogo pri reševanju osebnih indružbenih problemov.Dodatno zniževanje sredstev za knjižnično javno službo lahko ogrozi izvajanje javnega interesaoziroma celo ogrozi izvajanje javne službe, saj so spremenjene družbene in ekonomske razmere,tehnološki napredek, evropske in nacionalne strategije in smernice ter specialna zakonodaja povečaliobseg nalog in aktivnosti. Ker se je v zadnjih letih zaradi plačne reforme v razmerju financiranja deležsredstev za plačilo stroškov dela občutno povečal, opažamo prevelik izpad sredstev, ki so namenjenaizvedbi programa, investicijskemu vzdrževanju in nakupu opreme.3.1.1 Nacionalna knjižnicaNarodna in univerzitetna knjižnica kot posredni proračunski uporabnik pridobiva sredstva zaposlovanje pretežno iz treh virov. Prvi vir financiranja knjižnice predstavljajo sredstva Ministrstva zakulturo, katera prejema v obliki mesečnih dvanajstin, ločeno po namenu porabe, in sicer za pokrivanjestroškov dela, splošnih stroškov delovanja, programskih materialnih stroškov ter stroškov investicij ininvesticijskega vzdrževanja. Drugi vir financiranja NUK predstavljajo sredstva Ministrstva za visokošolstvo, znanost in tehnologijo, ki so v glavnem namenjena financiranju najema dodatnih poslovnoskladiščnihprostorov. Tretji vir financiranja pa so t. i. drugi prihodki, pridobljeni za izvajanje javneslužbe, med katerimi predstavljajo glavnino pridobljena sredstva mednarodnih institucij (sredstvaskladov EU) za izvajanje različnih projektov. Po številu projektov in po višini tako pridobljenihsredstev NUK že vrsto let izstopa med knjižnicami in verjetno tudi med drugimi kulturnimi zavodi.Glede na število zaposlenih ni verjetno, da bi bilo mogoče obseg sredstev na tej postavki še povečati.186

Financiranje dejavnosti NUK iz proračuna Republike Slovenije je od leta 2004 zaostajalo za rastjostroškov in potrebami knjižnice. Delež sredstev, ki jih je Ministrstvo za kulturo v sredstvih,namenjenih knjižnicam, zagotavljalo Narodni in univerzitetni knjižnici, se je v obdobju 2004–2007nenehno zmanjševal in dosegel 2008. leta 56,03-odstotni delež, kar je glede na nove naloge, medkaterimi je treba izpostaviti predvsem uvajanje digitalne knjižnice ter spremenjeni način in obsegobveznega izvoda publikacij, že na meji ogrožanja vloge te nacionalne institucije.Tako je NUK v tem obdobju razpolagal z bistveno manj sredstvi iz državnega proračuna, kakor bi mupripadalo, če bi financiranje ostalo na ravni izpred štirih let. Zato pri načrtovanju in izvajanjuprograma dela NUK prihaja v primerjavi z razvitimi evropskimi nacionalnimi knjižnicami dozaostajanja oziroma zamud predvsem pri obsegu digitalne knjižnice, zaščiti knjižničnega gradiva,zagotavljanju pogojev za knjižnično delo v e-okolju in investicijskem vzdrževanju PlečnikovegaNUK. Primerjava finančnega okvira dela knjižnice s strateškim načrtom NUK 2004–2008 pokaže, daje bil v preteklem letu proračun knjižnice realno manjši za okoli 10 % od v strateškem načrtupredvidenega obsega nujnih sredstev.187

Tabela 21: Sredstva za Narodno in univerzitetno knjižnico v obdobju 2002–2009Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Realizacija proračuna MK 115.344.087 124.306.122 136.034.648 146.677.838 154.232.177 164.660.599 178.120.982 200.319.796Sredstva za knjižničnodejavnost v proračunuMK*Delež za knjižničarstvo vproračunu za kulturo (v %)7.533.179 8.162.965 8.621.887 9.634.289 10.598.539 10.491.843 10.846.136 11.905.8006,53 % 6,57 % 6,34 % 6,57 % 6,87 % 6,37 % 6,09 % 5,94 %Od tega za NUK 4.229.286 4.708.396 5.003.822 5.354.674 5.845.293 5.639.414 6.077.384 7.441.597Delež sredstev za NUK v 56,14 57,68 58,04 55,58 55,15 53,75 56,03 62,5sredstvih za knjižnično dej.v %* Proračunske postavke 5665 – Kulturni tolar – knjižnice, 7106 – Knjižničarstvo, 4092 – Izvajanje Zakona o knjižničarstvu in 2490 – Narodna in univerzitetna knjižnica.188

Ministrstvo za kulturo zagotavlja Narodni in univerzitetni knjižnici predvsem sredstva za delovanje inrazvoj knjižnične zbirke in informacijskih storitev slovenske nacionalne knjižnice. Financira programNarodne in univerzitetne knjižnice, ki je javna služba, predvsem pa želi zagotavljati ustrezne pogoje zarazvoj in ohranjanje klasične in digitalne nacionalne zbirke ter omogočanje njene dostopnosti,pridobivanje obveznega izvoda publikacij in arhiviranje elektronskih publikacij iz obveznega izvoda,digitalizacijo tiskanega gradiva iz zbirke NUK, delovanje informacijskega portala Digitalna knjižnicaSlovenije (d-Lib.si) in vzpostavitev nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture ter razvojsodobnih elektronskih knjižničnih storitev.Tabela 22: Struktura prihodkov NUK po virih v % (2004–2009)Leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009Proračunski prihodki 87 88 89 90 89 88Neproračunski prihodki 13 12 11 10 11 12Skupaj 100 100 100 100 100 100Tabela 23: Prihodki NUK po virih financiranja v EUR (2004–2009)Leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009Proračun Ministrstva za kulturo 5.062.243 5.374.750 5.845.293 5.679.746 6.077.384 7.441.597Proračun Ministrstva za visoko šolstvo … 141.779 479.928 436.738 919.089 652.306 645.724Lastni prihodki 784.251 785.053 801.815 663.499 872.210 762.357Skupaj 5.988.273 6.639.731 7.083.846 7.262.334 7.601.900 8.849.678Kot je razvidno iz predstavljenih podatkov, se sredstva za izvajanje zakonsko določenih nalog NUKna proračunskih postavkah za financiranje knjižnične javne službe realno zelo znižujejo. Ministrstvoza kulturo kot financer programa zagotavlja nacionalni knjižnici predvsem sredstva za plačilo stroškovdela, pokritje splošnih stroškov delovanja in del programskih materialnih stroškov.Tabela 24: Struktura stroškov/odhodkov NUK v % (2004–2009)Leto Splošni stroški Programski Stroški Stroški Investicijskidelovanja materialni stroški dela dejavnosti v odhodkiOdhodi iz SkupajB/S na trguprojektih2004 12,2 18,5 51,6 2,9 14,8 0 1002005 13,4 19,6 53,1 3,1 10,8 0 1002006 12 22,8 50,2 2,5 12,1 0,3 1002007 11,4 20,9 53,1 2,8 11,2 0,5 1002008 10,7 21,6 52,3 5,3 9,7 0,5 1002009 10,1 21,5 53 5,8 9,2 0,4 100Kljub racionalizaciji poslovanja in optimizaciji delovnih procesov za zakonsko določene naloge nizagotovljenih dovolj sredstev. Velik problem med drugim ostajajo tudi premajhno število zaposlenih,delovanje na več lokacijah in obnova spomeniško zaščitene Plečnikove stavbe, ki je kulturnispomenik. NUK je po številu zaposlenih v primerjavi z drugimi nacionalnimi knjižnicami zaostajal žepred letom 2002, po sprejemu novih zakonov na področju knjižničarstva leta 2001 in 2006 pa je dobilše vrsto novih nalog. Čeprav je bilo ustrezno število delavcev, ki bi izvajali te naloge, opredeljeno vpredlogih zakonov, pa NUK ustreznega števila zaposlitev ni dobil.Tabela 25 : Finančna sredstva in kadri Narodne in univerzitetne knjižnice – kazalci (2005–2009)2005 2006 2007 2008 2009189

2005 2006 2007 2008 2009Skupaj prihodki (EUR) 6.795.502 6.989.525 7.285.457 8.173.606 8.120.212Skupaj prihodki iz proračuna RS 5.866.644 6.188.870 6.563.470 6.767.018 7.528.699Skupaj prihodki iz dejavnosti NUK (lastna 928.858 800.655 721.987 1.406.588 591.513sredstva)Skupaj odhodki 6.791.062 6.979.718 7.243.634 8.272.349 7.558.298Stroški dela 3.558.789 3.540.644 3.744.148 4.178.829 4.345.821Delež stroškov dela v celotnem proračunu 52,40 % 50,66 % 51,39 % 51,13 % 53,52 %Skupaj izdatki za nakup informacijskih virov 520.159 486.696 463.417 544.259 681.408Delež stroškov za nakup informacijskih virov v 7,60 % 7,00 % 6,40 % 6,60 % 9,00 %celotnih stroških knjižniceDelež stroškov za nakup informacijskih virov 14,60 % 13,70 % 12,40 % 13,00 % 15,70 %glede na celotne stroške delaSkupaj zaposlenih za polni ali krajši od polnega 145 150 157 158 152d. č. (osebe)Število zaposlenih, ki jih je financiralo MK (EPZ) 136 135,5 137,5 138 138Število zaposlenih, financiranih iz drugih virov 6,2 9,2 10,75 11,39 10,5(EPZ)Skupaj zaposlenih (EPZ) 142,2 144,7 148 149,39 148,5Število zaposlenih (EPZ) na 1000 aktivnihuporabnikov (članov – fizični)– – 11,2 12,3 13,22Tabela 26: Učinkovitost oz. stroškovna uspešnost Narodne in univerzitetne knjižnice in njenihdelovnih procesov – kazalci (2005–2009)2005 2006 2007 2008 2009Skupni izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika 498 503 546 682 673– fizičnega (EUR)Skupni izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika 449 368 352 374 302– fizični in na daljavoSkupni izdatki knjižnice na obisk – fizični 31 31 34 34 33,1/24,3Skupni izdatki knjižnice na obisk – na daljavo 6 5 2,5 2,6 2,3Skupni izdatki knjižnice na obisk (fizični in na 5 4 2,3 2,4 2,1daljavo)Skupni izdatki knjižnice na izposojeno enoto 12,8 19,9 22,3 28,1 32,4gradivaStrošek posamezne storitve knjižnice glede nacelotne stroške dela knjižnice:– strošek izposoje enote gradiva ** 6,7 10,1 11,5 14,2 18,7– strošek pozitivno rešenega infor. zahtevka 61,3 62,7 60,2 75,5 79,3– strošek bibliogr. obdelave enote gradiva 122,5 85 97,1 89,1 107,2Število opravljenih delovnih ur (redno delo, 292.821 288.838 299.086 308.106 309.468nadure)Število opravljenih delovnih ur na obiskovalca 1,33 1,28 1,41 1,26 1,36/1,00(fizičnega)Število opravljenih delovnih ur na obiskovalca 0,24 0,19 0,1 0,1 0,09(virtualnega)Prirast enot gradiva (brez elektronskih virov, kijih knjižnica ne obdeluje) na zaposlenega (EPZ)272,6 252,8 235,2 225,4 236,23.1.2 Splošne knjižniceSredstva za delovanje splošnih knjižnic, ki so občinski javni zavodi, zagotavljajo ustanovitelji.Ministrstvo za kulturo iz proračuna za knjižnično dejavnost splošnim knjižnicam, ki so javni zavodi,katerih ustanoviteljice so občine, zagotavlja sredstva za posebne naloge oziroma programe osrednjihobmočnih knjižnic, posebne programe splošnih knjižnic za narodne skupnosti kot instrumenturesničevanja njihovih narodnostnih pravic, del sredstev za nakup knjižničnega gradiva inračunalniške opreme, manj pa tudi za nekatere projekte občinskih splošnih knjižnic, ki zagotavljajo190

dostopnost ali izboljšujejo pogoje za uporabo njihovih knjižničnih zbirk. Ministrstvo za kulturo izsvojega proračuna za kulturo tudi podpira aktivnosti za gradnjo novih knjižnic, zlasti v manjših krajih,in posodabljanje obstoječih, iz dodatnih sredstev na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev zanekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi 11 pa podpira tudi širjenje mreže splošnihknjižnic z bibliobusi.Tabela 27: Sredstva za splošno knjižnično dejavnost v obdobju 2004–2009Leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009Pristojni občinski upravni organi 29.016.168 30.495.023 32.770.828 34.156.328 37.888.924 39.462.624Sredstva države* 3.377.848 4.043.881 4.295.991 4.326.404 4.662.257 4.490.875Lastni prihodki 3.310.892 3.222.444 3.294.367 3.705.862 3.688.132 3.845.223Drugi viri 749.655 658.127 703.452 620.192 1.398.850 1.298.408Skupaj 36.454.563 38.419.475 41.064.638 42.808.786 47.638.163 49.097.130* Po statističnih podatkih s spletne strani NUK http://cezar.nuk.uni-lj.si/ je poleg sredstev proračuna za kulturo zaknjižnično dejavnost vključeno tudi drugo financiranje iz državnega proračuna.Graf 5: Deleži sredstev za financiranje delovanja splošnih knjižnic (2004–2009)EUR45.000.00040.000.00035.000.00030.000.00025.000.00020.000.00015.000.00010.000.0005.000.00002004 2005 2006 2007 2008 2009letoobčina država lastni prihodki drugi viriTako naj bi država s sredstvi proračuna za kulturo zagotavljala podporo usklajenemu razvojuknjižnične dejavnosti, žal pa so sredstva, da bi to dejansko tudi dosegli, preskromna. Ugotovljeno jebilo tudi, da bi bili potrebni dodatni ukrepi, da bi bile eksistenčne informacije in pogoji za njihovouporabo približani prebivalcem vseh slojev. Treba bi bilo podpreti zagotavljanje pogojev za povečanjeodprtosti knjižnic (nove krajevne knjižnice, vsaj dežurne čitalnice) in povečanje števila postajališčbibliobusov. Zagotoviti bi bilo treba zadostna sredstva za digitalizacijo knjižničnega gradiva in nakupknjižničnega gradiva na klasičnih nosilcih (poleg določenih prioritet še posebej sodobna temeljna delaza izobraževalne in raziskovalne namene), izvajanje vseh rednih knjižničnih programov ter programov11 Proračunska postavka 5665 – Kulturni tolar – knjižnice.191

informacijskega opismenjevanja prebivalcev in še izobraževanje za uporabo e-uprave, e-poslovanja indrugih informacijskih storitev. Podpreti bi bilo treba splošno uvedbo brezplačne medknjižničneizposoje in vzpostavitev možnosti za brezplačno članstvo v splošnih knjižnicah. Za tako naravnansocialni varčevalni program bi knjižnice poleg že zagotovljenih sredstev potrebovale nekaj dodatnihnamenskih sredstev. Z njimi bi zagotovili, da bi knjižnice v svojih prostorih in z razpoložljivotehnološko infrastrukturo z informacijami iz svojih knjižničnih zbirk in iz knjižničnega sistema obpomoči ter z nasveti strokovnjakov izvedle najnujnejše ukrepe za dodatne storitve oziroma zaposodobitev in izboljšanje kakovosti temeljnih storitev iz Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic, skaterimi bi se lahko znižala socialna stiska posameznikov ter izboljšala njihova učinkovitost reševanjaproblemov.Knjižnice, ki imajo večstoletno tradicijo in sodijo med najstarejše storitvene dejavnosti na področjukulture, izobraževanja in znanosti, to pomembno vlogo ohranjajo tudi v današnjem času. S primernimobsegom financiranja je treba zagotoviti, da bodo primerne sopotnice sodobnemu človeku in da bi jihta prepoznal kot nujne za svojo rast in razvoj, pridobivanje znanja in vseživljenjsko samostojnoučenje. Večanje njihove uporabe dokazuje dejansko korist, ki jo prepoznavajo uporabniki, vsiodgovorni za razvoj pa si morajo prizadevati, da se zagotovijo pogoji za ohranjanje kakovostiknjižničnih storitev.Sredstva za splošne knjižnice v proračunu Ministrstva za kulturo se namenjajo za financiranjezakonsko določenih nalog, in sicer za razvoj splošne dostopnosti zbirk in storitev splošnih knjižnic teroblikovanje knjižnic v splošne informacijske centre lokalnih skupnosti. Ministrstvo za kulturofinancira programe območnih knjižnic in projekte občinskih splošnih knjižnic, kar je javna služba,zlasti zagotavljanje dostopa do obsežnega dela slovenske založniške produkcije v območni knjižnicivsake regije, izgradnjo kvalitetnih zbirk knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah v sodelovanju zobčinami, izgradnjo informacijskega portala lokalnih informacij (KAMRA), zagotavljanje dostopa doelektronskih publikacij in sodobnih informacijskih storitev po spletu, dobro informacijsko inkomunikacijsko opremljenost knjižnic, prednostno za dostop do spleta ter posebne programe splošnihknjižnic za narodne skupnosti kot instrument uresničevanja njihovih narodnostnih pravic.192

Tabela 28: Sredstva za splošne knjižnice v proračunu Ministrstva za kulturo v obdobju 2002–2009Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Realizacija proračuna MK 115.344.087 124.306.122 136.034.648 146.677.838 154.232.177 164.660.599 178.120.982 204.040.642Sredstva za knjižnično 7.533.179 8.162.965 8.621.887 9.634.289 10.598.539 10.491.843 10.846.136 10.791.682dejavnost v proračunu MK*Delež za knjižničarstvo v 6,53 % 6,57 % 6,34 % 6,57 % 6,87 % 6,37 % 6,09 % 5,29 %proračunu za kulturo (v %)Od tega za splošne knjižnice 3.253.712 3.394.617 3.562.530 4.223.321 4.696.124 4.792.143 4.706.044 4.403.541Delež sredstev za splošne 43,19 % 41,59 % 41,32 % 43,84 % 44,31 % 45,67 % 43,39 % 36,99 %knjižnice v sredstvih zaknjižnično dejavnost* Proračunske postavke 5665 – Kulturni tolar – knjižnice, 7106 – Knjižničarstvo, 4092 – Izvajanje Zakona o knjižničarstvu in 2490 – Narodna in univerzitetna knjižnica.193

Graf 6: Struktura financiranja splošnih knjižnic (2007–2009)Ministrstvo je financiranje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic začelo v letu 2003. Sredstvaza financiranje se namenjajo iz deleža sredstev, ki je bil v proračunu za kulturo namenjen za delovanjesplošnih knjižnic.Tabela 29: Sredstva za izvajanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic v obdobju 2003–2009Leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009EUR 254.941 341.258 410.417 795.833 802.300 856.550 877.993Sredstva za izvajanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic naj bi pokrivala vsaj stroškedodatnega nakupa knjižničnega gradiva za zagotavljanje povečanega dostopa do gradiva in informacijin stroške dela za tri zaposlene strokovne delavce. Trenutno dosežen obseg financiranja je kljubpovečanju sredstev v letu 2006 še vedno preskromen.Tabela 30: Sredstva za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah vobdobju 2003–2009Leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009EUR 2.613.290 2.648.664 3.188.843 3.129.461 3.292.265 3.195.320 3.062.040Indeks 1 1,01 1,22 1,2 1,26 1,22 1,17Iz podatkov je razvidno, da sredstva države za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva za splošneknjižnice kljub izrazitemu povečanju v letu 2005 v zadnjih dveh letih ponovno padajo. Padec je194

posledica zmanjšanja sredstev za nakup knjižničnega gradiva iz sredstev »kulturnega tolarja« 12 , kar nibilo nadomeščeno s povišanjem rednih sredstev. Ob nadaljevanju takega trenda se bo najresnejepostavilo vprašanje neizpolnjevanja nakupnih normativov in posledično ustreznosti oziroma kvaliteteizvajanja javne službe, saj občine kot ustanovitelji niso sposobne nadomestiti primanjkljaja, ki ga jepovzročilo zmanjšanje sredstev s strani države.3.2 Nemška knjižnicaPo Sklepu Vlade RS št 680-02/93-20/1-8 z dne 5. 11. 1993 sta za izpolnjevanje obveznosti v zvezi zNemško čitalnico v Ljubljani pristojni Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanostin tehnologijo. Nemška čitalnica deluje v sklopu Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.Sredstva za delovanje Nemške čitalnice: pokrivanje stroškov dela in programskih materialnihstroškov, ki nastajajo pri izvajanju programa Nemške čitalnice, zagotavljata navedeni ministrstvi.Ministrstvo za kulturo zagotavlja 50 % potrebnih sredstev za plače, prispevke in druge izdatkezaposlenim, drugo polovico zagotavlja MVZT. Sredstva za splošne stroške delovanja in zaprogramske materialne stroške zagotavlja izključno Ministrstvo za kulturo.Ministrstvo za kulturo plačuje tudi vse stroške najemnine prostora. Stroške najemnine in obratovalnestroške ministrstvo na podlagi najemne pogodbe financira neposredno najemodajalcu GPG Naložbe, d.o. o. (do 30. 5. 2007 NLB Propria, d. o. o.).Tabela 31: Sredstva Ministrstva za kulturo za financiranje Nemške čitalnice v obdobju 2002–2009Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SkupajDelovanje 18.174,73 19.016,02 18.766,98 19.320,13 19.101,80 20.016,50 20.106,57 18.897,48 183.646,81Najemnina in 32.006,34 40.935,86 36.767,61 36.973,54 38.020,42 40.270,00 42.601,72 41.764,97 376.697,80obrat. str.Skupaj 50.181,07 59.951,89 55.534,59 56.293,67 57.122,22 60.286,50 62.708,29 60.662,45 560.344,64Indeks 1,00 1,19 1,11 1,12 1,14 1,20 1,25 1,2112 Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi – ki določasofinanciranje nujnih programov v okviru knjižnične dejavnosti.195

4 KadriPregled stopnje zaposlovanja v javnem sektorju kaže, da zaposlovanje v javnem sektorju naraščahitreje kot zaposlovanje v zasebnem sektorju, pri tem pa je treba za področje kulture poudariti, da seštevilo zaposlenih zmanjšuje. V letu 2008 je bilo na področju kulture v javnem sektorju skupajzaposlenih (v JZ in pri drugih izvajalcih JS) 6141 oseb, kar predstavlja 0,3 % vseh prebivalcev oz.0,52 % delovno aktivnih prebivalcev. To je najmanj v zadnjih 5 letih, znižanje glede na leto 2007 pa jebilo 0,9-odstotno. 13Rast števila zaposlenih zasledimo tudi v knjižnični dejavnosti, saj je Zakon o knjižničarstvu, ki jezačel veljati leta 2001, knjižnicam na področju kulture prinesel številne nove naloge. Obseg delovanjase je povečal tudi zaradi spremenjenih družbenih in ekonomskih razmer, tehnološkega napredka,evropskih in nacionalnih strategij na področju kulture in informacijske družbe ter strokovnih smernicin priporočil za razvoj in posodabljanje storitev in uveljavljanja enakosti v njihove dostopnosti. Napodročju knjižnične dejavnosti elektronsko poslovanje ne prinaša zamenjave analognih storitev zdigitalnimi, nasprotno prinaša vzporedno delovanje za klasično in digitalno okolje, tako slovenskesplošne knjižnice in nacionalna knjižnica delujejo kot t. i. hibridna knjižnica, ki dostop do svojegagradiva uporabnikom omogočajo v prostorih knjižnice in tudi prek oddaljenega dostopa.4.1 Nacionalna knjižnicaNarodna in univerzitetna knjižnica je z osamosvojitvijo RS ter novim Zakonom o knjižničarstvu inrazvojnimi zahtevami po vzpostavitvi hibridne knjižnice dobila veliko večji obseg dela in večje številonovih nalog. Kljub načrtovanim posledicam pa ji za izvajanje knjižnične javne službe ustreznopovečanje števila zaposlenih ni bilo odobreno.Narodna in univerzitetna knjižnica zato izvaja program dela kadrovsko podhranjena. Tako se tudi vletu 2009 število zaposlenih, ki jih financira proračun (Ministrstvo za kulturo), v primerjavi spreteklim letom ni povečalo. Na dan 31. 12. 2009 je znašalo 138 delovnih mest (EPZ). Iz drugih virov(evropski in domači projekti) je bilo financiranih 10,5 EPZ zaposlenih (2008: 11,4 EPZ). Da biknjižnica lahko izvedla načrtovani program in zagotavljala celodnevno odprtost, je angažirala tudizunanje sodelavce, študente in prostovoljce, nekatere dejavnosti pa je izvajala na podlagi zunanjegaizvajanja storitev (npr. večino digitalizacije gradiv). Med zaposlenimi, ki jih je financiralo Ministrstvoza kulturo, jih je imelo 66 % (2009: 63 %) najmanj visokošolsko izobrazbo, od tega 6 oziroma 4 %doktorat znanosti in 15 oziroma 11 % magisterij znanosti. Doktorski študij so opravljali 3 zaposleni, vpodiplomski magistrski študij je bilo vključenih 12 zaposlenih, v dodiplomski študij 7 zaposlenih in vsrednješolski študij 2 zaposlena. Skupaj je bilo v programe formalnega izobraževanja vključenih 24zaposlenih. Doktorski študij je uspešno končala 1 zaposlena in magistrski študij 1 zaposlena.Relativno visoka stopnja izobrazbe zaposlenih je med drugim tudi posledica posebnega statusa innalog, ki jih knjižnica izvaja v okviru slovenskega knjižničnega sistema. Kljub temu ji primanjkujespecialistov za večino področij, na katerih deluje.Primerjave z drugimi podobnimi knjižnicami po Evropi kažejo, da približno enake naloge vprimerljivem obsegu in kakovosti opravlja NUK z mnogo skromnejšimi (finančnimi in) kadrovskimiviri kot večina primerjanih nacionalnih (in univerzitetnih) knjižnic. Pomanjkanje kadrovskih virov vNarodni in univerzitetni knjižnici zato že ogroža opravljanje zakonsko določenih nalog, tako da vplivana obseg in kakovost izvajanja knjižnične javne službe. Da bi zagotovili ustrezne storitve za državljaneter zagotovili ohranjanje gradiv za zanamce, bi bilo treba odobriti nova delovna mesta in zagotovitisredstva za dodatne kadrovske vire ter njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje.13 Analiza gibanja zaposlenosti, obsega sredstev za izplačane plače in izplačanih plač na zaposlenega v javnemsektorju v obdobju 2003–2008; dostopno na http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/DPJS/pdf/Javni_sektor_JAVNA_UPRAVA_2003_2008_01.pdf; uporabljeno 26. 1. 2010).196

Tabela 31: Struktura zaposlenih v Narodni in univerzitetni knjižnici v letu 2009Zaposleni, ki jih I. – IV. V. VI. VII. VIII. IX. Skupajfinancira MK 14Št. delovnih mest, ki jih 11 19 16 78 9 5 138financira MKŠt. zaposlenih za 10 19 16 79 9 5 138nedoločen časŠt. zaposlenih za 1 – – 4 – – 5določen časSkupaj število11 19 16 83 9 5 143zaposlenihOd tega št. zaposlenih skrajšim delovnim časom– – – 4 – – 54.2 Splošne knjižnicePoleg že v uvodu opredeljenih razlogov, ki izhajajo iz Zakona o knjižničarstvu in podzakonskih aktov,sta pri splošnih knjižnicah na povečan obseg delovanja poleg tehnološkega napredka vplivali tudiizgradnja novih ali obnovitev obstoječih knjižničnih prostorov ter vzpostavitev novih izposojevališčali postajališč premične zbirke.Evropske in nacionalne strategije za razvoj knjižnic v demokratična središča lokalnih skupnosti terstrokovne smernice in priporočila za uveljavljanje enakosti državljanov pri dostopnosti kakovostnihknjižničnih storitev so povečali obseg delovanja splošnih knjižnic in splošnim knjižnicam prineslištevilne nove naloge, predvsem glede uveljavljanja nove tehnologije in novih medijev v pridobivanju,izbiri in uporabi informacij in uporabi informacijske tehnologije v vsakdanjem življenju občanov(informacijsko opismenjevanje), uveljavljanja njihove ustvarjalnosti z zbiranjem in predstavljanjemdomoznanskega gradiva in razvijanjem knjižnične kulture kot načinom reševanja informacijskih inizobraževalnih problemov za različne skupine prebivalstva.14 Tarifna skupina.197

Graf 7: Rast indeksov (nad 100) značilnih elementov delovanja splošnih knjižnic v obdobju1991–2006Število strokovnih delavcev v splošnih knjižnicah se sicer stalno zvišuje, a ne dovolj za dohitevanjesodobnega razvoja v poslovanju splošnih knjižnic. Prav tako kot pri delovanju nacionalne knjižnicetudi za splošne knjižnice velja, da so večji obseg dela in večje število novih nalog dobile tudi zrazvojnimi zahtevami po vzpostavitvi hibridne knjižnice.Graf 8: Število prireditev in število izposoj na enega strokovnega delavca v splošnih knjižnicah vobdobju 2002–200935.00030.00025.00020.00015.00010.0005.00002002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009število prireditevizposoja na 1 strokovnega delavca198

Kljub povečanju števila zaposlenih v slovenskih splošnih knjižnicah kar nekaj splošnih knjižnic nedosega minimalnih pogojev 15 , ki jih glede števila delavcev določa Pravilnik o pogojih za izvajanjeknjižnične dejavnosti kot javne službe. Večina knjižnic pa zaposluje manj, kot za zagotavljanjedelovanja določajo Standardi za splošne knjižnice 16 . Manjkajo vse tri kategorije delavcev, strokovni,upravni, tehnični delavci, zaradi česar ne trpi samo strokovnost opravljanja dela, ampak tudigospodarnost. Dela opravljajo tudi delavci, ki ne izpolnjujejo pogojev ali pa jih presegajo, ker se pripomanjkanju kadra zaposluje strokovno visoko usposobljen kader, računajoč na njegovo večjouporabnost, pri čemer pa ti negospodarno opravljajo tudi dela srednje strokovno usposobljenegadelavca.Prav tako otežuje izvajanje nalog dejstvo, da imajo posamezne osrednje knjižnice relativno malozaposlenih. Kompleksnejše naloge, ki jim jih določa veljavni zakon, je brez kritične mase zaposlenihpraktično nemogoče izvajati. Dve tretjini (39) osrednjih knjižnic imata manj kot 15 zaposlenih, le 19knjižnic ima zaposlenih 20 in več delavcev.Tabela 32: Zaposleni v splošnih knjižnicah (2002–2009)Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Zaposleni 879,35 937,88 970,96 1.041,25 1.144,11 1.375,00 1.343,00 1.344,00ŠteviloIndeks 1,00 1,07 1,10 1,18 1,30 1,56 1,53 1,53Čeprav se, kakor je razvidno iz podatkov v nadaljevanju, odprtost splošnih knjižnic povečuje, je trebapoudariti, da so knjižnice, zlasti krajevne, zaradi pomanjkanja delavcev odprte za obiskovalce manj,kot bi bilo potrebno, oziroma manj, kot zahtevajo določbe Uredbe o osnovnih storitvah knjižnici.Manjkajoče strokovne delavce v nekaterih primerih sicer nadomeščajo prostovoljci ali honorarnidelavci, kar pa ni ustrezno, saj so to lahko delavci brez primerne strokovne usposobljenosti, ki bi lahkopomenili zgolj dopolnitev kadrovskih virov, nikakor pa ne nadomestila. To je problem, ki zahteva šeprav posebno pozornost, saj se vlaganje v prostor, knjižnično zbirko in tehnologijo ne vrača zvečanjem članstva in (informacijske) pismenosti prebivalstva, še najmanj pa v primerih, ko svetovalnoinformacijsko delo v izposoji opravljajo strokovno neprimerno usposobljeni delavci.15 V Sloveniji še vedno deluje knjižnica, ki se kljub določbam Zakona o knjižničarstvu še ni osamosvojila in jeorganizacijska enota drugega javnega zavoda. Za zagotavljanje knjižnične dejavnosti na območju dveh občinzaposluje samo tri osebe. Poleg navedene velja omeniti še dve knjižnici, ki sta sicer samostojna javna zavoda,vendar vsaka za dejavnost, ki jo morata zagotavljati v enakem obsegu, kot je določeno za 10.000 prebivalcev,zaposlujeta le po štiri delavce.16 Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015), sprejeti 21. aprila 2005,dostopni nahttp://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Podrocja/NSKD/pojasnila_standardi.pdf.199

5 InfrastrukturaKljub številnim novogradnjam in obnovam knjižničnih prostorov, ki so bile v zadnjem desetletjuizvedene 17 s sredstvi lokalnih skupnosti ali pa v sofinanciranju iz lokalnih in državnih virov, sopomanjkanje knjižničnega prostora, neprimerna velikost, uporabna in estetska kakovost, razdrobljenostin nefunkcionalnost prostora problemi, ki tarejo večino knjižnic. Neustrezen knjižnični prostor je temeljna oviraza izvajanje z zakonom predpisanih storitev: primerno ureditev knjižničnega gradiva, uvajanje sodobne opreme,zlasti elektronske, ter kakovostno ponudbo storitev, zahteva pa lahko tudi dodatno zaposlovanje zaradiobvladovanja njegove nefunkcionalnosti.V Sloveniji letno zbiramo podatke o uporabni površini osrednjih knjižnic, vsaka tri leta paugotavljamo izpolnjevanje minimalnih prostorskih pogojev za vse vrste splošnih knjižnic. Ne zbiramopa podrobnejših podatkov o problematiki, povezani s prostorom. Ker knjižnicam še ni uspelopripraviti načrta potrebnih lokacij izposojevališč in njihove velikosti, ne vemo, koliko prostoradejansko manjka.V praksi pa se srečujemo s številnimi problemi, ki so povezani z načrtovanjem, gradnjo inopremljanjem knjižnic, med njimi so:neprimerna lokacija z vidika dostopnosti in varnosti,reševanje neustreznosti prostorskega pogoja je predolgo, negospodarno, pogosto tudinestrokovno,urejanje prostora se ne obravnava celostno: lokacija, stavba/prostor, oprema,pomanjkljivo pripravljeni knjižnični programi so ovira za kakovostno načrtovanje in izvedbo,knjižnični program nima ustreznih tehničnih prilog za kakovostno in varno ureditev terhranjenje gradiva,odločanje o lokaciji, načrtu se izvaja brez knjižničarja,posegi v prostor se opravljajo brez skupine različnih strokovnjakov, lahko tudi brez arhitektaali knjižničarja,postopnost reševanja prostorske problematike z menjavanjem lokacij,načrti za prostore knjižnice se izbirajo brez natečaja,za realizacijo sprejetega načrta je čas pogosto prekratek,kakovosti opreme se namenja premalo pozornosti, izbira se po ceni, ne pa tudi po kakovosti, ovirana dostopnost in uporaba prostora za skupine s posebnimi potrebami. 18Knjižnice so dokaj dobro opremljene z računalniško strojno in programsko opremo, nekoliko slabše jestanje strežniške opreme in pomnilniških medijev, pomanjkanje kadra pa je pogosto vzrok za njenoslabšo izrabo za informacijske in izobraževalne namene.17 Zgrajene ali obnovljene so bile 4 velike knjižnice, ki opravljajo tudi naloge osrednje območne knjižnice(Murska Sobota, Ravne, Ljubljana, Celje), povečane in prenovljene nekatere osrednje oz. občinske invečobčinske (Domžale, Šentjur pri Celju, Postojna,) in več kot deset manjših krajevnih knjižnic oz.izposojevališč (Mirna, Mokronog, Semič, Bohinjska Bistrica, Pionirska knjižnica Rotovž itd.). Žal še vedno nisozagotovljeni ustrezni pogoji za drugo največjo knjižnico v Sloveniji – Mariborsko knjižnico, čakamo pa tudi šedokončanje Osrednje knjižnice Kranj in začetek obnove Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru.18 Povzeto po: Novljan, S., Kodrič-Dačić, E. & Karun, B. (2006). Slovenske splošne knjižnice danes: stanje,problemi, razvojni trendi. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic.200

5.1 Nacionalna knjižnicaTudi leta 2009 se prostorskimi pogoji za delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice niso spremenili.Knjižnica je delovala na dveh lokacijah, nefunkcionalnost prostorov pa ni omogočala organizacijeprostega dostopa do gradiva in sodobne informacijske dejavnosti za uporabnike. Dolgoročna rešitevprostorske stiske knjižnice je izgradnja nove knjižnične stavbe, ki se tudi v letu 2009 še ni začela.Vlada RS je sprejela sklep o novem urbanistično arhitekturnem natečaju za izgradnjo nove stavbeknjižnice, kar pomeni, da so bile aktivnosti, izvedene v preteklih dvajsetih letih, opuščene, in seceloten projekt začenja znova. V centralni zgradbi knjižnice so bile izvedene le minimalne prenoveprostorov in zgradbe, tj. ureditev prostora za potrebe arhiva dokumentacije NUK in prenovaskladiščnih prostorov za hranjenje arhivskih izvodov avdiovizualnega, glasbenega in kartografskegagradiva (17 % načrtovanih sredstev). Naložbe v informacijsko in komunikacijsko opremo so bileuresničene v 50 %. Dokončna prenova Velike čitalnice tudi v letu 2009 zaradi pomanjkanja sredstev nibila uresničena.Tabela 33: Prostori in oprema Narodne in univerzitetne knjižnice – kazalci (2005–2009)2005 2006 2007 2008 2009Neto uporabna površina knjižnice – obe lokaciji 14.059 14.059 14.059 14.359 14.359(m 2 )Skupaj število računalniških delovnih mest za – – 33 33 34uporabnikeŠt. aktivnih uporabnikov (fizični) na računalniško – – 401, 2 367,8 330,5delovno postajoSkupaj število čitalniških mest – – 264 314 314Št. aktivnih uporabnikov (fizični) na čitalniškomesto– – 50,2 38,7 35,9Tabela 34: Vlaganja v elektronske vire in storitve Narodne in univerzitetne knjižnice – kazalci(2005–2009)2005 2006 2007 2008 2009Skupaj izdatki za nakup informacijske in – – – 167.036 167.505komunikacijske tehnologije (oprema)Delež izdatkov za nakup informacijske in 1,40 % 1,30 % 1,80 % 2,00 % 2,20 %komunikacijske tehnologijeSkupaj izdatki za nakup e-informacijskih virov 144.808 193.307 178.371 257.833 336.937Delež stroškov za nakup elektronskihinformacijskih virov v celotnih stroških zainformacijske vire27,80 % 39,70 % 38,50 % 47,40 % 49,40 %Največjo strateško prednost bi knjižnici omogočila izgradnja nove knjižnične stavbe, ki bi podobnokot drugje v svetu zaradi možnosti sodobno opravljanih knjižničnih storitev v sodobnem okolju (npr.prosti pristop do gradiva, ustrezno število čitalniških sedežev, sodobna oprema za uporabo gradivaipd.) izrazito izboljšala njen status v družbi in priznavanje njenega pomena med uporabniki. Podobenproces opazujemo povsod v Sloveniji, kjer se po izgradnji novih splošnih knjižnic v lokalnih okoljihizrazito povečujeta njihova uporaba in senzibilnost prebivalstva za omogočanje njihovega dobregadelovanja. Ker je nacionalna knjižnica po definiciji znanstvena knjižnica, je njena zgraditev tudipomemben element v procesu rasti kvalitete univerzitetnega izobraževanja in raziskovanja. Nedvomnopa bi nova reprezentančna stavba ustrezala pomenu nacionalne institucije in pomenu, ki jo ima zaslovensko nacionalno identiteto.201

5.2 Splošne knjižniceProstorske razmere za delovanje splošnih knjižnic se sicer stalno izboljšujejo, vendar ugotavljamo, dav Sloveniji še vedno kar 57 od 210 slovenskih občin nima krajevne knjižnice, od teh 57 občin pa 48tudi nima postajališča premične zbirke. V občinah brez krajevne knjižnice živi 173.253 prebivalcev(8,5 % vseh prebivalcev RS), v občinah, ki nimajo tudi postajališča premične zbirke, pa 156.470prebivalcev (7,7 % vseh prebivalcev RS) 19 .Slovenske splošne knjižnice so svojo dejavnost v letu 2009 izvajale na skupno 97.079 m 2 površin. S17.766 m 2 izstopa Mestna knjižnica Ljubljana, druge knjižnice so neprimerno manjše: 3 OOK imajouporabne površine med 4000 in 5000 m 2 , 9 knjižnic razpolaga s površino med 2000 in 4000 m 2 , 18med 1000 in 2000 m 2 , 24 med 300 in 1000 m 2 , 3 knjižnice pa so pod predpisanim minimumom 300m 2 .Površine za izvajanje knjižnične dejavnosti so se v letu dni v primerjavi z letom 2008 povečale za3196 m 2 . Imele so 5856 čitalniških sedežev oziroma 2,9 sedeža na 1000 prebivalcev ter 1293računalnikov za uporabnike oziroma 0,63 računalnika na 1000 prebivalcev. Dokaj dobro so bile tudiže opremljene s knjigomati 20 . V letu 2009 poročajo o skupaj 38 knjigomatih v 22 knjižnicah.Tabela 35: Prostorski pogoji splošnih knjižnic (2002–2009)Prostor (m²) Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Število 68.668 74.639 75.930 82.089 85.453 89.145 93.884 97.079Indeks 1,00 1,09 1,11 1,20 1,24 1,30 1,37 1,41V letu 2009 so knjižnice pridobile nove prostore v Solčavi, Rogaški Slatini, Šmartnem ob Paki,Šentjerneju, Cerkljah, Žireh, Sovodnju, Lešah, Luciji, Brezovici in Kamnici, v celoti se je prenovilaknjižnica v Postojni in Bistrici ob Sotli. Dodatne prostore so pridobile v Črnomlju, Železnikih,Ljubljani, Bovcu, Komnu in Novem mestu. Knjižnica v Šempetru je bila preseljena, prostori so sezmanjšali knjižnici v Podpeči, postajališči premičnih zbirk Gorica in Josipdol pa sta se zaprli.Tako kot se je v preteklih letih povečevala površina za izvajanje knjižnične dejavnosti, se jepovečevala tudi odprtost splošnih knjižnic in njihovih izposojevališč.Tabela 36: Odprtost splošnih knjižnic v sekundah na potencialnega uporabnika (2002–2009)Odprtost (sekundena potencialnegauporabnika)Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Število 558 589 611 586 615 613 650 665Indeks 1,00 1,06 1,09 1,05 1,10 1,10 1,16 1,1919 Vodeb, Gorazd. (2008). Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2007. Knjižnica, 52(4), str. 57–76.20 Z napravami za avtomatizirano samopostrežno izposojo knjižničnega gradiva, ki uporabnikom knjižniceomogočajo, da si knjižnično gradivo izposodijo, ga vrnejo ali podaljšajo brez knjižničarjeve pomoči.202

6 Analiza PSPNPrednosti Priložnosti Slabosti NevarnostiObsežna in pestrazbirka knjižničnegagradivaPovečanje kakovostiizbire vsebine in vrstknjižničnega gradiva, šezlasti kakovostnegaizvirnega slovenskegaleposlovja.Izboljšanje nabavnepolitike – javnoobjavljeni dokumentinabavne politikeslovenskih splošnihknjižnic.Povečanje splošnedostopnosti zbirk vmreži krajevnihknjižnic.Povečanamedknjižnična izposoja.Povečanje deležaprebivalstva med članiknjižnic.Digitalizacija gradiva inpovečanje dostopnostigradiva, predvsemdomoznanskih zbirk.Osrednje območneknjižnice kotusmerjevalke razvoja:oblikovanjekompetenčnih centrov.Ponekod še vednoneprimerna ureditevhranjenja inpredstavljanjagradiva –prostorska stiska.Premajhen obseg inraznolikostkakovostnegaknjižničnegagradiva v krajevnihknjižnicah.Nenačrtna nabavnapolitika.Preskromnapromocija posebnihzbirk knjižničnegagradiva.Preskromen obsegin promocijadigitaliziranihzbirk.Relativno nizka stopnjasodelovanja medosrednjimi in osrednjimiobmočnimi knjižnicami.Prešibko sodelovanje zlokalnimi dejavniki prioblikovanju nabavnepolitike.Premalo finančnihsredstev, da bi se državapribližala 50-odstotnemudeležu sofinanciranjanakupa knjižničnegagradiva.Nekoordinirana inprepočasna digitalizacija.Odpiralni čas ponekod vkrajevnih knjižnicah še niusklajen z Uredbo oosnovnih storitvahknjižnic.Dostop do elektronskihvirov na račun analognegagradiva = praznaskladišča.Prednosti Priložnosti Slabosti NevarnostiKakovostne inraznolike knjižničnestoritveEnotna članskaizkaznica na območju.Razvijanje novihstoritev oziromanačinov njihovedostopnosti, uvajanjenove tehnologije zaprost dostop doknjižničnega gradiva,Ponekodnefunkcionalniprostori za izvajanjedejavnosti.Premalo finančnihsredstev.Pomanjkanjeoziroma razpršenostPomanjkanje sredstev zarazvoj storitev za posebnepotrebe prebivalcev.Pomanjkanje sredstev priuvajanju inovativnihprojektov oziromaposodobitev storitev.Pomanjkanje podpore203

izposojo na daljavo.Storitve za različneciljne skupine, še zlastiza uporabnike sposebnimi potrebami inranljive družbeneskupine.Večja promocijaizvirnega slovenskegaleposlovja in znanosti vrazvijanju bralne kulturepri vseh vrstahuporabnikov.Aktivnejše vključevanjeknjižnic v življenjeposameznikov inlokalne skupnosti.Organizacija skupnihaktivnosti z drugimistrokovnimi področji.Povečanje deležaprebivalstva med članiknjižnic.ustreznega kadra.Nezadovoljivopoznavanje potrebpotencialnihuporabnikov.Neučinkovitapromocijaknjižničnedejavnosti,predvsem napodročju promocijekakovostnihknjižnični zbirk inrazvijanja bralnekulture.Ovire v dostopnostiknjižničnegagradiva (npr.administrativne infinančne vposlovanju zuporabniki,objavljanjedigitaliziranihdokumentov brezmožnosti dostopa inuporabe polnegabesedila, dvotirnirežimi za uporaboknjižnične zbirke vfizični in e-obliki).lokalnega okolja inrazumevanja knjižničnedejavnosti.Neusklajenost delovanjamed osrednjimiobmočnimi in osrednjimiknjižnicami.Težave pri vključevanjuposebnega v splošno.Prednosti Priložnosti Slabosti NevarnostiEnoten knjižničniNerazvitainformacijski sistemknjižnična mreža.Visoko profesionalnorazvita in dobro/lahkodostopna knjižničnajavna služba.Razvita knjižničnamreža.Digitalizacijadomoznanskega gradivain gradiva, ki je rezultatjavnega financiranja, zanjegovo polnodostopnost.Opredeliti informacijskofunkcijo splošnihknjižnic.Ni še izdelanihposameznihpodzakonskihaktov, strokovnihsmernic zaposameznapodročja knjižničnedejavnosti.Amaterizem priizdelavi inoblikovanjuspletnih stranislovenskih splošnihknjižnic.Pomanjkanje sredstev zahitro posodabljanjeračunalniške inkomunikacijske opreme innjeno dostopnost vkrajevnih knjižnicah.Nevarnost zanemarjanjaizobraževanjauporabnikov za uporaboIKT v krajevnihknjižnicah.Nezainteresiranostlokalnih skupnosti zasofinanciranje nakupa aliobnove bibliobusov.204

Smernice za nabavoknjižničnega gradiva.Smernice za svetovalnodelo v osrednjihobmočnih knjižnicah.Enotni programiinformacijskegaopismenjevanja.Enotni programi zabibliopedagoško delo.Razvoj centrov,specializiranih zauporabnike s posebnimipotrebami.Premaloizkoriščene spletnestoritve (dostopnoste-gradiva, obrazciza včlanitev,naročanjeknjižničnegagradiva, izposojoe-virov …).Zastarelaračunalniškaoprema v krajevnihknjižnicah.Aktiviranje spletnihservisov.Uveljavljanjegospodarnega nakupaopreme in njenegavzdrževanja(kompetenčni centri).Intenzivnejšeusposabljanjeknjižničarjev inuporabnikov zasamostojno uporaboIKT.Posodabljanje IKT vkrajevnih knjižnicah.Razširitev bibliobusneknjižnične mreže.Prednosti Priložnosti Slabosti NevarnostiNajvečje številouporabnikov medkulturnimidejavnostmiPriznanje posebnegapomena knjižnic v časurecesije in upočasnjenegospodarske aktivnosti sstrani države in lokalnihskupnosti.Neusklajene innekoordiniranedejavnosti inaktivnosti, ki soskupnega pomenaza enotno delovanjesistema.Nove naloge in povečanobseg tradicionalnedejavnosti krnijo kakovostin obseg delovanjasodobnih – hibridnih –splošnih knjižnic.Odsotnost financiranjadodatnih dejavnosti –problem razvoja.Prednosti Priložnosti Slabosti NevarnostiPodročna zakonodaja Nadaljnji razvoj Nezadostna Ogroženo izvajanje205

Prednosti Priložnosti Slabosti Nevarnostiz določbami o pogojihin ciljih knjižničnedejavnostiknjižnične dejavnosti. proračunskasredstva zadelovanje knjižnic.zakonsko določenih nalog.Razvijanje kakovostistoritev, inovativnosti vopravljanju procesov instoritev ter uvajanjenove tehnologije.Storitve za različneciljne skupine, še zlastiza uporabnike sposebnimi potrebami inranljive družbeneskupine.Odsotnostspremljanjapravičnosti,kakovosti inučinkovitosti.Šibka formalnapodlaga zauveljavljanjeknjižničarskihpravic prebivalcev.Potreba po krčenju številain obsega storitev obhkratnem večanju potrebuporabnikov.Neažurna obdelavaknjižničnega gradiva.Slabšanje kakovostistoritev in večanjenezadovoljstvauporabnikov.Prednosti Priložnosti Slabosti NevarnostiDobro usposobljenkader, v NUK inosrednjih območnihknjižnicah tudispecialisti zaposamezna področja.Povezovanje insodelovanje nanacionalni, območni,lokalni in mednarodniravni.Premajhno številostrokovnega intehničnega kadra.Formalno in neformalnoizobraževanjeknjižničarjev.Stimuliranjeraziskovalnega dela inPremajhno številovisokospecializiranihkadrov.Zanemarjanjepomena ustreznegakadra v krajevnihPrepočasno posodabljanjestoritev in uvajanjemanjkajočih.Zmanjševanje dostopnostiinformacijskih virov instoritev za uporabnike.Nezmožnost pokrivanjavisokih stroškov gradnjein vzdrževanja digitalneknjižnice in s tempovezane potrebneinfrastrukture.Nezmožnost pridobivanjakadrov z novimi znanji inkompetencami, potrebnimiza nadaljnji razvojknjižnične dejavnosti.Nezmožnost zagotavljanjapogojev za trajnoohranjanje narodove pisnekulturne dediščine.Zmanjševanje dostopnostiknjižnične javne službe.Pomanjkanje sredstev zamotiviranje delavcev in zanjihovo permanentnoizobraževanje in premaloskrbi za njihov osebnirazvoj.Nizka stopnjavključevanja206

inovativnosti.Razvijanjeprostovoljnega dela.Dvigniti statusknjižnicam z odličnimiinformatorji na oddelkihza delo z uporabniki.knjižnicah.Nizka motivacija zauresničevanjeciljev.knjižnic/knjižničarjev kotpartnerjev/sodelavcev vrazvojne projekte lokalnihskupnosti.Nezmožnost pridobivanjakadrov z novimi znanji inkompetencami, potrebnimiza nadaljnji razvojknjižnične dejavnosti.Prednosti Priložnosti Slabosti NevarnostiNove ali prenovljeneknjižnične stavbeDostopnost knjižničnedejavnosti in novihstoritev ter prireditev indogodkov večjemuštevilu uporabnikov.Zaskrbljujoče velikdelež občin brezkrajevne knjižniceali postajališčapremične zbirke.Občani nimajo zagotovljeneknjižnične javne službeoziroma ne morajo dostopatido knjižničnega gradiva ingradiv javnih oblasti.Več možnosti zavseživljenjskoizobraževanje in boljšobralno kulturo, smotrnoizrabo prostega časa alizgolj socialnovključenost.Uveljavljanjeposameznikovihknjižničnih pravic.Zaskrbljujoče velikdelež knjižnic brezustreznih knjižničnihprostorov.V neustreznih prostorih nimogoča primerna ureditevknjižničnega gradiva.Slaba promocija knjižničnedejavnosti in gradiva.V neustreznih prostorih nimogoče uvajati sodobneopreme, zlasti elektronske, terizvajati kakovostne ponudbestoritev.Ogrožena pisna kulturnadediščina.207

Narodna in univerzitetna knjižnicaPrednosti Priložnosti Slabosti NevarnostiVodilni položajNarodne inuniverzitetne knjižnicev knjižnični dejavnosti.Izboljšanje delovanja insodelovanja vvzajemnem katalogu incelotnem sistemu javneslužbe.Pomanjkljivosodelovanje zdrugimi vrstamiknjižnic.Oblikovanje smernic zastrokovno delo knjižnic(formalna in vsebinskaobdelava, hranjenjegradiva, izdelovanjepodatkovnih baz,digitalizacija).Organizacija konzorcijaknjižnic, npr. za skupnonabavo in dostop dopodatkovnih zbirk.Oblikovanje razvojnihsistemskih rešitev zaboljše funkcioniranjeknjižničnega sistema.Nerealiziran statusglede univerzitetnefunkcije.Šibke in prepočasnespodbude zauvajanje strokovnihrešitev v delovnihprocesih instoritvah.Nepriznavanje vodilnefunkcije nacionalneknjižnice s strani drugihknjižnic.Iskanje strokovnih rešitevv drugih segmentihsistema.Neracionalno podvajanjefunkcij v sistemu javneslužbe.Knjižnica lahko izgubistatus glavne univerzitetneknjižnice Univerze vLjubljani.Dobro usposobljenikadri.Specializiranastrokovna znanja.Dobro mednarodnosodelovanje.Modernizacijaorganizacije dela.Usposabljanje mladihkadrov za zahtevnejšedelo in vodenje.Nadgradnja državnematične službe vrazvojni center zaknjižnice in sodelovanjev razvojnih projektihEU.Sodelovanje v razvojnihprojektih (nacionalnih,mednarodnih).Povezovanje v evropskiknjižnični sistem –»izvoz« strokovnegaznanja v okviru Evrope.Nezadostnakadrovska zasedba(zaradi neodobritvezaposlovanja).Premaloambicioznih mladihpotencialnih vodijprojektov inoddelkov.Razpoložljivemožnosti zastimuliranje kadrovniso dovoljizrabljene.Pomanjkljiva(premaloučinkovita) notranjaorganizacija.Ogroženo izvajanje takorednih kot novih nalog.Staranje vodstvenegakadra, kadrovskanemobilnost, premaloučinkovito uvajanjemlajših zaposlenih vzahtevnejše, zlastimenedžersko in teoretičnodelo.Izvajanje mentorskihprogramov zastrokovnjake iz drugihknjižnic.Delovanje v središču Dobre možnosti za Premajhni in Ogroženost stavbne208

mesta, v stavbipriznanega arhitektaPlečnika.uporabo storitev inpromocijo dejavnosti.neustrezni prostoriza izvajanjedejavnosti.Nezadostnasredstva zazahtevnoinvesticijskovzdrževanje.Del dejavnosti seopravlja dislocirano– prostorska inkadrovskarazdeljenost.kulturne dediščine.Neustrezni pogoji zauporabnike in zaposlene.Povečanje stroškovposlovanja, podaljševanjedelovnih procesov zaradirazdeljenosti na dvelokaciji.Nezadovoljstvouporabnikov.Obsežna zbirkagradiva.Uporaba gradiva zarazstave in promocijodejavnosti.Povečanje dostopnostizbirke z izgradnjo novestavbe.Poudarek kakovostnigradnji nacionalnezbirke in možnostovrednotenjanacionalnega pomenazbirke.Neprimerniklimatski pogoji zaohranitev gradiva.Nedostopnost delazbirke v prostempristopu.Neustreznapromocija zbirk.Izguba večjih korpusovgradiva zaradi propadapapirja pred prenosom nadruge medije.Preskromen nakup tujeliterature.Oblikovanje posebnihstoritev, izdajanjepublikacij s področjakulturne dediščine(zakladi NUK),promocija Slovenije innjene kulturnedediščine.Premalo ustreznousposobljenihstrokovnihsodelavcev za delos posebnimizbirkami.Center za nacionalnobibliografsko kontroloza področjeslovenskegazaložništva.Raziskovalni inrazvojni potencial.Izboljševanje načinovzaščite gradiva.Izdajanje tekočeslovenske bibliografije.Dobro komuniciranje zzaložniki.Zagotavljanjestatističnih podatkov oslovenski založniškiprodukciji.Razvoj centra odličnostiza bibliotekarstvo inPrepozen vnosbibliografskihzapisov zapublikacije, prejetez obveznimizvodom, glede napotrebe vzajemnegakataloga.Samoumevnost oz.izkoriščanje zazaložnikebrezplačnih storitevbibliografskekontrole.Dodatno slabšanjepogojev zaPremajhna redna oddajaobveznih izvodovpublikacij.Nezmožnost uvajanjanovih funkcij, ki jih209

informatiko obangažiranju vsehslovenskihraziskovalcev s tegapodročja.Ureditev (razvojpostopkov) hranjenja inobdelave elektronskihpublikacij.Koordinacija in izvedbadigitalizacije tiskanedediščine.Spremljanje delovanjain razvitostiknjižničnega sistema.Uvedba enotnihprogramovbibliopedagoškega delain programovinformacijskepismenosti za vse vrsteknjižnic.delovanje zaradislabšega finančnegapoložaja knjižnice(posledice slabegajavnofinančnegastanja).zahteva razvojinformacijske in na znanjutemelječe družbe.210

7 Predlogi ciljev in ukrepov1. ciljPovečati delež občin, kjer bodo občani lahko uporabljali splošno knjižnično javno službo oziroma bodo lahko vsvojem kraju dostopali do knjižničnega gradiva in gradiv javnih oblasti.Ukrepi: Utrditi zavest, da je splošna knjižnična dejavnost izvorna naloga lokalnih skupnosti in edinakulturna dejavnost, ki jo mora zagotavljati vsaka občina. Oblikovati in sprejeti knjižničarske pravice uporabnikov: dopolnilo etičnega kodeksa spodrobnejšo predstavitvijo uporabe javnega prostora, knjižnične zbirke in storitev. Omogočiti vzpodbude za zagotavljanje pogojev za delovanje krajevnih knjižnic in postajališčpremične zbirke.Čas izvedbe: Celotno obdobje do 2015.Ocena stroškov: 10.000.000 EUR letno. (Viri: občinsko financiranje, podpora države – sredstvadržavnega proračuna za kulturo v višini vsaj letno, črpanje evropskih sredstev.)Pojasnilo: Na podlagi zbranih podatkov o lokaciji krajevnih knjižnic in postajališč premične zbirkeugotavljamo, da kar 56 od 210 slovenskih občin nima krajevne knjižnice, od teh 56 občin pa 47 tudinima postajališča premične zbirke. V občinah brez krajevne knjižnice živi 172.980 prebivalcev (8,5 %vseh prebivalcev RS), v občinah, ki nimajo tudi postajališča premične zbirke, pa 156.172 prebivalcev(7,6 % vseh prebivalcev RS). Skrb vzbuja dejstvo, da gre povečini za manjše občine, ki so na manjrazvitih območjih Slovenije. Razvita knjižnična mreža je temeljni pogoj za dostopnost knjižničnihstoritev, njen razvoj ima gotovo prednost pred brezplačnim članstvom.2. ciljPovečati uporabo relativno obsežne in pestre zbirke knjižničnega gradiva splošnih knjižnic.Ukrepi:Sprejeti in javno objaviti dokumente, ki javnost seznanjajo z nabavno politiko posameznesplošne knjižnice in z možnostjo njenega sooblikovanja: letne dokumente o nabavni politikiter dokument o upravljanju knjižnične zbirke.Zagotoviti ustrezno sodelovanje lokalnih dejavnikov pri oblikovanju nabavne politike tersofinanciranju nakupa knjižničnega gradiva v skladu s potrebami prebivalstva in z zakonskimipodlagami, ki občine zavezujejo k rednemu in pogojem in standardom primernemufinanciranju knjižnične dejavnosti.Zagotoviti ustrezno sodelovanje države pri oblikovanju nabavne politike in sofinanciranjunakupa knjižničnega gradiva v skladu s sprejetim nacionalnim programom.Pospešiti digitalizacijo domoznanskega gradiva, s katerim knjižnice ohranjajo živost kulture inkrepijo kulturno identiteto.Čas izvedbe: Celotno obdobje do 2015.Ocena stroškov: 9.000.000 EUR letno. (Viri: občinsko financiranje, podpora države – sredstvadržavnega proračuna za kulturo v višini vsaj 40 %!)211

Pojasnilo: Upravljanje knjižnične zbirke vključuje razvoj knjižnične zbirke, njeno predstavljanje inhranjenje, njeno organizacijo in dostopnost, finančne vire za pridobivanje gradiva, usklajevanje dela značeli knjižničarstva, zahtevami okolja in možnostmi knjižnice. Služba za pridobivanje knjižničnegagradiva skrbi za tekoče posodabljanje knjižnične zbirke v skladu z ugotovljenimi potrebamipotencialnih uporabnikov območja, stanjem knjižnične zbirke in dostopnostjo gradiva v mrežiknjižnic. V ta proces so vključene še druge službe in tudi nabavne službe osrednjih knjižnic in njegovrezultat so lahko tudi predlogi za oblikovanje posebnih zbirk znotraj knjižnične zbirke, s katerimi želiuspešneje in učinkoviteje zadovoljevati potrebe uporabnikov, in razvoj zbirk osrednjih knjižnic.Proces po opredelitvi ciljev in potreb vključuje pridobivanje gradiva, inventarizacijo, bibliografskoobdelavo, signiranje, opremo gradiva, izločanje in odpis ter distribucijo knjižničnega gradiva. Delousmerja napisana nabavna politika knjižnic – dokument o nabavni politiki: za knjižničarja nujnopomagalo in opomnik za postopke pri upravljanju knjižnične zbirke, ki je ne samo strokovno zahtevenin odgovoren, ampak tudi zelo kompleksen proces, uporabniku pa v pomoč pri uravnavanjupričakovanj in vrednotenju storitev. Boljši pregled nad porabo denarja bi povečal pestrost ponudbe inuporabo posameznih vrst knjižničnega gradiva, boljše predstavljanje knjižničnega gradiva, večkroženja knjižničnega gradiva v mreži, lahko pa bi knjižnice organizirale tudi skupno hramboknjižničnega gradiva, navsezadnje bi se lahko bolje uveljavilo primerjalno vrednotenje kakovostiknjižničnih zbirk, glede na to, da lahko tudi med knjižnicami zaznamo različne poglede na gradnjoknjižnične zbirke, ki so odsev knjižničarjevega poznavanja okolja.3. ciljZagotavljanje kakovostnih in raznolikih knjižničnih storitev ter omogočanje brezplačnih osnovnihstoritev splošnih knjižnic vsem prebivalcem Slovenije.Ukrepi:Podpora teoretičnemu strokovnemu in raziskovalnemu delu, ki bi z različnimi strokovnimismernicami, navodili oziroma priporočili na vseh področjih delovanja splošnih knjižnicizboljšala kakovost in raznolikost knjižničnih storitev.Regulacija višine cen osnovnih storitev, ki bi jih lahko zaračunavale knjižnice (spremembaUredbe o osnovnih storitvah knjižnic).Uskladitev in postopno zniževanje višine nadomestil za včlanitev v splošnih knjižnicah donjihove odprave v prehodnem obdobju, povečanje javnega financiranja, ki bi splošnimknjižnicam nadomestilo izgubo prihodkov, ter dosledno uveljavljanje določil o brezplačnihosnovnih storitvah splošnih knjižnic.Posebna podpora države v okoljih z nizkim prihodkom na prebivalca in slabše razvito mrežo.Čas izvedbe: Celotno obdobje do 2015.Ocena stroškov: 2.000.000 EUR letno. (Viri: občinsko financiranje, lastni prihodki knjižnic, podporadržave – sredstva državnega proračuna za kulturo za 4. ukrep?)Pojasnilo: Zakon o knjižničarstvu v 8. členu določa, da imajo uporabniki pravico do brezplačnihosnovnih storitev, kot so: izposoja gradiva, posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva terbibliopedagoško delo. Skladno z določbami Zakona o knjižničarstvu, mednarodnimi priporočili insmernicami si Ministrstvo za kulturo prizadeva, da bi splošnim knjižnicam zagotovilo pogoje zabrezplačno uporabo knjižničnega gradiva, informacij in vseh drugih storitev splošnih knjižnic v okvirukakovostne javne službe. Raziskava Analiza stanja in možnosti ukinitve nadomestil za včlanitev vslovenske splošne knjižnice je pokazala, da so razlike pri cenah članarin in vpisnin pa tudi drugihstoritvah knjižnic med knjižnicami tako velike, da zbujajo dvom o njihovi upravičenosti. Zato je bilapredlagana regulacija višine cen osnovnih storitev, ki bi jih lahko zaračunavale knjižnice, za kar bi bilapotrebna sprememba Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic. Knjižnice bi morale uskladiti cene v212

določenem prehodnem obdobju. Za takšno normativno ureditev obstajajo zgledi v drugih državah.Dosledno naj se uveljavi stroškovni princip, to je izračun dejanskega stroška članarine oziromavpisnine. Uredba o osnovnih storitvah namreč določa, da »knjižnica (uporabnikom) lahko zaračunačlanarino in/ali drugo nadomestilo, s katerim pokrije del dodatnih stroškov (zaradi vodenja evidenc,izdaje izkaznic in potrdil, zagotavljanja sledljivosti izposojenega gradiva ipd.), vendar le, čepokrivanje teh stroškov ni zajeto v okviru financiranja javne službe«. Zaradi vključenosti knjižnic vvzajemni bibliografski sistem COBISS so načini evidentiranja in »sledljivosti izposojenega gradiva«medsebojno primerljivi, tako tudi stroški za plače knjižničarjev, prav tako pa tudi možnostipridobivanja sredstev za nakup računalniške opreme s strani države. Domnevamo, da bi obupoštevanju višine članarine oziroma vpisnine, ki bi dejansko pokrivala samo del stroškov, ki nisozajeti v okvir financiranja javne službe, prehod v brezplačno članstvo ne pomenil več tako velikegaizpada sredstev. Nujni so uskladitev in postopno zniževanje višine nadomestil za včlanitev v splošnihknjižnicah do njihove odprave v prehodnem obdobju, povečanje javnega financiranja, ki bi splošnimknjižnicam nadomestilo izgubo prihodkov, ter obenem dosledno uveljavljanje določil o brezplačnihstoritvah, ki jih navaja Uredba o osnovnih storitvah. Ob potencialni odpravi članarin in vpisnin kaženameniti posebno pozornost splošnim knjižnicam v okoljih z nizkim prihodkom na prebivalca inslabše razvito mrežo. Te bi zmanjšanje financiranja še posebej prizadelo. Razvita knjižnična mreža jetemeljni pogoj za dostopnost knjižničnih storitev, njen razvoj ima gotovo prednost pred brezplačnimčlanstvom.4. ciljIzboljšanje regionalne povezanosti splošnih knjižnicUkrepi:Nadaljnji razvoj in uveljavljanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic: zagotavljanjepovečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij, dajanje strokovnepomoči vsem knjižnicam s svojega območja, koordinirati zbiranje, obdelavo in hranjenjedomoznanskega gradiva za svoje območje ter usmerjati izločeno gradivo s svojega območja.Finančna podpora države projektom in programom, ki gradijo, dopolnjujejo in izboljšujejosistem; v sistemu razvijati službe in storitve, ki uveljavljajo enakost potencialnih uporabnikov,in službe za visoko strokovno in gospodarno razvijanje delovnih procesov (optimizacija inracionalizacija poslovanja).Uveljavitev tesnejše povezanosti vseh elementov knjižničnega sistema za sodelovanje namestonadomeščanja oziroma opravljanje nalog drugih akterjev sistema brez javno sprejetihdogovorov in odgovornosti sodelujočih.Zagotavljanje operabilnosti in uporabe regijskega portala Kamra, da so lahko tudi vsebinelokalnega pomena predstavljene v elektronski obliki prek svetovnega spleta.Spodbuditi vzpostavitev regijskih (ali večregijskih) repozitorijev izločenega knjižničnegagradiva.Čas izvedbe: Celotno obdobje do 2015.Ocena stroškov: 1.200.000 EUR letno. (Viri: sredstva državnega proračuna za kulturo.)Pojasnilo: Za izvajanje določb Zakona o knjižničarstvu je država na podlagi 69. člena Zakona ouresničevanju javnega interesa za kulturo določila deset osrednjih splošnih knjižnic, ki izvajajoposebne območne naloge za opredeljena območja knjižničarskih pokrajin, da bi zagotovilaenakomerno strokovno in učinkovito razvijanje knjižnične dejavnosti in enake dostopnostiknjižničnega gradiva. Te že sedaj koordinirajo nabavo domoznanskega gradiva, nakup e-zbirk,213

digitalizacijo knjižničnega gradiva in izločanje knjižničnega gradiva. Nekaterim knjižnicam pomagajopripraviti tudi programe nakupa knjižničnega gradiva. Tako se počasi razvijajo v kompetenčne centretudi za nabavno politiko. V bližnji prihodnosti vsaj nekatere osrednje območne knjižnice že lahkoprevzamejo nabavo knjižničnega gradiva v smislu strokovne informativne in tehnične podpore tudi zaosrednje knjižnice, če bodo te prej sprejele javne dokumente o nabavni politiki. Pridobivanjeknjižničnega gradiva se lahko dopolni z njegovo obdelavo. Te ideje že dolgo časa krožijo v mrežisplošnih knjižnic, srečamo jih tudi v študiji, ki je bila pripravljena za razvojne dokumente splošnihknjižnic (Novljan, 1998). Nekatere osrednje območne knjižnice so že razvile svoje naloge na strokovniravni, ki jo zahteva tako delo, zato pričakujemo, da bodo začele dejavnosti za združeno pridobivanjeknjižnične gradiva v pokrajini, morda tudi za obdelavo tega gradiva. Za izboljšanje regionalnepovezanosti splošnih knjižnic je potrebna uveljavitev tesnejše povezanosti vseh elementovknjižničnega sistema oziroma boljšega sodelovanja na podlagi javno sprejetih dogovorov inodgovornosti sodelujočih, ki naj nadomesti izvajanje oziroma opravljanje nalog drugih akterjevsistema. Državno finančno podporo je treba zagotoviti projektom in programom, ki oblikujejo, gradijo,dopolnjujejo in izboljšujejo sistem. V sistemu je treba razvijati službe in storitve, ki uveljavljajoenakost potencialnih uporabnikov, in službe za visoko strokovno in gospodarno razvijanje delovnihprocesov (optimizacija in racionalizacija poslovanja).Regijski portal KAMRA je spletni informacijski sistem, ki združuje vsebine s področja domoznanstva,kot jih zdaj na tradicionalen način zbirajo in posredujejo splošne knjižnice in druge lokalne kulturne indruge ustanove. Na osnovi vzajemnega sodelovanja vpeljuje sistematičen, postopen in kooperativenpristop k uresničevanju poslanstva sodobnih knjižnic, to je zbiranja, ohranjanja in omogočanja dostopado tradicionalnega in elektronskega gradiva. Z vzpostavitvijo portala KAMRA se partnerji konzorcijaportala KAMRA, to je 10 osrednjih območnih knjižnic, Narodna in univerzitetna knjižnica in Zvezasplošnih knjižnic, odzivajo na pobude Evropske unije in slovenske države ter sledijo zahtevam, ki jihpred njih postavljajo uporabniki. Ob Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si), ki v svojo digitalno zbirkovključuje nacionalno pomembno gradivo, ostaja velik del kulturne dediščine v lokalnih kulturnihustanovah nedostopen. Koncept portala KAMRA je, da tem organizacijam daje na voljoinfrastrukturo, vzdrževanje in usposabljanje, da bodo lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavilev elektronski obliki prek svetovnega spleta.Splošne knjižnice so dolžne skladno s strokovnimi navodili izločati in odpisovati določeno knjižničnogradivo. Nalogo ohranjanja celotne nacionalne produkcije ima nacionalna knjižnica, kjer si je mogočeza uporabo v čitalnicah to gradivo naročiti, vendar si ga ni mogoče izposoditi na dom. Zato bi bilosmiselno, da splošne knjižnice določeno gradivo, ki sicer ni več aktualno, vendar je dovolj pomembno,da je potencialnim uporabnikom še na voljo, koordinirano hranijo v posebnih depojih – repozitorijihizločenega knjižničnega gradiva. Tako bi racionalizirale stroške hranjenja, obenem pa uporabnikomomogočile izposojo (tudi z medknjižnično izposojo) določenih publikacij.5. ciljIzboljšanje pogojev za izvajanje vseh zakonsko določenih nalog Narodne in univerzitetne knjižnice vdigitalnem okoljuUkrepi:Postopno povečevanje števila zaposlenih za izvajanje novih zakonsko določenih nalog.Postopno reševanje prostorske problematike.Zagotavljanje ustreznih finančnih virov za razvoj, vzdrževanje, delovanje, uporabo inpromocijo nacionalne zbirke knjižničnega gradiva.Čas izvedbe: Celotno obdobje do 2015.Ocena stroškov: 8.000.000 EUR letno za redno delovanje. (Viri: sredstva državnega proračuna zakulturo ter znanost in izobraževanje.). Stroški investicije v novo stavbo?214

Pojasnilo: Narodna in univerzitetna knjižnica opravlja naloge nacionalne knjižnice, osrednje državneknjižnice, univerzitetne knjižnice za Univerzo v Ljubljani, Digitalne knjižnice Slovenije innacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture, je pa tudi institucija, ki izvaja nacionalnobibliografsko kontrolo za področje slovenskega založništva. Nacionalna knjižnica zaradi novih nalog,ki jih ji nalaga nova zakonodaja (Zakon o knjižničarstvu, Zakon o obveznem izvodu publikacij), tehnalog brez ustrezne kadrovske zasedbe ne more v celoti in tekoče izvajati. Država je podprlavzpostavitev, razvoj in vzdrževanje računalniške in komunikacijske infrastrukture za vzajemnibibliografski sistem, vendar so naloge, povezane s strokovnimi rešitvami, pripadle nacionalni knjižnicibrez potrebne dodatne kadrovske oziroma finančne podpore. Kaže se velika potreba po strokovnihnavodilih oziroma priporočilih na vseh področjih delovanja knjižnic. Na področju razvoja splošnihknjižnic smo se znašli v položaju, ko bo treba za izboljšanje kakovosti delovanja knjižnic najprejpodpreti teoretično strokovno in raziskovalno delo. Pri izpolnjevanju svojega poslanstva inuresničevanju vizije bo NUK na globalni ravni upošteval naslednje prednostne usmeritve:Ohranitev slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine in njena promocija/popularizacijaOhranjanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine vključuje njeno zbiranje, hranjenje,varovanje, zaščito in posredovanje. To pomeni, da bo morala knjižnica na eni strani zagotavljatioptimalne pogoje za zajem obveznega izvoda tiskanih in elektronskih publikacij slovenike, na drugistrani pa tudi pogoje za varovanje gradiva pred propadanjem, njegovo trajno ohranjanje inzagotavljanje njegove dostopnosti, predvsem pa z digitalizacijo analognih katalogov zbirk ozaveščati onjegovem obstoju Tudi v prihodnje bo posebno skrb namenjala predstavljanju knjižničnih zbirk terosrednjih pomnikov kulturne in znanstvene dediščine tako strokovni kot tudi širši javnosti.Izboljšanje dostopnosti knjižnične zbirke in drugih informacijskih virovNUK hrani bogato knjižnično zbirko, ki pa v celoti ni najbolj optimalno izkoriščena. Njeno uporabo sibomo prizadevali povečati s spodbujanjem izrabe obstoječih storitev in razvijanjem novih, ki bodosledile potrebam novih generacij uporabnikov. Dostop do NUK je mogoč kot fizični dostop, prikaterem člani uporabljajo knjižnične prostore, opremo in klasične storitve, in kot virtualni dostop prekspletne strani, ki omogoča dostop do elektronskih virov in storitev. V planskem obdobju si bo NUKprizadeval izboljšati fizično in virtualno dostopnost informacijskih virov in storitev. Posebnopozornost bo namenjal uspešnemu reševanju avtorskopravne omejitve dostopa do informacij inpublikacij ter podpiral načelo prostega dostopa do rezultatov javno financiranegaznanstvenoraziskovalnega dela.Sočasni razvoj tradicionalne in digitalne knjižniceSvetovni splet je pogosto prvi ali celo edini vir informacij, ki ga uporabi njihov iskalec. Izobraževalnain znanstvenoraziskovalna dejavnost se hitro selita v spletno okolje, prav tako znanstvenokomuniciranje, publiciranje in družabna omrežja. Ponudba knjižnic zato ne more več temeljiti le nanjihovih fizičnih zbirkah in tradicionalnih storitvah. Zato se bo NUK tudi v prihodnje pospešenorazvijal kot digitalna knjižnica ter pri ponudbi storitev in virov uporabljal sodobna orodja svetovnegaspleta. Ob tem pa ne bo zapostavljal razvoja t. i. tradicionalne knjižnice oziroma njene ponudbe. NUKnamreč hrani in gradi večinoma unikatno knjižnično zbirko, ki bo kljub načrtovanim projektomdigitalizacije v prihodnjem strateškem obdobju v spletnem okolju dostopna le v manjšem obsegu.Mnoga dela (npr. rokopisi, literarne zapuščine) pa bodo še naprej za znanstveno preučevanje zanimivazlasti v izvirni obliki.Razvijanje strateških partnerstevUčinkovita partnerstva omogočajo organizacijam, da v sodelovanju dosežejo več, kot bi vsaka zase.NUK bo tudi v prihodnje tvorno sodeloval s slovenskimi knjižnicami in drugimi organizacijami prirazvoju knjižničnega sistema/knjižničnih storitev, izgradnji, razvoju in zagotavljanju dostopnosti zbirkklasičnega in digitalnega gradiva, strokovni obdelavi knjižničnega gradiva ter izobraževanjuknjižničarjev in uporabnikov. Prizadeval si bo za razširitev sodelovanja z Univerzo v Ljubljani innjenimi članicami, in sicer tako pri gradnji in ponudbi zbirk ter zagotavljanju drugih informacijskihvirov kot tudi pri razvoju njenih knjižnic in knjižničnega sistema in dvigu informacijske pismenostiudeležencev visokošolskega procesa. Na področju digitalizacije, gradnje digitalne knjižnice in215

hranjenja digitalnih vsebin bo okrepil partnerstva z arhivi, muzeji, galerijami in drugimiorganizacijami s področja kulture, znanosti in izobraževanja. Okrepil bo tudi sodelovanju z založnikiin avtorji na področju pridobivanja obveznega izvoda publikacij, promocije slovenskih publikacij inreševanja avtorskopravnih vprašanj. V vse bolj omreženem svetu bo aktivno sodeloval tudi zmednarodno knjižnično skupnostjo, v evropskem prostoru pa bo v partnerstvu z drugimi knjižnicamiin organizacijami aktivno vključen v razvoj virtualne knjižnice evropskih nacionalnih knjižnic.Tabela 37: Predvidena razpoložljiva sredstva za knjižnično dejavnost v državnem proračunu zakulturo v letu 2012Rebalans2010Predlog rebalansa2011Predlog proračuna2012PP 4092 – Izvajanje zakona o knjižničarstvu 877.993 852.918 780.025PP 7106 – Knjižničarstvo 3.435.282 3.337.170 3.051.967PP 5665 – Kulturni tolar – knjižnice 152.672 148.312 135.637Skupaj I 4.465.947 4.338.400 3.967.629PP 2490 – Narodna in univerzitetna knjižnica 6.323.277 6.308.934 5.769.757Skupaj II 10.789.224 10.647.334 9.737.386216

8 ViriKodrič-Dačić, E. Bibliografski zapis: največji skupni imenovalec? Knjižničarji in knjižnice: dodanavrednost okolju: zbornik referatov = Librarians and libraries: added value to the environment:proceedings. Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Maribor, 6.–8. oktober2009, str. 129–142.Ministrstvo za finance, Bilteni javnih financ 2000–2003.Ministrstvo za finance, Sprejeti proračuni RS za leta 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009;posebni deli proračuna.Ministrstvo za kulturo, Pregled realizacije državnega proračuna za leta 2003, 2004, 2005, 2006, 2007,2008, 2009.Narodna in univerzitetna knjižnica. Poročilo o delu 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009.Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.Novljan, S. (2010). Ponudba knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah: državna podpora nabavnipolitiki splošnih knjižnic (raziskovalno poročilo).Novljan, S., Kodrič-Dačić, E. in Karun, B. (2006). Slovenske splošne knjižnice danes: stanje,problemi, razvojni trendi. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic.Pridobljeno s spletne strani http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/SPL_stanje_2006.pdf.Pregled temelji predvsem na podatkih, ki jih o dejavnosti splošnih knjižnic zbira Center za razvojknjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici v okviru rednih letnih statističnih raziskovanj in triletnihmeritev, ki jih center opravlja za izdajanje mnenj o razvitosti knjižnic, za vpis knjižnic v razvid.Statistični podatki so dostopni na spletni strani NUK http://cezar.nuk.uni-lj.si/, rezultati meritev zavpis v razvid pa niso javno dostopni.Slovenske knjižnice v številkah. Splošne knjižnice. Poročila za leta 2003, 2004, 2005, 2006, 2007,2008. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.Vodeb, G. (2008). Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2007. Knjižnica, 52 (4), str. 57–76.Vodeb, G. (2009). Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2008. Knjižnica, 53 (1/2), str. 33–51.217

1.8Irena OstrouškaFILMSKA IN AVDIOVIZUALNA DEJAVNOSTKAZALO1 Opredelitev področja glede na strukturo organizacij1.1 Javni sektor1.2 Nevladni sektor2 Podporne dejavnosti (izobraževalni sistem, strokovni tisk, stanovske organizacije, medresorskosodelovanje)3 Kulturna razpršenost ter ponudba in povpraševanje4 Financiranje5 Kadri6 Infrastruktura7 Analiza PSPN7.1 Organizacijska struktura7.2 Financiranje7.3 Kadri8 Predlogi ciljev in ukrepov218

1 Opredelitev področja glede na strukturo organizacijPodročje filmske dejavnosti je na ravni pravnoformalnih ureditev izrazito razdeljeno na institucionalnidel ter gospodarski in nevladni sektor.1.1 Javni sektorMed ustanovami v lasti državi sta glavna nosilca izvajanja dejavnosti:– Filmski studio Viba film Ljubljana kot javni zavod, ki skrbi za nemoteno tehnično realizacijonacionalnega filmskega programa, in– Filmski sklad Republike Slovenije – javni sklad, ki dejansko oblikuje nacionalni filmskiprogram, in sicer kot skupek kinematografskih projektov, vključno s promocijo slovenskegafilma, pomočjo pri distribuciji in spodbujanjem drugih projektov s področja avdiovizualne inkinematografske dejavnosti (festivali, prireditve, strokovna srečanja).Poleg navedenih izvajata filmsko dejavnost na področju reproduktivne kinematografije oz. distribucijein prikazovanje v manjši meri javni zavod Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, ki v okvirusvojega rednega letnega programa prikazuje vsebinsko zaključene retrospektive in pripravljamednarodni filmski festival LIFF, in javni zavod Slovenska kinoteka, ki poleg skrbi za svetovnofilmsko dediščino, kinotečni fond in javno predstavljanje fonda oz. predvajanja filmskih klasikovlahko bistveno oblikuje filmsko vzgojo z ohranjanjem filmskega spomina, publicistično dejavnostjo ininovativnim predstavljanjem kinotečnih projektov.Javni zavod Filmski studio Viba film LjubljanaFilmski studio Viba film Ljubljana (v nadaljevanju: Viba) v skladu s Sklepom o ustanovitvi javnegazavoda Filmski studio Viba film Ljubljana (Uradni list RS, št. 67/2003) izvaja tehnični delnacionalnega filmskega programa oz. projektov, ki so sprejeti v sofinanciranje Filmskega skladaRepublike Slovenije – javnega sklada. Ta javni zavod, ki izvaja javno službo na področju realizacijefilmske produkcije, je specifičen in se razlikuje od preostalih javnih zavodov na področju kulture, sajdejansko ne izvaja lastnega programa. Glede na to, da je njegovo poslanstvo trajno in nemotenoizvajanje tehnične realizacije slovenske kinematografske produkcije, ki je v večinskem deležufinancirana s proračunskimi sredstvi, je učinkovitost tega poslanstva odvisna od pravočasneganačrtovanja kapacitet in fleksibilnosti zavoda pri prilagajanju produkcijskim procesom in izjemnohitrim spremembam na področju produkcijske in postprodukcijske tehnologije. Zaradi čedalje večjegarazhajanja med dejanskim stanjem opreme in prilagodljivostjo Vibe njenim uporabnikom, kar jepovezano z visokim odstotkom nenehnega investicijskega vlaganja, je ustrezna organizacijskasprememba v okviru možnosti reform javnega sektorja nujna, saj v nasprotnem primeru Viba ne boveč sposobna izvajati svojega poslanstva in se lahko postavi pod vprašaj smiselnost njenega obstoja.Ustreznejša organizacijska rešitev je nujna predvsem zaradi ohranjanja vrednosti investicije države vVibo in s tem zagotavljanja dodatnih možnosti in spodbud za slovensko kinematografsko produkcijo,razvoj tehnologije in usposabljanje kadrov. Ob tem se je treba zavedati, da so storitve Vibe v Slovenijiter v evropskem in svetovnem kontekstu praviloma gospodarske dejavnosti na trgu.219

Sredstva za investicijsko vzdrževanje Vibe so se v zadnjih letih zaradi gospodarskih razmer radikalnokrčila: 185.000 EUR v letu 2008, 100.000 EUR v letu 2009 in 15.000 EUR v letu 2010.Glede na status Vibe kot javne infrastrukture na področju kulture je tudi zaradi odsotnosti strategije opozicioniranju Vibe v širšem prostoru vsakršno nadaljnje vlaganje brez strategije lahko neutemeljenoin neučinkovito. Iz poročil javnega zavoda o zasedenosti kapacitet v letu 2010 (januar–oktober) takoizhaja, da je avdio- in videoprodukcija zasedena le z nacionalnim filmskim programom, hkrati pa stem ni optimalno zasedena, prav tako tudi kadrovsko ni zadovoljivo rešena specifičnost filmskeprodukcije (zahteve po prilagodljivem delovnem času, strokovna usposobljenost). Razmerje medzasedenostjo produkcijskih (snemalnih) ateljejev je, zanimivo, bolj v prid tržnemu programu, in sicerod skupne zasedenosti velikega snemalnega ateljeja pride na nacionalni filmski program 34,71 %, natržni program pa 65,28 %, od skupne zasedenosti malega snemalnega ateljeja pride na nacionalnifilmski program 57,98 %, na tržni program pa 42,01 %. Slika zasedenosti preostale, mobilne tehnikeza primerjavo ni ustrezna, saj se večina producentov odloča za najem Vibine tehnike – čeprav jim tamorda tehnološko ali vsebinsko ne ustreza –, ker gre v primeru Vibe za evidentirano, ne pa zaplačljivo storitev.Filmski sklad Republike Slovenije – javni sklad/Slovenski filmski center, javna agencijaRepublike SlovenijeFilmski sklad Republike Slovenije – javni sklad (v nadaljevanju: Filmski sklad) se je že na podlagiZakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 77/10,ZSCFJA), in Sklepa o preoblikovanju Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada (Uradnilist RS, št. 92/10) preoblikoval v Slovenski filmski center, javno agencijo Republike Slovenije. S temse je sklenila celostna rešitev financiranja oziroma državne podpore kinematografski dejavnosti vSloveniji po nekaj neuspelih poskusih novih zakonskih rešitev. Na podlagi Zakona o Slovenskemfilmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije, sprejetem septembra 2010, se tako področjekinematografske dejavnosti v celoti in t. i. kinematografska veriga – od spodbujanja razvoja projektov,financiranja produkcije, sofinanciranja promocije in distribucije do financiranja drugih filmskihprojektov (festivalov in prireditev) – urejata in vodita v okviru avtonomne javne agencije. Velikpoudarek agencije je na spodbujanju sodelovanja s strokovno javnostjo in mednarodnimi subjekti,spodbujanju razvoja in uporabi novih tehnologij oz. digitalizaciji tako na področju produkcije kotprikazovanja ter na spodbujanju izobraževanja in usposabljanja z avdiovizualnega inkinematografskega področja. Najpomembnejši dosežek zakona je možnost dodatnegaizvenproračunskega vira financiranja kinematografske produkcije, in sicer s strani RadiotelevizijeSlovenija in vseh preostalih izdajateljev televizijskih programov, ki so na seznamu nacionalnihmultipleksov prizemne digitalne radiodifuzije in oddajajo na celotnem ozemlju pokritosti, terzakonsko predpisani ukrepi za izvajanje nadzora nad transparentno in učinkovito porabo javnihsredstev. Pri izvenproračunskih virih so izdajatelji televizijskih medijev avtonomni, saj bodo sredstvapodeljevali na podlagi svojih javnih razpisov.Drugi izvajalci kulturnih programov in projektov v javnem sektorjuNa strani ustanov, katerih ustanoviteljske pravice izvajajo lokalne skupnosti, so glavni nosilcikinematografske dejavnosti javni zavodi, in sicer predvsem s področja prikazovanja in filmske vzgoje.V primerjavi z državnimi ustanovami so ti javni zavodi heterogeni po svoji dejavnosti,kinematografska dejavnost je le ena izmed njihovih dejavnosti (poleg prireditvene, gledališke,glasbene ipd.) in se v večini primerov deli na komercialni del in na prikazovanje art kino programa. Vzadnjih letih so se sicer nekateri ključni zavodi izoblikovali v smeri art kino programa in postali članiEuropa Cinema. Njihova bistvena vloga pa je tudi zagotavljanje decentralizacije prikazovalskegasektorja izven močnih in večjih urbanih centrov, vezanih na multiplekse, s tem pa zagotavljanjerazpršenosti kinematografov po celotnem slovenskem območju.Ministrstvo za kulturo (MK) prek rednih letnih razpisov za distribucijo kvalitetnih evropskih inumetniških filmov in kino art mrežo zagotavlja sredstva za delovanje kino art mreže na celotnemslovenskem ozemlju. V letu 2010 je tako, denimo, na podlagi natančnih podatkov, pridobljenih izobračunov o sofinanciranju, pridobilo elemente za učinkovitejše dodeljevanja sredstev za namene kinoart programa, saj se je treba zavedati, da je finančna pomoč države namenjena predvsem programom,220

ki nimajo tako velikega tržnega potenciala kakor filmi, ki na trg vstopajo z močnim tržnim inglobalnim promocijskim potencialom.Glede na izvajalce kino art programa so javni zavodi na lokalni ravni v večini (izmed 27 članovZdruženja Art kino mreže Slovenije jih je 14), zaradi česar bo v prihodnjem obdobju za ohranjanjedecentralizirane mreže in nujno digitalizacijo ključna vzpostavitev aktivnega dialoga z lokalnimiskupnostmi za vlaganje v kulturno infrastrukturo.1.2 Nevladni sektorNa strani gospodarskega sektorja so izvajalci javnega interesa za kulturo producenti – pravne infizične osebe, registrirane za filmsko in televizijsko produkcijo –, ki pa so, vsaj v primeru večineprejemnikov državnih pomoči, dejansko večinoma ali v celoti odvisni od državnih subvencij in nimajoprave lastne filmske produkcije, prav tako pa tudi pri trženju in eksploataciji projektov, katerih lastnikiso, ne ravnajo kot pravi gospodarski subjekti, temveč bolj kot izvajalci državnega programa.Zaradi tega je gospodarski sektor s področja filmske in televizijske produkcije v smislu gospodarskedejavnosti razmeroma šibak in nekonkurenčen. Izjema so gospodarski subjekti, ki razpolagajo sprodukcijsko oz. postprodukcijsko tehnično bazo, vendar so ti pri izvedbi projektov prav tako odvisniod državnih subvencij, saj uporabo svojih osnovnih sredstev prikazujejo kot producentski vložek, vfilme pa dejansko finančno ne vlagajo.Poudariti pa je treba, da so prav ti gospodarski subjekti v zadnjih letih dosegli sodobno tehnološkoopremljenost zlasti na področju postprodukcije slike in zvoka. Posledično postajajo pomembnikoproducenti pri ustvarjanju filmske in avdiovizualne produkcije ali pa konkurenčni ponudnikistoritev na evropski ravni, kar pa paradoksalno postavlja vlogo Filmskega studia Viba film Ljubljanatako po pravnoformalni kot po izvedbeni plati hkrati v neenakopraven in privilegiran položaj. Po enistrani mora Viba kot javni zavod na podlagi 73. člena ZUJIK zagotavljati polno izkoriščenost javnekulturne infrastrukture, s tem da imajo prednost pri oddajanju prostih zmogljivosti kulturni izvajalci zajavne kulturne programe ali kulturne projekte, združljive s področjem dela javnega zavoda, zaradičesar Viba posega na trg. Po drugi strani pa poslovanje Vibe glede na naravo dela ni toliko fleksibilno,da bi se lahko v kontekstu razmeroma hitro spremenljive filmske in avdiovizualne tehnologije terčedalje bolj zahtevnih produkcij (ali filmskih ali komercialnih) prilagajalo zahtevam uporabnikov.Prav tako – v nasprotju z ustaljeno evropsko in svetovno prakso v filmski produkciji – ni recipročnihvlaganj v produkcijo s strani distributerjev.Na področju kinematografske in avdiovizualne produkcije so poleg producentov – pravnih in fizičnihoseb, registriranih za filmsko in televizijsko produkcijo – dejavni še zasebni zavodi, društva, združenjaipd. To postavlja pod vprašaj upravičenost njihove gospodarske dejavnosti produkcije, saj ti pravnisubjekti ne morejo biti registrirani za filmsko in televizijsko produkcijo (59.110) ali postprodukcijo(59.120), vendar pa obe shemi državne pomoči za spodbujanje slovenske filmske industrije in zaspodbujanje avdiovizualnih projektov ne opredeljujeta izključujoče pravnih subjektov, ki soupravičeni do državnih pomoči. Shemi sta bili v letu 2010 podaljšani za pet let, podlaga zadodeljevanje državnih pomoči pa je kulturna izjema, kot jo v okviru predpisov lahko samostojnooblikuje država Slovenija.Nevladni sektor na področju filmske dejavnosti oblikujejo javnomnenjsko močna strokovna društva:Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društvo slovenskih filmskih režiserjev, Društvo slovenskihfilmskih producentov, Gospodarsko interesno združenje slovenskih neodvisnih avdiovizualnihproducentov in Združenje filmskih snemalcev Slovenije. Nevladni sektor je zlasti močan partner prioblikovanju kulturne politike, saj vztraja pri dialogu ter zagotavljanju in povečevanju proračunskihsredstev za film.V letu 2010 se je na področju prikazovanja nevladni sektor povezal v Združenje Art kino mrežeSlovenije, ki je postalo dragocen sogovornik Ministrstva za kulturo pri oblikovanju nadaljnje kulturnepolitike in spodbujanja digitalizacije.221

S področja filmskih poklicev, v okviru katerih so vpisani samozaposleni v kulturi, z vidika aktivnegaopravljanja dela dejanskemu stanju skladno z Uredbo o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št.45/10) najbolj ustrezajo poklici kostumograf (24, po nekdanjem razvidu so bili med oblikovalcikostumografije trije vpisani), filmski animator (12), masker (6, po nekdanjem razvidu je bil medoblikovalci maske en vpis), scenograf (21, po nekdanjem razvidu je bilo med oblikovalci scenografijepet vpisov), montažer (8), snemalec – filmski, televizijski in video (18), direktor fotografije (6),oblikovalec zvoka (14), oblikovalec svetlobe (15) in direktor filma (dva vpisana). V okviru poklicarežiser (85, med temi tudi gledališki) so vpisani tudi kulturni delavci, ki so sicer vpisani tudi kotscenaristi (26) ali producenti, pojavljajo pa se tudi primeri, ko dejansko tega dela ne izvajajo. V okvirupoklica producent (48) – ta sicer velja za vse umetniške zvrsti – seznam le delno ustreza dejanskemustanju, predvsem zaradi dejstva, da v primeru filmske in avdiovizualne produkcije dejavnost opravljajogospodarske družbe in v njih zaposleni delavci.2 Podporne dejavnosti (izobraževalni sistem, strokovni tisk, stanovske organizacije,medresorsko sodelovanje)Proračunska sredstva se prek posrednega proračunskega uporabnika Filmskega sklada namenjajo zasofinanciranje programov ali. izvedbo študijskih filmov AGRFT, prav tako se prek Filmskega skladaoziroma njegovega pravnega naslednika namenjajo sredstva za sofinanciranje drugih izobraževalnihprogramov in projektov.Ne glede na številne vzporedne praktične izobraževalne programe s filmskega in AV-področja pa senamenska sredstva ne črpajo iz programov Media 2007, saj zanje izvajalci programov ne kandidirajo.Tako ostaja glavni finančni vir za izvedbo praktičnega dela izobraževanja kot tudi za podporostrokovnega tiska proračun Ministrstva za kulturo. Strokovna revija Ekran je financirana v okviruprograma javnega zavoda Slovenska kinoteka. Medresorskega sodelovanja med Ministrstvom zavisoko šolstvo, znanost in tehnologijo in med Ministrstvom za kulturo v zvezi s financiranjem AGRFTni, saj je financiranje študijskih filmov s strani Filmskega sklada postalo ustaljena praksa, ki – kljubobčasnim pomislekom dela strokovne javnosti – ne vzbuja širših pomislekov.3 Kulturna razpršenost ter ponudba in povpraševanjeDostopnost slovenskih filmskih in avdiovizualnih del se izvaja prek redne kinematografskedistribucije, ki jo delno sofinancira Filmski sklad, ter prek javnih televizijskih in elektronskih medijev.Na podlagi potrjenih shem državne pomoči za spodbujanje slovenske filmske industrije in zaspodbujanje avdiovizualnih projektov je oziroma naj bi bil učinek del s prepoznano kulturnoizjemnostjo (ta je definirana na podlagi Splošnih pogojev poslovanja Filmskega sklada in na podlagiUredbe o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje projektov s proračunske postavkeza avdiovizualne medije) čim širša dostopnost javnosti. Glede na višino sredstev, namenjenihkinematografski dejavnosti prek financiranja Filmskega sklada, in na višino sredstev, namenjenihsofinanciranju avdiovizualnih projektov, je razvidno, da so se sredstva od leta 2005 postopnozviševala.222

Tabela 1: Financiranje Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega sklada v letih 2005–2010Leto Višina financiranja v EUR Indeks rasti2005 3.807.423 1002006 4.425.016 116,22007 4.527.245 102,32008 4.640.426 102,52009 4.606.437 99,22010 4.566.437 99,1Vendar pa je višina dodeljenih sredstev za spodbujanje produkcije producentov – takokinematografskih kot avdiovizualnih del – le eden izmed kazalnikov učinkovitosti porabe državnihsredstev. Druga dva kazalnika sta gledanost del, torej njihova dostopnost, in število realiziranih del.Tabela 2: Število avdiovizualnih projektov, ki jih je financiralo Ministrstvo za kulturo, in višinasofinanciranj v letih 2005–2010Leto Višina financiranja v Indeks rastiŠtevilo financiranih projektovEUR2005 531.964 100 222006 686.446 129 302007 745.648 108,6 152008 756.263 101 272009 1.650.244 218,2 402010 1.311.000 79,4 30Iz tabele 2 je razvidno, da višina sofinanciranih sredstev ni nujno premosorazmerna s številomsofinanciranih avdiovizualnih del. V okviru financiranja Filmskega sklada pa je metodologija prikazadokončanih del po letih lahko vprašljiva, saj je obdobje dokončanja del večinoma dvoletno, včasihcelo daljše (triletno), prav tako vsa kinematografska dela ne pridejo vedno v distribucijo ali pa se izrazličnih razlogov – vsebinskih, terminskih, manjših promocijskih sredstev – izgubijo v rednikinodistribuciji in prikazovalski mreži.Kljub izdatni finančni podpori kinematografski distribuciji slovenskih kinematografskih del s straniFilmskega sklada producent na samo distribucijo ne more bistveno vplivati zaradi koncentriranelastniške strukture največjih slovenskih prikazovalcev. Pogodbena razmerja se namreč sklepajo medproducenti in distributerji, slednji pa so odvisni od pogojev in terminov, ki jih postavljajo prikazovalci.Poleg največjih prikazovalcev, ki razpolagajo z največjimi in tudi že digitalno opremljenimikinodvoranami ali kinematografskimi kompleksi, obstaja še mreža manjših kinematografov pocelotnem ozemlju Slovenije. Za njihovo delovanja in ohranjanje obstoječe kino mreže pa delnoprispeva sredstva MK, in sicer na podlagi Zakona o kulturnem tolarju za zagotovitev mreže artkinematografov. V teh kinematografih se slovenski filmi povečini prikazujejo v okviru rednegakinematografskega sporeda, ne pa, denimo, v okviru filmskih gledališč ali drugih oblik art kinodejavnosti.V tej radikalni delitvi med močne komercialne prikazovalce in manjše lokalne kinematografe sepojavlja problem dostopnosti filmskih kopij, saj se v primeru evropskih oziroma umetniških filmovdistributer zadovolji z eno ali največ dvema kopijama, ki pa ju najprej odvrti v večji prikazovalskimreži, šele nato pridejo na vrsto manjši lokalni kinematografi. Ti so tudi večinoma vpeti v strukturnoorganizacijo javnih zavodov, katerih ustanovitelj so lokalne skupnosti in torej ne morejo izvajati zgoljkinematografske dejavnosti.Rešitev za vzpostavitev bolj razpršene in dolgotrajnejše distribucije, s tem pa tudi za upravičenostmorebitnih državnih vlaganj v infrastrukturo lokalnih kinematografov, je pospešena distribucijaprikazovanja s hkratnim spodbujanjem digitalizacije filmskega produkcijskega postopka.223

Podatki o gledanosti slovenskih filmov sicer nihajo – v letu 2009 je bilo povprečje gledanostislovenskih kinematografskih filmov 18.000, kar je tudi siceršnje povprečje, izjeme so občasno uspešnikomercialni filmi (npr. Petelinji zajtrk, Kajmak in marmelada). V letu 2010 se je razmerjepričakovano obrnilo v prid mladinskemu filmu, in sicer filmu Gremo mi po svoje.Kot smiseln in učinkovit ukrep za sočasno, ekonomsko učinkovito in dolgotrajnejšo distribucijo sepredstavlja že omenjena hitra in koordinirana digitalizacija sektorja prikazovanja, hkrati s tem pa tudicelovito zastavljena digitalizacija celotne kinematografske dejavnosti, od produkcije do prikazovanja.To je ena izmed nalog novega Slovenskega filmskega centra, kot je določen v zakonskem predlogu.Distribucija in prikazovanje AV-del sta omejena na televizijske in spletne medije. Prikazovanjezaostaja za produkcijo, saj je – kljub nameram, izraženim v razpisnih dokumentacijah – večinomaomejeno na RTV Slovenija.Povečanemu proračunskemu deležu za sofinanciranje projektov z AV-postavke ne sledi v celoti trendprikazovanja na medijih, vendar je programsko odločanje medijev – čeprav delno regulirano zZakonom o medijih in evropskimi direktivami – avtonomno. Delno gre to pripisati tudi kakovostiavdiovizualnih del, ki glede na maloštevilne rezultate, dosežene na primer na razpisih Medie 2007, nesledijo sodobnim avdiovizualnim smernicam, ne po formalnovsebinski ne po produkcijski plati.4 FinanciranjeEdine ustanove s področja produktivne filmske dejavnosti je ustanovila država.Razdelitev na Filmski sklad oziroma njegovega predvidenega pravnega naslednika Slovenski filmskicenter, javno agencijo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Slovenski filmski center), kot ustanovo zaspodbujanje in sofinanciranje produkcije (ob skrbi za promocijo, distribucijo, trženje …) in na Vibokot javni zavod, ki z javno infrastrukturo na področju kulture skrbi za nemoteno tehnično realizacijofilmskega programa, se danes kaže nezadostna in preživeta.Nezadostne in neustrezne sistemske rešitve financiranja Filmskega sklada se nadomeščajo z Zakonomo Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije, ki bo zaobjel celoto projektov inprogramov tako s področja filma kot tudi AV-dejavnosti.Sofinanciranje v smislu investicijskih vlaganj države oz. povratnih državnih pomoči so v letu 2009nadomestila nepovratna sredstva, kar je predvsem posledica dejstva, da bi se zahtevana višinanamenskega premoženja državnega javnega sklada težko ohranjala na ravni 30 mio zaradi izjemnonizkega vračanja na podlagi deleža vloženih proračunskih sredstev v filme.Velika večina filmskih projektov je sofinancirana v zelo visokem odstotku, in sicer večinoma 80-odstotno, upoštevajoč tudi evidentirane storitve Filmskega studia Viba film Ljubljana. V povezavi sprej navedenimi ugotovitvami gre torej za izjemno visoka proračunska sredstva, namenjena filmskidejavnosti, ki je do njih upravičena zaradi svoje kulturne izjemnosti, čeprav bi tudi kot delekonomskega trga morala ta sredstva izkoristiti, pa jih le malo.Proračunska sredstva predstavljajo zanesljiv vir financiranja, črpanje iz evropskih virov, bodisi izskladov ali agencij drugih evropskih držav ali iz evropskih skladov, je še vedno premajhno.Povezovanja med avdiovizualnim in filmskim področjem ter med gospodarskim sektorjem praktičnoni, razen v primerih morebitnih sponzorstev.Viba na podlagi ZUJIK izvaja javno službo in ima financirane splošne stroške za delovanje javnegazavoda, plače in programsko-materialne stroške ter investicije oz. stroške investicijskega vzdrževanja.Že od vsega začetka predstavlja težavo opredelitev programsko-materialnih stroškov, ker Viba svojegaprograma nima, temveč izvaja program, ki ga sprejme druga ustanova (Filmski sklad oz. Slovenskifilmski center). Opredeljevanje vrednosti storitev na podlagi enega samega cenika, ki je v uporabi takoza evidentiranje storitev za nacionalni filmski program kot za izvajanje tržne dejavnosti (po navadi spopustom, v povprečju 20 %), je nepravilno. Predstavlja potencialno nevarnost nelojalne konkurencein nedovoljenega poseganja v trg, saj bi javno službo Viba film – po njeni naravi in veljavniopredelitvi – težko opravičili kot dovoljeno izjemo.224

Po drugi strani predstavlja Viba edini pravi filmski studio v Sloveniji z velikimi možnostmi za izrabonjenih prostorov in tehnologije. Nastala je kot nadomestna investicija v denacionalizacijskempostopku Vibe, glede na razmerje med stroški ustreznega investicijskega vzdrževanja in dejanskimučinkom oziroma celo morebitnim posegom na trg pa bo treba najti ustrezne ukrepe za spodbujanjedejavnosti in ohranjanja javnega interesa.Poleg Vibe so v Sloveniji tudi drugi, bolj ali manj visoko tehnološko opremljeni studii, ki prav takoizvajajo določene faze produkcije in postprodukcije. Ti gospodarski subjekti nastopajo kot izvajalci alikot koproducenti v filmskih in AV-projektih ali pa večino prihodka ustvarijo na področju komercialnefilmske in AV-dejavnosti.Potencialno ti subjekti predstavljajo partnerje v novih nadgradnjah in investicijah državneinfrastrukture.Evropski viri financiranja so:– Program Media 2007: slovenski prijavitelji večinoma črpajo iz razpisnih programov razvojaposamičnih projektov in distribucije, bistveno manj ali skoraj nič pa iz projektov »slatefunding« (programski razpis, prek katerega se financirajo evropski producenti), festivalov,izobraževanja (za programe, ki temeljijo na načelu mreženja in ne spadajo med visokošolskopriznane programe), vlaganja distributerjev v produkcijo projektov ipd.,– Evropski koprodukcijski sklad Eurimages: sklad enako kot Media temelji na povratnihsredstvih, v zadnjih dveh letih se je povečalo črpanje iz tega sklada za manjšinske ali večinskeslovenske koprodukcijske projekte,– drugi evropski skladi oz. sorodne institucije, ki vstopajo v manjšinske ali večinskekoprodukcije bolj na temelju vsebinskega interesa za projekt in manj zaradi recipročnosti.Filmski studio Viba film Ljubljana je kot javni zavod financiran dvanajstinsko.V letih 2009 in 2010 se je začelo financiranje Filmskega sklada Republike Slovenije – javnega skladana podlagi obračunov porabe in realno prikazanih ocen za porabo prihodnjega obdobja. Poostreninadzor sistema financiranja, ki je bil nujen zaradi ugotovitev Računskega sodišča, je sicer prineselneke rezultate, saj preprečuje nenamensko rabo sredstev za izvajanje programa ter netransparentnorabo programskih sredstev za delovanje sklada (denimo za splošne stroške delovanja in za plače),kljub temu da Filmski sklad ne vodi več ločeno sredstev za delo in namenskih sredstev. Uveljavljensistem se bo nadaljeval v okviru financiranja Slovenskega filmskega centra.Poleg institucionalnega financiranja Filmskega sklada in Vibe je uveljavljen sistem sofinanciranjaneodvisnih producentov, in sicer sofinanciranja:– projektov, izbranih na javnih razpisih Filmskega sklada oz. Slovenskega filmskega centra, in– projektov, izbranih na javnih ciljnih razpisih Ministrstva za kulturo za sofinanciranje projektovs proračunske postavke za AV-medije ter za sofinanciranje projektov kinematografskedistribucije evropskih, kinotečnih filmov in art kino mreže. V letu 2012 bo javni letni razpis zasofinanciranje projektov s proračunske postavke za AV-medije začel izvajati Slovenski filmskicenter.5 KadriVečino izvajalcev v slovenskem sistemu kinematografije vendarle predstavljajo samozaposleni vkulturi, zaposleni v gospodarskem sektorju (v primeru gospodarskih družb gre tipično za družbo zenim oz. največ tremi zaposlenimi) ter izvajalci dela na podlagi avtorskih ali drugih podjemnihpogodb. Gre torej za izjemno ranljiv trg dela, ki je – predvsem zaradi šibke in nekonkurenčne225

dejavnosti na filmskem in AV-področju – skoraj v celoti odvisen od državnih subvencij, kar priposkusih sistemskega reševanja področja vedno znova ustvarja nekaj nestrpnosti.Izjema so ustvarjalci in profesionalci, ki veljajo za vrhunske in so torej angažirani tudi v visokihkomercialnih (reklamnih) produkcijah, vendar te praviloma – razen v povečanem obsegu v zadnjemletu oz. dveh gospodarske krize – ne posegajo na področja filmske in AV-produkcije.Takšen sistem zaposlovanja in izvajanja del izhaja tudi iz narave filmske in AV-produkcije, ki izrazitotemelji na neenakomerno porazdeljenem delovnem času.S tega vidika je način dela v javnem zavodu Viba za filmsko produkcijo neustrezen in sili takozaposlene kot delodajalce oziroma producente v težavno usklajevanje pogojev. Pravilen način dela vfilmski in AV-produkciji bi moral biti projektni, čemur pa sistem javnih uslužbencev ne moreustrezati.Na širši ravni obstaja tudi problem števila vrhunsko usposobljenih tehničnih kadrov za filmskopostprodukcijo, saj ne v okviru Slovenije ne v ožjem evropskem okviru ni dovolj dela, da bi ti kadrilahko bili konkurenčni, zato nastaja začarani krog manjše produkcije in prilagajanja obstoječi ponudbi.Na Vibi je bilo v letu 2010 zaposlenih 15 javnih uslužbencev, le manjše število med njimi pa je biloredno zasedeno v filmskih ekipah. Na Filmskem skladu je zaposlenih 8 uslužbencev in še dvauslužbenca za izvajanje del Media Deska.Po podatkih s seznama samozaposlenih v kulturi je na področju specializiranih poklicev filmskihdejavnosti prijavljenih 194 ustvarjalcev.6 InfrastrukturaDržava se je z investicijo v Viba film pravilno odločila, da s to delno nadomestno gradnjo zagotovipogoje za nemoteno izvedbo filmskih oziroma kinematografskih projektov. Glede na dejstvo, da greprvenstveno za tehnologijo, ki ustreza filmski produkciji in postprodukciji, Viba posega na prosti trg,četudi ne bistveno.Infrastrukturo za filmsko dejavnost zagotavljajo tudi drugi gospodarski subjekti oziroma studii, medkaterimi so nekateri bolj široko usmerjeni, večinoma pa gre za ciljno usmerjene dejavnosti, recimo napodročju digitalne obdelave slike, postprodukcije zvoka, televizijskega snemanja ipd.Največji izziv za Slovenijo bodo tako predstavljali digitalizacija in pričakovane državne pomoči napodročju prikazovanja, infrastrukturna vlaganja za digitalizacijo osnovne produkcijske opreme Vibe inspodbujanje digitalnega produkcijskega postopka na Filmskem skladu.Z vidika usklajenega razvoja filmske dejavnosti pa bi morali razmisliti predvsem o sinergiji meddržavnimi ustanovami in gospodarskim sektorjem, najprej zaradi oblikovanja ustreznih ukrepov zaspodbujanje ekonomske rasti omenjenega sektorja in omogočanja večjih vlaganj v njegov razvoj.226

7 Analiza PSPN7.1 Organizacijska strukturaSlabosti:– nestimulativne državne pomoči,– prevelika odvisnost sektorja od proračunskega financiranja,– neustrezna kadrovska urejenost glede na specifiko filmske produkcije,– sistemska nefleksibilnost javnega sektorja za učinkovit razvoj filmske produkcije,– premajhna vlaganja v dejavnost in– nepovezanost sektorja produktivne in reproduktivne kinematografije.Prednosti:– zagotovljeni proračunski viri,– konstantna, čeprav manjša produkcija in– manjši neposredni stroški produkcije zaradi obstoječega sistema Vibe.Nevarnosti:– kvalitativno in kvantitativno zniževanje produkcije v razmerju do sodobnih evropskihprodukcij,– zaradi obstoječega sistema Vibe poseganje na trg in pritožba na Evropsko komisijo,– stagniranje celotnega gospodarskega sektorja filmske in televizijske produkcije,– nekonkurenčnost,– izguba mednarodne prepoznavnosti in promocijskega potenciala in– hud zaostanek pri digitalizaciji kinematografskega prikazovanja in nekoordiniranadigitalizacija produkcije in prikazovanja.Priložnosti:– javno-zasebna partnerstva,– spodbujanje ustvarjanja kakovostnih, sodobnih in evropsko primerljivih projektov z ustreznimiukrepi,– krepitev gospodarskega sektorja filmske in televizijske produkcije,– večja zaposljivost,– mednarodni koprodukcijski projekti in– vključitev v reformo javnega sektorja z upoštevanjem specifike področja in sistema državnihpomoči.227

7.2 FinanciranjeSlabosti:– večinsko, čeprav nezadostno, proračunsko financiranje, ki ne stimulira iskanja in črpanjadrugih sredstev,– pogosto nepregledna poraba javnih sredstev za delovanje podjetij, ne pa za izvedbo projektov,– nesorazmerje med številom potencialnih prejemnikov (izjemno visoko število registriranihpodjetij) in obsegom sredstev ter– odsotnost davčnih olajšav za vlaganje v film ali drugih ukrepov, denimo za povečanjezaposljivosti.Prednosti:– zagotovljeno financiranje in– prilagojeni, nižji stroški produkcije.Nevarnosti:– ugotovitev nezadostnih državnih pomoči na področju gospodarskega sektorja tehničnihstoritev produkcije in postprodukcije,– zastarelost obstoječe državne infrastrukture na področju filma,– čedalje manjše črpanje evropskih sredstev in– prilagajanje ustvarjalnega potenciala dejanskim finančnim zmogljivostim (»samocenzura«).Priložnosti:– črpanje sredstev iz evropskih in drugih mednarodnih skladov,– davčne olajšave,– ukrepi za spodbujanje večje zaposljivosti,– povezovanje med javnim in gospodarskim sektorjem ter– poostritev nadzora nad namensko rabo sredstev za projekte, s tem pa bolj učinkovita rabasredstev.7.3 KadriSlabosti:– neustreznost sistema javnih uslužbencev za izvajanje filmske in televizijske produkcije,– posledično nesmotrna poraba javnih sredstev,– pomanjkanje razvoja na področju vlaganja v profesionalne tehnične kadre in– neustrezna podpora na ravni izobraževalnih programov.Prednost:– neposredno nižji stroški produkcije.Nevarnosti:228

– kršitve delovnopravne zakonodaje,– nižja profesionalnost in usposobljenost tehničnih in profesionalnih kadrov,– manjši ustvarjalni potencial,– nekonkurenčnost ter– izguba določenih profesionalnih in tehničnih profilov.Priložnosti:– pospešeno financiranje izobraževanja v čim širšem kontekstu,– povezovanje ustanov in izobraževalnih programov med sabo,– črpanje evropskih sredstev in– krepitev filmske vzgoje v celotnem izobraževalnem procesu.7.4 InfrastrukturaSlabosti:– zastarelost drage tehnološke opreme in infrastrukture,– neizrabljenost infrastrukture in posledično neučinkovito vlaganje v investicijsko vzdrževanje,– nesorazmerje med številom potencialnih prejemnikov (izjemno visoko število registriranihpodjetij) in obsegom sredstev ter– odsotnost davčnih olajšav za vlaganje v film ali drugih ukrepov, denimo za povečanjezaposljivosti.Prednosti:– zagotovljene, čeprav občasno nezadovoljive razmere za delo in– prilagojeni, nižji stroški produkcije.Nevarnosti:– nazadovanje na področju gospodarskega sektorja tehničnih storitev produkcije inpostprodukcije ter– zastaranje obstoječe državne infrastrukture na področju filma.Priložnosti:– povezovanje med javnim in gospodarskim sektorjem,– širitev dejavnosti,– aktivni nastop na mednarodnem trgu in– trženje profesionalnih potencialov skupaj z infrastrukturnimi zmogljivostmi.229

Povzetek analize PSPNPrednosti:visok odstotek financiranja kinematografskih inavdiovizualnih projektovzagotovljena stalna, četudi manjša produkcijazagotovljeni proračunski virineposredno nižji stroški produkcijePriložnosti:javno-zasebna partnerstva pri vlaganjih vinfrastrukturni razvoj in produkcijodigitalizacija kot spodbuda za večjiprodukcijski potencial in večjo zaposljivost vavdiovizualnem sektorjuvključitev v reformo javnega sektorja zupoštevanjem specifičnosti področjadavčne olajšaveSlabosti:nesorazmerje med številom potencialnihprejemnikov sredstev in obsegom sredstevsistemska nefleksibilnost javnega sektorja zaučinkovit razvoj filmske produkcijepomanjkanje spodbud za iskanje drugih virovfinanciranjanesmotrna poraba javnih sredstevNevarnosti:zastarelost obstoječe državne infrastrukture napodročju kinematografijestagniranje celotnega gospodarskega sektorjafilmske in televizijske produkcijenekonkurenčnost kinematografske in avdiovizualnedejavnostimanjši ustvarjalni potencial in izguba avtorskeprepoznavnosti8 Predlogi ciljev in ukrepov1. Krepitev gospodarskega sektorja televizijske in filmske produkcijeUkrepi:– Oblikovanje pogojev za stimulativno dodeljevanje sredstev podjetjem, ki izkazujejo uspešnodejavnost na področju trženja, učinkovite izrabe sredstev in vlaganja v projekte.– Smiselne povezave Filmskega studia Viba film Ljubljana s sorodnimi podjetji v zasebni lasti sciljem omogočanja:– dodatnih vlaganj v dejavnost,– razvoja profesionalnih kadrov in– večjega trženja v širšem evropskem kontekstu.– Vzpostavitev ukrepov za širšo mrežo programov za izobraževanje in usposabljanje na področjufilmske dejavnosti:– z oblikovanjem dodatnih in širše naravnanih razpisov,– z mreženjem,– z oblikovanjem novih programov in projektov za filmsko vzgojo ter– s povezovanjem med resornimi ministrstvi.Pričakovani rezultati:– kvantitativno večja filmska produkcija oz. produkcija neodvisnih producentov,– večanje deleža prikazovanja slovenskih in evropskih AV- in filmskih del na televizijah,230

– večji mednarodno promocijski potencial,– večanje producentskih in koproducentskih deležev v projektih,– večja izraba kapacitet Viba filma in njena infrastrukturna nadgradnja ter– večji odstotek projektov in programov s področja usposabljanja in izobraževanja, neodvisnood priznanih visokošolskih programov.Kazalniki:– število sofinanciranih projektov v okviru letnih filmskih in AV-razpisov,– večji odstotek prikazovanja del slovenskih neodvisnih producentov,– medijsko odmevni projekti glede na prejete nagrade, doseženo gledanost, kritiški odmev,– višina producentskih in koproducentskih deležev v projektih,– število uveljavljenih izobraževalnih programov in projektov,– število ustvarjalcev in profesionalnih delavcev s področja visokotehnoloških filmskihpostopkov ter– podatki o zasedenosti in storitvah Viba filma.Čas izvedbe: Štiri leta.Predvidena finančna sredstva: 1,2 mio EUR Viba, 24 mio EUR Filmski sklad in 6,4 mio EUR AVrazpis(ker gre za predvidena zasebna vlaganja, teh ne moremo ovrednotiti).2. Sistemska digitalizacijaUkrep:Vzpostavitev različnih ukrepov za spodbujanje:– digitalizacije kinematografskega prikazovanja s poudarkom na državni pomočikinematografom, ki prikazujejo evropski, kakovosten in umetniški film,– digitalne produkcije ter– infrastrukturnih vlaganj v digitalizacijo produkcijske opreme.Pričakovani rezultati:– manjši produkcijski stroški,– krajši čas produkcije,– hkratno in daljše obdobje prikazovanja filmov, kar je zlasti pomembno za filme, ki niso tržneuspešnice, temveč potrebujejo daljše obdobje eksploatacije, in– večje povpraševanje po distribuciji slovenskega filma.Kazalniki:– gledanost slovenskih ter evropskih, kakovostnih in umetniških filmov,– število digitaliziranih kinematografskih dvoran,– medijsko odmevni projekti glede na prejete nagrade, doseženo gledanost, kritiški odmev in– izraba produkcijskih kapacitet.Čas izvedbe: Dve leti.231

Predvidena finančna sredstva: 3 mio EUR.3. Razpršitev financiranjaUkrep:– Vzpostavitev celotnega sistema spodbud za vlaganje v filmske in televizijske projekte s ciljemvečanja deleža sredstev za projekte (in ne za delovanje podjetij), in sicer:– sistem davčnih olajšav in spodbud za vlaganja finančnih in drugih sredstev v filmske in AVprojekte,– omejitev proračunskega financiranja na 80 % le v primeru kulturne izjeme (kot je definirana vpredlogu ZSFC in spremembi Uredbe o izvedbi rednega letnega javnega razpisa zasofinanciranje projektov s proračunske postavke za AV-medije) in– sodelovanje gospodarskega sektorja pri razvoju profesionalne infrastrukture in tehnologije.Pričakovani rezultati:– večje število realiziranih projektov,– večji potencial trženja zaradi vloženih sredstev,– večja zaposljivost,– profesionalni razvoj kadrov s področja filmske dejavnosti,– večja konkurenčnost ponudnikov produkcijskih in postprodukcijskih storitev v evropskemmerilu.Kazalniki:– število realiziranih in javno prikazanih projektov,– višina vlaganj v filmske in AV-projekte,– odstotek zaposlenih na področju filmske in AV-dejavnosti,– število mednarodnih in evropskih projektov.Čas izvedbe: 4 leta.Predvidena finančna sredstva: Sredstva so ovrednotena že pri prvem cilju.232

1.9Urška Bittner Pipan, Milena Derlink, Marjeta Turk in Marko StudenLJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI IN DELOVANJE JAVNEGA SKLADA RS ZAKULTURNE DEJAVNOSTIKAZALO1 Razvoj ljubiteljsko kulturnega udejstvovanja in njegova organiziranost2 Opredelitev področja2.1 Splošno2.2 Funkcije ljubiteljske kulture3 Struktura dejavnosti3.1 Število kulturnih društev in članov3.2 Strukturiranost kulturnih društev3.3 Strukturiranost po dejavnostih3.4 Dejavnost ljubiteljskih kulturnih društev in skupin3.5 Dejavnost Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti4 Financiranje4.1 Financiranje društev4.2 Financiranje sklada4.3 Alokacija programskih sredstev sklada5 Prostori in oprema5.1 Pregled stanja5.2 Investicije – dinamika investicij v prostore in opremo6 Kadri6.1 Analiza stanja in dinamika zaposlovanja6.2 Izobraževanje in motiviranje kadrov7 Analiza PSPN7.1 Prednosti7.2 Slabosti7.3 Priložnosti7.4 Nevarnosti8 Cilji8.1 Organizacijska struktura dejavnosti8.2 Kadri8.3 Financiranje8.4 Prostori in oprema9 Viri233

1 Razvoj ljubiteljsko kulturnega udejstvovanja in njegova organiziranostLjubiteljsko kulturno udejstvovanje v Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmeromazelo razvito. Svojo tradicijo ima vezano na ohranjanje nacionalne identitete. Bolj organizirano se je začelorazvijati v času slovenskega narodnega preporoda po letu 1848 s čitalnicami, tabori, telovadnimi,kulturnimi in drugimi društvi. Prvenstveno so nastajala enonacionalna slovenska in nemška društva, nakulturnem področju predvsem pevska, gledališka in plesna društva. Zlasti v obdobju, ko ni bilo poklicnihkulturnih institucij, je bila organizirana ljubiteljska kultura nosilka narodne identitete.Od konca 19. stoletja beležimo delovanje okoli 450 katoliških prosvetnih, telovadnih in ženskih organizacijProsvetne zveze v okviru Slovenske krščansko-socialne zveze. V začetku 20. stoletja so začela nastajati tudidelavska prosvetna in kulturna društva v okviru Zveze Svobod ter nacionalno napredna sokolska društva.Večji razmah je ljubiteljstvo doživelo po letu 1945, ko so začeli množično ustanavljati prosvetna društva.Obe krovni organizaciji Ljudska prosveta in Zveza Svobod sta leta 1950 združili v enotno Zvezo Svobod inprosvetnih društev, ki se je pozneje preoblikovala v Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Slovenije(1964). Dejavnost kulturnih društev in skupin na terenu so povezovali občinski (okrajni) sveti, ti pa so sezdruževali v republiško zvezo. ZKPOS je delovala pod močnim vplivom politike. Kot svojenajpomembnejše naloge je opredelila: spodbujanje množičnega interesa za kulturo, uresničevanje načela»celovitosti kulture«, zavzemanje za kvalitetno kulturno vzgojo, izvajanje dela nalog v okviru »kulturneakcije«, usposabljanje strokovnih delavcev in organizatorjev kulturnega življenja, sodelovanje s Slovencizunaj Slovenije in s kulturnimi organizacijami drugih narodov in narodnosti v Jugoslaviji.Število kulturnih društev in skupin se je povečevalo. Po padcu v drugi polovici šestdesetih let (500 društev,okoli 1500 skupin) je do leta 1974 znatno naraslo na 650 društev s približno 2500 skupinami; v začetkuosemdesetih je število društev preseglo številko tisoč.Leta 1977 so se občinske zveze kulturnih društev povezale v Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Vosredju njenega delovanja naj bi bilo spodbujanje in razvijanje najrazličnejših oblik (samo)organiziranja,povezovanje vseh kulturnih dejavnikov v krajevnih skupnostih, spodbujanje kulturnega organiziranja otrokin mladine na šolah, spodbujanje trajne in kontinuirane kulturne vzgoje in spodbujanje razvoja raznovrstnihumetniških smeri.Mreža občinskih zvez kulturnih organizacij je pokrivala celotno Slovenijo. Občinske ZKO so zagotavljalestrokovno, organizacijsko in finančno pomoč kulturnim društvom in skupinam ter pomagale priposredovanju in izmenjavi kulturnih prireditev ljubiteljskih in poklicnih ansamblov. Delovanje ZKOS jebilo decentralizirano, njene občinske ZKO so bile vse bolj neodvisne od republiške zveze.Od prireditev in gojenja povsem klasičnih amaterskih zvrsti se je pozornost preusmerjala k programomneformalnega in funkcionalnega izobraževanja za kulturo, sodobnim neformalnim oblikam dela, ad hocskupinam in spodbujanju eksperimentalnih programov zlasti mladih skupin na novih področjih. Začelo se jez literarnim gibanjem, filmsko in video dejavnostjo ter zlasti sodobnim plesom, ki se je zaradi odpora inokostenelosti drugih sfer lahko razvil le v sferi ljubiteljstva. Zlasti v večjih središčih in tam, kjer so bili vvodstvih mlajši in strokovno bolj razgledani kadri, so tem usmeritvam sledili, težje pa je bilo v šibkejšihpodeželskih ZKO – razlike so se povečevale.ZKOS je postajala od politike relativno neodvisna organizacija, razvijala je estetski pluralizem inpovezovala tudi različne neinstitucionalne skupine poklicnih umetnikov. Imela je status organizacijeposebnega družbenega pomena in zagotovljena proračunska sredstva za svoje delovanje, del sredstev pa jepridobivala tudi od sponzorjev, prodanih vstopnic in prodaje lastnih publikacij. Na kulturnih področjih jeZKOS delovala avtonomno. Vse bolj je pokrivala tudi kulturno sodelovanje s slovenskimi organizacijami vzamejstvu in republikah nekdanje Jugoslavije, s klubi slovenskih zdomcev po svetu in mednarodne stike napodročju ljubiteljske kulture.Uveljavljati se je začela tudi zamisel o ZKO kot kulturno-izobraževalnih centrih, ki naj bi povezovali vseneinstitucionalne kulturne pobude in ustvarjalne pogoje (prostorske, tehnične, finančne) za kulturnodelovanje. S programi izobraževanja naj bi zajeli vse starostne kategorije. Organizirali naj bi strokovnosvetovalno delo, koordinirali izposojo tehnične opreme, zbirali mediotečno gradivo in posredovaliinformacije. Ti centri naj bi skrbeli tudi za posredovanje kulturnih vrednot z organiziranjem kulturnihprireditev, organiziranjem gostovanj in izdajanjem publikacij.Po osamosvojitvi Slovenije v samostojno državo in uveljavitvi demokratičnega sistema so nastale noverazmere tudi za ZKOS in njeno mrežo občinskih ZKO – ne v programskem smislu, temveč se je začeloobdobje statusne neurejenosti in zato negotovosti, saj se je porušil sistem financiranja skozi kulturne234

skupnosti. Zveza je izgubila status organizacije posebnega družbenega pomena in postala je del civilnedružbe s statusom zveze društev po zakonu o društvih.Dokler še ni bila sprejeta nova zakonodaja za področje kulture, so bili pri financiranju ljubiteljske kulture –kot začasen ukrep predvsem zaradi ohranitve doseženega kulturnega standarda – na ravni države in občin vuporabi dotedanja merila in način financiranja. V tem za kulturo razmeroma dolgem obdobju tranzicije(1991–1994) je Ministrstvo za kulturo zagotavljalo proračunska sredstva države za republiški programZKOS, občine pa dejavnost in plače zaposlenih v (60) občinskih zvezah kulturnih organizacij ter dejavnostkulturnih društev na svojem območju.V tem obdobju je ZKOS v delu svoje dejavnosti izvajala kulturno dejavnost, pomembno za celotno državo(organizacijske, strokovno povezovalne in usmerjevalne naloge ter strokovna pomoč ljubiteljskidejavnosti), v preostalem delu pa je opravljala naloge za kulturna društva in druge svoje člane.Po letu 2001 so občine na novo opredelile dejavnosti, ki jih kot lokalne skupnosti financirajo iz svojihproračunov. Za nekatera nova vodstva občin tudi ni bilo več samoumevno, da financirajo s svojimiproračunskimi sredstvi dejavnost občinskih zvez in njihove zaposlene, ker gre za organizacije civilnedružbe. Zmanjševati so začele tudi sredstva za dejavnost kulturnih društev in umetniških skupin,marsikatero društvo je prenehalo delovati. Konec leta 1992 je bilo v Sloveniji aktivnih le še 1659 kulturnihskupin.Zaradi postopnega zmanjševanja sredstev iz proračunov občin je vrsta občinskih zvez začela zmanjševatiobseg svojih programov in obstajala je nevarnost, da mreža občinskih zvez razpade oziroma se ukine. Biloje nekaj poskusov, da bi mrežo povsem deprofesionalizirali in sredstva, namenjena zvezam, razdelilidruštvom. Kmalu se je pokazalo, da brez poklicnega organizatorja tako amaterskih prireditev kot gostovanjpoklicnih ansamblov, izobraževalnih programov in dela z mladimi ne gre. Zato so tudi v tistih nekajprimerih, ko so zveze formalno ali le z drastičnim zmanjšanjem sredstev ukinili, kmalu spet oživili njihovodelovanje.Z uvajanjem lokalne samouprave in sprejemom Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o financiranjuobčin je v letu 2004 postala neizogibna razmejitev nalog in pristojnosti med državo in lokalnimiskupnostmi tudi na področju kulture. Financiranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je bilo v celotiprepuščeno lokalni skupnosti, to pa je ogrozilo skupne programe in dejavnosti na področju ljubiteljskihkulturnih dejavnosti. Obstajala je nevarnost, da vzpostavljena mreža (60) zvez kulturnih organizacij, ki jepokrivala celotno območje Slovenije ter uspešno organizacijsko in strokovno podpirala dejavnost društev inskupin, razpade in da se s tem ljubiteljska kultura povsem razdrobi, izgubi svojo fiziognomijo in mesto vnacionalni kulturni politiki.Splošne cilje kulturne politike v Sloveniji je sprejel Državni zbor Republike Slovenije v okviru gradivaOsnove za oblikovanje vsebinskih izhodišč in usmeritev za pripravo nacionalnega kulturnega programa zdodatnimi gradivi – EPA 704. Med splošnimi cilji je bilo vsebovano tudi načelo o uveljavitvi distancedržave do kulturnih vsebin in zagotavljanju demokratičnih načinov odločanja in presojanja v kulturi, kar najbi bilo med drugim zagotovljeno tudi z ustanavljanjem skladov na področju kulture.Vloga države na tem področju izhaja iz predpostavke, da ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, kolikor so vnacionalnem interesu, ni mogoče v celoti prepustiti oziroma zagotavljati le v odvisnosti od posameznihlokalnih nivojev. Zato je bilo treba poiskati takšno obliko organiziranosti države na tem področju, ki boohranjala spontanost, svobodo in neposrednost ljubiteljskega delovanja v kulturi ter hkrati zagotavljalastabilno podporo različnim nosilcem te dejavnosti.Tako je bil decembra 1995 sprejet Zakon o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti(Uradni list RS, št. 1/96). Z njim je država sklenila zagotoviti skladen in uravnotežen kulturni razvoj nacelotnem ozemlju Slovenije. V imenu distance do kulturnih vsebin je prenesla izvajanje tistih delovnacionalnega kulturnega programa, ki zadevajo ljubiteljske kulturne dejavnosti na javni sklad. S tem seohranjajo avtonomno oblikovanje predlogov programa s tega področja, distribucija proračunskih sredstev inizvajanje dogovorjenih programov.Zakon opredeljuje, da so ljubiteljske kulturne dejavnosti tudi v javnem interesu in da jim pripada temuustrezno mesto v kulturni politiki na vseh ravneh, od lokalne do republiške. Namen zakona je bil zato čimbolj učinkovito uveljaviti javni interes na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, vključno zrazporejanjem javnih sredstev.Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD) je ob ustanovitvi prevzel tudipretežni del dejavnosti Zveze kulturnih organizacij Slovenije, in sicer tiste naloge, ki so bile z zakonom235

opredeljene kot kulturna ljubiteljska dejavnost v javnem interesu države. V skladu so se zaposlili tudimnogi dotedanji poklicni delavci (občinskih) zvez kulturnih organizacij; tudi lokalne skupnosti in država soobmočnim izpostavam in centralni službi dodelile prostore in sredstva za delo, ki so bili prej na voljo ZKOoz. ZKOS.Tako se je preostali del dejavnosti Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki je bil po značaju društvenadejavnost, postopno vezal na druga kulturna združenja, zlasti na zveze kulturnih društev, ki so se na novoustanavljale po občinah, in na njihovo novo skupno zvezo na podlagi sprejetega Zakona o društvih (Uradnilist RS, št. 60/95). Te zveze, ki so sicer obdržale dotedanjo člansko strukturo in so legitimne naslednicedosedanjih oblik povezovanja kulturnih društev, so zaradi novih razmer zabredle v hudo organizacijsko,programsko in kadrovsko krizo. Pri tem so ostale tudi brez javnih finančnih sredstev, ki se po logiki zakonaprav tako stekajo k javnemu skladu; sama kulturna društva pa so preveč finančno podhranjena, da bifinancirala zahtevnejše skupne programe ZKD. Rešitev iz zakona o skladu, da bo ta polno podpiraldelovanje zvez, ni bila učinkovita in ZKDS ter lokalne ZKD se le počasi in ne povsod v Sloveniji kopljejoiz skoraj popolnega zastoja delovanja.Naloge ZKOS sodijo med naloge društvene dejavnosti in prostovoljnega združevanja, ki ga zagotavljajočlani, skupine in posamezniki, če se odločijo, da bodo nekatere skupne naloge zagotavljali v okviruasociacij. Zastopanje in predstavljanje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti nasproti državi tako še naprejostane naloga posebne interesne organizacije.Dolgotrajna kriza ZKD ni v prid ljubiteljski kulturni dejavnosti, saj so kulturna društva ostala brez močnegazagovornika njihovih interesov naproti državi in lokalnim skupnostim. To je mogoče izmeriti s padajočimdeležem sredstev za ljubiteljsko kulturo na državni ravni, še posebej pa na lokalnih ravneh, na katerihprihaja do nerazumljivo velikih razlik pri financiranju kulturnih društev. Zato bi morala biti konsolidacijamreže ZKD ena od prednostnih nalog vseh, ki so odgovorni za stanje kulture v državi.Vzpostavljanje SLKD in njegovih območnih izpostav se je začelo leta 1997 z imenovanjem prvegaupravnega odbora. Do konca leta 1998 je bilo ustanovljenih 54 območnih izpostav, do leta 2000 58, leta2006 pa je bila kot zadnja ustanovljena izpostava za območje Mestne občine Ljubljana.Na podlagi Zakona o javnih skladih in Akta o ustanovitvi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (Uradnilist RS, št. 96/2000) se je SLKD preoblikoval in preimenoval v Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Vlada RS kot ustanoviteljica sklada je s tem, da je v imenu izpustila pridevnik ljubiteljski, opozorila na to,da se vloga sklada širi. Poleg skrbi za ljubiteljska kulturna društva in njihove zveze poslej opravlja tudikulturno posredniške, organizacijske in administrativne naloge za lokalne skupnosti in je torej marsikje žeglavni nosilec kulturne politike.Marca 2010 je bil v skladu s prehodnimi določbami Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/2008,68/2009 in 8/2010 ZSKZ-B) sprejet novi Zakon o Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (Uradni list RS,št. 29/2010). Na njegovi podlagi je vlada RS sprejela Akt o ustanovitvi Javnega sklada RS za kulturnedejavnosti (Uradni list RS, št. 72/2010).2 Opredelitev področja2.1 SplošnoKulturno ljubiteljstvo lahko opredelimo kot množično organizirano prostočasno kulturno udejstvovanje. Odpojmov ljudske kulture in sodobne množične kulture se razlikuje predvsem po tem, da vzpostavljakontinuirane oblike komuniciranja, torej v stopnji organiziranosti, normativnosti in formalnistrukturiranosti. V vsebinskem pogledu je zelo heterogeno, saj se predvsem glede na okolje bolj ali manjpribližuje tradicionalizmu ljudske kulture, poskuša prevzeti vzorce t. i. vrhunske kulture ali pa se izraža kotdel te ali one sodobne subkulture.Kulturno ljubiteljstvo na Slovenskem ima svojevrstno tradicijo zlasti z vidika ohranjanja nacionalnekulturne identitete, tako v mejah države kot pri Slovencih zunaj mej RS in po svetu. Pomembna je tudinjegova vloga v družbenih procesih, zato ima v primerjavi s podobnimi oblikami kulturnih združb po svetuposebne dimenzije in družbene funkcije ter posebno mesto v sodobnosti in zgodovini kulturnih in družbenihdogajanj.Na operativni ravni s pojmom ljubiteljstvo opredeljujemo tiste kulturne dejavnosti, ki jih neposredniizvajalci (člani pevskih zborov, orkestrov, gledaliških in lutkovnih skupin, folklornih ansamblov, filmskih,236

plesnih in literarnih skupin, likovnikov) ne izvajajo kot poklic (praviloma za njih niso plačani in v večini neformalno izšolani). Seveda pa na področju ljubiteljstva kot mentorji in strokovni vodje delujejo številniformalno strokovno izobraženi in priučeni strokovnjaki, ki za svoje delo prejemajo plačilo. Poleg tega selahko vodje in člani neformalno šolajo v programih številnih seminarjev, tečajev, delavnic in šol, ki jihvečinoma pripravlja JSKD.2.2 Funkcije ljubiteljske kultureKulturna ustvarjalnost in poustvarjalnostOsrednja funkcija kulturnega ljubiteljstva sta kulturna ustvarjalnost in poustvarjalnost. Neinstitucionalni innepoklicni status odpira povsem osvobojen in razbremenjen prostor ustvarjanja in eksperimentiranja. Zlastina področju gledališča in lutk, filma in videa, sodobnega plesa, likovne umetnosti in literature omogočaprve korake posameznikom in skupinam. Mnogi mladi, še neuveljavljeni avtorji pogosto skozi fazokulturnega ljubiteljstva prehajajo v poklicno kulturno umetniško delovanje. V okviru klasičnih društvenihdejavnosti, kot so pevski zbori, pihalni orkestri in folklorne skupine, pa izdvojeni najboljši dosežkivrhunskih ansamblov – po zaslugi vrhunskih strokovnih vodij in zaradi značilnega pristopa k delu –predstavljajo enakovredno vzporednico poklicnim ansamblom oz. ustanovam.Kulturna vzgoja in izobraževanjeKulturna vzgoja in izobraževanje znotraj ljubiteljske kulture zajemata vse generacije in sta enakomernodostopna po vsej Sloveniji – z jasnim ciljem: dvigniti kakovost in obseg kulturnega udejstvovanja. Temeljnipogoj za kulturno udejstvovanje (pasivno, aktivno) je namreč ustrezno znanje, ki ga velika večinaljubiteljev umetnosti ali ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev ni pridobila z rednim šolanjem.Kulturno-izobraževalni in vzgojni programi na tem področju imajo dolgo tradicijo in vključujejo vrhunskedomače in tuje strokovnjake ter v zadnjih desetih letih dodelane izobraževalne sisteme v obliki seminarjev,delavnic, tečajev, poletnih taborov, konferenc, posvetov, šol (potekajo vse leto oz. več let). Prek mrežeJSKD in kulturnih društev se podpira sistem vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanja in osebnostne rasti,zato ti programi zajemajo vse generacije, od otrok do seniorjev. Osredotočeni so na pokrivanje deficitarnihpodročij in podajanje osnovnih praks na regijski ravni in na nadgradnjo znanja na državni ravni.Uporabnikom približujejo nove vidike kreativne umetniške prakse ter omogočajo povezovanje z drugimisegmenti družbenega življenja. Še posebej skrbno so pripravljena izobraževanja za dejavnosti, za katera niinstitucionalnega izobraževanja oz. drugih kakovostnih dodatnih izobraževalnih oblik.Vključevanje deprivilegiranih skupinZaradi raznovrstnosti oblik in vsebin ter različnih ravni zahtevnosti je kulturno ljubiteljstvo področje, kiomogoča afirmacijo tudi tistim družbenim skupinam in posameznikom, ki v vsakdanjem delovnem alidružinskem okolju ne dosegajo osebne izpopolnitve in potrditve ali pa so iz bioloških (invalidi), starostnih(otroci, mladina, starostniki) ali kakšnih drugih razlogov (pripadniki različnih manjšinskih etničnihskupnosti in priseljencev) potisnjeni na obrobje.Programi JSKD, kulturnih društev in zvez tako vključujejo programe za specifične družbene skupine, prikaterih je prednostna naloga spodbujanje povezovanja, cilj pa splošni dvig zavesti o pripadnosti družbi inpreseganju različnosti, kvalitativni in kvantitativni porast teh skupin ter njihova integracija, ki pa omogočaohranjaje posebnosti.Dostopnost kulturnih vrednotLjubiteljska kultura je pomemben dejavnik z vidika dostopnosti kulturnih vrednot. Mreža JSKD, zvezekulturnih društev in kulturna društva so organizator in/ali posrednik kulturnih in kulturno-izobraževalnihdogodkov. Zaradi razvejenosti sistema in prepletenosti profesionalne mreže s civilno sfero je omogočenaprostorska razpršenost kulturne ponudbe, kar pomeni enake možnosti pri vzpostavljanju neposrednih stikovz »živo« kulturno ustvarjalnostjo.Kakovostno preživljanje prostega časaPomembna funkcija kulturnega ljubiteljstva je tudi kakovostno preživljanje prostega časa. Gre za kulturnoudejstvovanje, ki spodbuja druženje, odpravlja socialno izključenost in omogoča razvoj potencialov. V temsmislu ima vključevanje v kulturne skupine močan integracijski in socializacijski pomen ter prispeva kdružbeni kohezivnosti.Medresorsko povezovanje237

Ljubiteljska kultura deluje tudi v funkciji preseganja resorskih mej. Intenzivno delo z otroki, učenci inmladimi sega v šolski prostor, kjer se skozi številne projekte v obšolskih dejavnostih spodbujataustvarjalnost in kulturno udejstvovanje. Namen takšnega povezovanja je dvig kulturne zavesti inspodbujanje šol, da postanejo (tudi) kulturna žarišča v okolju, kjer delujejo.Na drugi strani pa je ljubiteljska kultura področje, ki spodbuja ustvarjalnost in dviguje kakovost življenjastarejšim. Na tem področju se torej povezuje s socialnim sektorjem, saj skrbi za socialno kohezijo inustvarja živahno mrežo kulturnega dogajanja, ki aktivno vpliva na dobro posameznikov.3 Struktura dejavnosti3.1 Število kulturnih društev in članovOsnovna organizacijska oblika ljubiteljske kulturne dejavnosti je bila vseskozi kulturno društvo.Tabela 1: Društva in člani 2001–2009Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Registrirana kulturna 2.408 2.473 2.576 2.643 2.729 2.835 2.891 3.063 3.145društvaProdukcijske enote 3.268 3.605 3.812 3.983 4.114 4.363 4.500 4.744 4.849Število članov 73.781 86.580 89.880 90.386 93.862 96.940 98.221 98.957 101.109Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Razlogov za naraščanje števila društev je več, najbolj očitni so naslednji:– spremenjena zakonodaja na področju lokalne samouprave je predvsem v novo nastalih občinahvplivala na bistveno večjo finančno podporo zlasti (za lokalne oblasti) »reprezentativnim«dejavnostim (pevski zbori, pihalni orkestri),– postopoma se registrirajo kot društva tudi kulturne skupine, ki delujejo predvsem v okviru katoliškecerkve in so doslej delovale neformalno ali pa so isti člani sestavljali posvetno in cerkvenoskupino (zlasti pevski zbori),– spremembe v načinu mišljenja in delovanja, v preteklosti je v okviru registriranega društva delovaloveč sekcij, sedaj pa se kot društvo registrirajo samostojne kulturne skupine,– urejanje statusa na podlagi Zakona o društvih je iz različnih razlogov zelo ugodno za marsikateroprofesionalno skupino, ki deluje na področju kulture (pojmovane v najširšem smislu).3.2 Strukturiranost kulturnih društevGeografska strukturiranost po statističnih regijahDruštva, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo, so geografsko dokaj enakomerno razporejena,glede na razlike v velikosti regij pa največje odstopanje navzgor predstavlja Ljubljana s svojim zaledjem, insicer je v Osrednjeslovenski regiji četrtina vseh kulturnih društev, prav tako v nasprotni smeri odstopajoZasavska, Posavska in Notranjsko-kraška regija, ki so tudi po številu prebivalcev in obsegu prostoranajmanjše.Tabela 2: Statistične regije – društva in skupine 2001–2009, število produkcijskih enotRegijaLeto2001Leto2002Leto2003Leto2004Leto2005Leto2006Leto2007Leto2008Leto2009Pomurska 188 202 274 295 302 316 317 328Podravska 566 605 659 658 694 742 779 794Koroška 184 202 197 210 219 226 235 242Savinjska 406 420 434 458 487 511 528 562238

Zasavska 69 70 63 63 67 73 75 84Spodnjeposavska 146 160 175 177 168 168 171 179Jugovzhodna Slovenija 225 240 253 277 303 324 332 347Osrednjeslovenska 682 813 824 879 869 934 986 1.061Gorenjska 331 368 372 389 399 409 414 441Notranjsko-kraška 101 110 121 121 131 144 148 148Goriška 216 245 266 281 296 323 321 338Obalno-kraška 154 170 174 175 179 193 194 220Slovenija, skupaj 3.268 3.605 3.812 3.983 4.114 4.363 4.500 4.744 4.849Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Tabela 3: Statistične regije – število članov 2001–2009RegijaLeto2001Leto2002Leto2003Leto2004Leto2005Leto2006Leto2007Leto2008Leto2009Pomurska 5.980 3.239 4.823 6.146 6.281 6.379 6.330 6.387Podravska 14.765 14.766 18.640 15.266 15.860 15.121 15.343 15.577Koroška 4.335 5.405 4.625 4.386 4.580 4.557 4.746 4.836Savinjska 8.056 12.578 13.627 12.008 12.511 13.017 12.635 12.737Zasavska 1.809 1.887 1.832 2.245 2.336 1.967 2.161 2.122Spodnjeposavska 2.772 2.855 3.514 3.239 3.358 3.542 3.803 3.706Jugovzhodna Slovenija 4.738 8.678 6.660 6.761 7.424 7.160 7.150 7.533Osrednjeslovenska 11.287 10.531 12.451 16.810 17.543 18.255 18.680 19.320Gorenjska 8.763 8.562 8.648 9.554 9.690 11.560 11.747 11.211Notranjsko-kraška 2.612 3.136 3.267 2.751 2.812 3.226 3.297 3.146Goriška 5.169 5.522 6.422 6.055 6.106 6.495 6.689 6.921Obalno-kraška 3495 9421 5371 5165 5361 5661 5640 5461Slovenija, skupaj 73.781 86.580 89.880 90.386 93.862 96.940 98.221 98.957 101.109Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.3.3 Strukturiranost po dejavnostihNajveč kulturnih društev se ukvarja z vokalno glasbeno dejavnostjo, ki je po tradiciji doma med slovenskimprebivalstvom. Druge dejavnosti so dokaj enakovredno zastopane, najmanjše število društev je na področjufilmskega in intermedijskega ustvarjanja, kar lahko pripišemo uporabi sodobne tehnologije, ki je po enistrani stroškovno zahtevnejša in po drugi strani novejšega nastanka. V tej smeri odstopa tudi literarnadejavnost, ki pa je že sama po sebi stvar individualnega ustvarjanja, medtem ko v okviru društev potekapredvsem posvetovalno in predstavno delo.Tabela 4: Kulturna društva po dejavnosti 2001–2009Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Število produkcijskih enot 3.268 3.605 3.812 3.983 4.114 4.363 4.500 4.744 4.849Glasbena dejavnost, vokalna in 1.328 1.458 1.550 1.664 1.671 1.744 1.792 1.864 1.913instrumentalnaGledališka in lutkovna 380 432 469 493 500 533 554 587 603Folklorna 266 303 359 360 421 447 478 497 502Dediščina 28 34 85 98 122 154 166 170 168Filmska 25 33 39 38 40 49 62 64 65Plesna 135 159 174 177 166 193 198 224 219Likovna 160 191 213 227 235 266 290 316 336Literarna 91 117 136 148 151 159 160 171 174Večzvrstno, razno, drugo 855 878 787 778 808 818 800 851 869Število članov 73.781 86.580 89.880 90.386 93.862 96.940 98.221 98.957 101.109Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.3.4 Dejavnost ljubiteljskih kulturnih društev in skupinDejavnost ljubiteljske kulture obsega širok spekter različnih oblik kulturnega udejstvovanja, pri čemer segaod ohranjanja tradicij predvsem na področjih folklore, ljudskega petja in godčevstva do najsodobnejših239

oblik umetniškega izraza na področjih filmske, video in plesne produkcije ter sodobnih umetniških praks, kipovezujejo posamezne umetnostne zvrsti. Tudi zaradi prostorske razpršenosti in vsebinske raznolikosti jestruktura ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev pestra po starosti, izobrazbi, osebnih vrednotah in drugem.Način delovanja ljubiteljskih društev in skupinDruštva in skupine lahko glede na način delovanja razdelimo v dve glavni skupini. Na področju vokalne ininstrumentalne glasbe, folklore in plesa prevladuje tip društva, katerega članstvo je razmeroma stabilno in zmajhno fluktuacijo. Društva delajo vso sezono (šolsko leto). Letni program obsega okoli 70 vaj in okoli 15nastopov, ki se zgostijo ob novem letu in ob koncu sezone.Tudi na področju gledališča in lutk, plesa, filma in videa se ljubiteljstvo kaže kot skupinsko udejstvovanje.Dinamiko delovnega procesa določajo značilnosti projekta. Povprečna ljubiteljska gledališka uprizoritevnpr. potrebuje najmanj 35 delovnih terminov in doživi kakih šest ponovitev. Povprečna lutkovna predstavaje pripravljena nekoliko hitreje, doživi pa po navadi znatno več ponovitev. Zasedba sodelujočih je značilnonavezana na posamezni projekt, od projekta do projekta se bolj ali manj spreminja.Na likovnem in literarnem področju so dejavni posamezniki, ki se včlanjujejo v društva, skupine in klubepredvsem zaradi možnosti razstavljanja oziroma natisa del in izobraževalnih programov.Zveze kulturnih društev izvajajo skupne projekte društev. Ti projekti izhajajo deloma iz tradicijepovezovanja (srečanje skupin občine …) ali pa za dogovorjene programe. Občinske zveze kulturnih društevse na nacionalni ravni povezujejo v Zvezo kulturnih društev Slovenije, ki je krovna organizacija ljubiteljskekulture.Po posameznih področjih se društva združujejo tudi v specializirane zveze, ki uresničujejo skupne projekteposameznih zvrsti (npr. Zveza slovenskih godb …).Specifika delovanja ljubiteljskih kulturnih društev in skupinNa operativni ravni s pojmom ljubiteljstvo opredeljujemo tiste kulturne dejavnosti, ki jih neposredniizvajalci (člani pevskih zborov in pihalnih orkestrov, gledaliških in lutkovnih skupin, folklornih ansamblov,filmskih krožkov, plesnih skupin, literarnih skupin) ne izvajajo kot poklic (praviloma za njih niso plačani intudi ne formalno izšolani). Seveda pa na področju ljubiteljstva kot mentorji in strokovni vodje delujejoštevilni formalno strokovno izobraženi in priučeni strokovnjaki, ki za svoje delo prejemajo plačilo. Polegtega se lahko vodje in člani neformalno šolajo v programih številnih seminarjev, tečajev, delavnic in šol, kijih večinoma pripravlja sklad za kulturne dejavnosti.Za večino društev in skupin so v strokovnem pogledu najpomembnejši nastopi na srečanjih in revijah, ki sonamenjeni predstavitvi, primerjavi in vrednotenju dosežkov ljubiteljskih ustvarjalcev. Splošno dostopne sorevije na območni ravni. Izbrani dosežke predstavljajo tudi na regijski in državni ravni.Osrednje letne nastope/koncerte pripravijo društva in skupine v lastni produkciji. Mnogo nastopov je vokviru različnih kulturnih, političnih in kulturnopolitičnih dogodkov. Večji del gostovanj pa poteka napodlagi medsebojnih izmenjav.240

Tabela 5: Produkcija kulturnih društev in skupin 2001–2009 – prireditve in obiskovalci, po vrstidejavnostiProdukcijakulturnih društevin skupinŠtevilo izvedenihprireditevŠteviloobiskovalcevLeto2001Leto2002Leto2003Leto2004Leto2005Leto2006Leto2007Leto2008Leto200912.476 14.061 15.843 16.058 16.970 17.803 19.050 19.564 21.6961.595.3512.094.2562.369.4622.391.3512.557.3522.752.8202.848.8673.018.1763.127.045Število gostovanj 10.593 13.965 15.407 16.561 17.552 18.683 19.909 20.370 22.571Število članov 73.781 86.580 89.880 90.386 93.862 96.940 98.221 98.957 101.109Številoprodukcijskihenot3.268 3.605 3.812 3.983 4.114 4.363 4.500 4.744 4.849Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Tabela 6: Produkcija kulturnih društev in skupin 2001–2009 – izobraževanje in založništvo, po vrstidejavnostiProdukcija kulturnihdruštev in skupinLeto2001Leto2002Leto2003Leto2004Leto2005Leto2006Leto2007Leto2008Leto2009Število izvedenih280 484 500 590 679 752 797 917 1.072izobraževanjŠtevilo udeležencev 4.075 9.046 9.781 11.561 11.195 13.027 14.031 16.876Število izdanih298 309 346 348 373 529 666 779publikacijŠtevilo članov 73.781 86.580 89.880 90.386 93.862 96.940 98.221 98.957 101.109Število produkcijskih 3.268 3.605 3.812 3.983 4.114 4.363 4.500 4.744 4.849enotVir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Slovenci zunaj Republike SlovenijeV ljubiteljski dejavnosti se izvaja tudi znatni del programov spodbujanja in razvijanja stikov s Slovenci posvetu. Sodelovanje poteka na vseh področjih ljubiteljske kulturne dejavnosti, predvsem kot izmenjavagostovanj kulturnih skupin. Pomembno vlogo v tem procesu imajo osrednje organizacije zunaj Slovenije,kot so Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza v Avstriji, Zveza slovenskih kulturnihdruštev, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta v Italiji ter Zveza Slovencev naMadžarskem.Problematika se nanaša na financiranje društev, predvsem v Italiji, kjer država zamuja z nakazili zasofinanciranje redne dejavnosti društev in zvez ter njihovih projektov. Prostori za delovanje društev sopomanjkljivi in slabo opremljeni. Vlada veliko pomanjkanje strokovnih kadrov, zlasti za vodenje pevskihzborov in gledaliških skupin. Na Madžarskem se ljubiteljska kulturna dejavnost prepleta z drugimidejavnostmi slovenske manjšine. Na avstrijskem Koroškem beležimo kakovostni razvoj zlasti glasbenegašolstva, ki pa se bojuje s pomanjkanjem ustreznih prostorov in opreme.Mednarodno sodelovanjeSestavni del delovanja na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je tudi mednarodno sodelovanje, takov povezovanju z mednarodnimi organizacijami in ustanovami s posameznih področij (IFCM, EuropaCantat, CIOFF, CISM, UNIMA ...) kot v neposrednih izmenjavah in stikih, še posebej pa s sodelovanjemna mednarodnih festivalih in tekmovanjih, v izobraževalnih oblikah, raziskovalnem delu in mednarodnihpublikacijah.Mednarodno sodelovanje društev in skupin je izredno razvejeno, tako z vidika pokrivanja številnih področijdejavnosti, od glasbe do filma in multimedijskih programov, kot z vidika števila udeležencev, odnajimenitnejših slovenskih ljubiteljskih ansamblov do šibkejših društev in skupin. V tem okviru smo pričaizjemni uveljavitvi slovenskih programskih in izvajalskih dosežkov. Številni pevski zbori in pihalni orkestrizasedajo najimenitnejša mesta na najbolj zahtevnih mednarodnih tekmovanjih. Odmevne ocene in kritikedobivajo ljubiteljski ustvarjalci s področja gledališča in lutk, plesa in folklore.241

Število izvedenih projektov je odvisno od mnogih dejavnikov. Večina najboljših ansamblov je vprogramskem in izvajalskem pogledu sposobna vsako leto izvesti vsaj več pomembnih mednarodnihprojektov, to pa ne velja za organizacijski vidik. Sistemska sredstva so namreč absolutno nezadostna, zatoje uspeh takega podjetja močno odvisen od spretnosti in sposobnosti organizacijskih vodstev društev, da sipridobijo zadosti sponzorskih virov. To onemogoča resno in sistematično politiko in strategijo mednarodnepromocije.Nezadostna so tudi sredstva za ustrezno vključevanje v delo mednarodnih organizacij in združenj, zlasti napodročju izobraževanja (evropski in svetovni simpoziji za zborovsko glasbo – IFCM, izobraževalni tedniEuropa Cantat, izobraževalni seminarji Filmske akademije v Londonu, Danskega filmskega instituta),raziskovanja (Mednarodni raziskovalni center za zborovsko glasbo v Namurju – Belgija, mednarodnaglasbena Akademija Marktoberdorf – Nemčija) in založništva, pri katerem je problem že s promocijskimgradivom za udeležbo na mednarodnih festivalih in tekmovanjih.Želje številnih društev po potovanjih po svetu in mednarodnih priznanjih spretno izkoriščajo nekateriorganizatorji strokovno vprašljivih mednarodnih prireditev, takih, na katerih se vsak sodelujoči lahko uvrstina "vodilno" mesto in "pozlati", če je voljan poravnati visoko kotizacijo za sodelovanje in seveda če jesposoben iz državnih, lokalnih in sponzorskih virov preskrbeti zadosti sredstev.3.5 Dejavnost Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiSplošnoJSKD je profesionalna podporna mreža za vsestranski razvoj ustvarjalnih potencialov v slovenski kulturi. Vslovenskem kulturne prostoru se je uveljavil kot nosilec ali soorganizator neinstitucionalnih kulturnihdogodkov in pomemben posrednik kulturnih programov poklicnih kulturnih ustanov. Slovenski kulturniprostor pojmuje kot polje odprte komunikacije, sproščene ustvarjalnosti in celovite kulturne vzgoje zatrajnostni razvoj.V zadnjem obdobju se je področje delovanja JSKD zelo razširilo in utrdilo. Skozi organizacijsko mrežoskrbi za kulturno tvornost in infrastrukturo zunaj profesionalnih ustanov ter zagotavlja dialog medprofesionalno in neprofesionalno kulturo, s senzibilnostjo do njihove kompleksne različnosti in njihovihdinamičnih sprememb.JSKD izvaja svojo dejavnost s strokovno službo na sedežu v Ljubljani in z 59 izpostavami v vseh večjihurbanih središčih v Sloveniji (večinoma sedežih upravnih enot). Te izpostave se programsko povezujejo v10 regijskih koordinacij.Deluje na naslednjih temeljnih področjih:– financira kulturne projekte ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev,– financira obnovo prostorov in nakup opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (»kulturnitolar«),– organizira ali soorganizira prireditve in izobraževanje, izdaja publikacije, podeljuje priznanja zanajvidnejše dosežke,– strokovno in organizacijsko pomaga kulturnim društvom in njihovim zvezam ter– opravlja kulturno posredniške in druge kulturno-organizacijske naloge za lokalne skupnosti.Poudarek daje svetovanju in kakovostnemu izobraževanju, prireditvam, založništvu in ciljnemusofinanciranju projektov kulturnih društev ter medresorskim in mednarodnim povezavam.Mrežna organiziranost sklada omogoča večsmerno interakcijo, ki poteka prek društev in lokalnih skupnostido območnih izpostav in centralne službe do državnih organov, hkrati pa takšna oblika organiziranostiomogoča povratni odziv za ukrepe, sprejete na državni ravni.Kot celovit kadrovski in infrastrukturni sistem s kompleksnim zaledjem kulturnih ustvarjalcev ustvarjaekonomsko moč s presežnimi potenciali v svetovanju, povezovanju, izobraževanju, informiranju inpromociji na področju kulturne ustvarjalnosti tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Zaradispecifične strukture in poznavanja razmer učinkovito posreduje in razporeja javna sredstva, nastopa tržno242

prodorno, razvija in izvaja kulturne programe (prireditve, izobraževanja, založništvo), svetuje uporabnikomter v enaki meri ohranja kulturne vrednosti in spodbuja nove.Naloge JSKDGlavna naloga JSKD je izvajanje nacionalnega kulturnega programa v delu, ki pokriva ljubiteljske kulturnedejavnosti. Predvsem zunaj večjih urbanih središč izvaja tudi kulturno posredništvo. V ta namen je vpreteklih letih intenzivno povečeval dostopnost kulturnih dobrin in kakovost kulturnega udejstvovanja vcelotnem slovenskem kulturnem prostoru.Ključna področja delovanja sklada so:– programska piramida, ki omogoča redno predstavitev (vsem, ki to želijo), primerjavo in vrednotenjedosežkov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (območne, regijske, državne in mednarodneprireditve, pregledna in tekmovalna srečanja ter festivali kulturnih skupin in posameznikov, ki jih vzaključni fazi prek izbora selektorjev na državni ravni ocenijo strokovne žirije),– kakovosten izobraževalni sistem, ki omogoča šolanje in izpopolnjevanje izvajalcev programaljubiteljskih kulturnih dejavnosti in zapolnjuje vrzeli v šolskem sistemu (območne, regijske,državne izobraževalne oblike); izobraževanja na JSKD imajo dolgo tradicijo in vključujejovrhunske domače in tuje strokovnjake ter dodelane izobraževalne programe v obliki seminarjev,delavnic, tečajev, poletnih taborov, konferenc, posvetov in šol (potekajo vse leto oz. več let); JSKDpodpira sistem vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanja in osebnostne rasti, zato ti programizajemajo vse generacije, od otrok do seniorjev,– založništvo, izdaje publikacij, pomembnih za ljubiteljske kulturne dejavnosti, dograjevanjespecializirane knjižnice in vključevanje v informacijski sistem COBISS, vpeljava spletne knjigarne,spletni portal www.kreart.si,– spodbujanje lastnih projektov ljubiteljskih kulturnih društev (svetovanje, sofinanciranje – projektnipoziv, etno poziv in pozivi za lokalne skupnosti),– izboljševanje pogojev za dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in mladinskih kulturnih centrov(sofinanciranje, poziv »kulturni tolar«),– kulturna produkcija (kulturno posredništvo in lastna (ko)produkcija lokalnih projektov z namenomizenačevanja dostopnosti do kulturnih dobrin),– statistika za področje ljubiteljske kulture,– podeljevanje priznanj za dosežke na področju ljubiteljske kulture,– sodelovanje v skupnem slovenskem kulturnem prostoru, mednarodno sodelovanje in vključevanje vmednarodne mreže.PrireditveCentralna služba in območne izpostave sklada pripravljajo prireditve, namenjene predstavitvi, primerjavi invrednotenju dosežkov ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev. Mreža preglednih in promocijskih prireditev naobmočni, regijski in državni ravni pokriva vsa umetnostna področja (glasba, gledališče in lutke, folklora,film, ples, likovna, literarna dejavnost, multimedialni projekti).Glavni cilji prireditvenih programov so razvijanje kakovosti, inovativnosti in ustvarjalnosti terpromoviranje najbolj kakovostnih dosežkov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.Tabela 7: Prireditve JSKD 2002–2009, po področjih dejavnosti in skupnem številu obiskovalcevLeto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Skupaj prireditve 2.080 2.095 1.928 1.866 1.886 1.941 2.050 2.083Glasbene prireditve 822 758 711 631 638 684 738 696243

Gledališke in lutkovne 398 480 422 401 404 409 442 469predstaveFolklorne prireditve 150 154 141 136 150 190 188 203Filmske predstave 26 24 55 138 80 18 18 20Plesne prireditve 80 74 81 78 85 86 90 93Likovne razstave 219 236 193 153 191 180 201 224Literarni dogodki 134 157 88 123 123 142 122 124Večzvrstno, razno, drugo 251 212 237 206 215 232 251 254Skupaj obiskovalci 431.250 461.254 488.550 470.183 492.098 502.197 518.521 539.719Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Prireditveni programi potekajo v skladu s programskimi standardi, s katerimi se izenačujejo pogoji zadelovanje kulturnih društev po vsej Sloveniji. Zagotovljena je ustrezna strokovna podpora. Organizatorji sodolžni ob ustrezni kadrovski in finančni podpori lokalnih skupnosti zagotavljati ustrezno raven prireditev.Tabela 8: Lastne prireditve JSKD 2002–2009, po področjih dejavnosti in skupnem številuobiskovalcevLeto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Skupaj prireditve 834 871 911 901 909 936 945 963Glasbene prireditve 361 335 343 341 318 330 317 330Gledališke in lutkovne 153 187 185 197 207 194 213 236predstaveFolklorne prireditve 110 98 104 102 109 126 132 125Filmske predstave 8 10 25 9 7 7 8 11Plesne prireditve 47 47 53 63 62 69 61 74Likovne razstave 92 120 117 81 109 106 112 99Literarni dogodki 46 61 54 79 79 81 74 59Večzvrstno, razno, drugo 17 13 30 29 18 23 28 29Skupaj obiskovalci 181.250 194.563 221.350 210.423 222.573 225.938 233.553 237.451Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Sklad vse bolj zagotavlja pomoč lokalnim skupnostim pri izvedbi kulturnih prireditev na območju izpostav.Območne izpostave sklada v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in drugimi pogosto skrbijo za kulturnoposredništvo in v tem okviru pripravljajo glasbene in gledališke abonmaje in vodijo galerije; pripravljajo patudi občasna gostovanja poklicnih in nepoklicnih ustvarjalcev ter organizirajo obiske prireditev v večjihkulturnih središčih.Tabela 9: Koprodukcijske prireditve JSKD 2002–2009, po področjih dejavnosti in skupnem številuobiskovalcevLeto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Skupaj prireditve 1.246 1.224 1.017 965 977 1.005 1.105 1.120Glasbene prireditve 461 423 368 290 320 354 421 366Gledališke in lutkovne 245 293 237 204 197 215 229 233predstaveFolklorne prireditve 40 56 37 34 41 64 56 78Filmske predstave 18 14 30 129 73 11 10 9Plesne prireditve 33 27 28 15 23 17 29 19Likovne razstave 127 116 76 72 82 74 89 125Literarni dogodki 88 96 34 44 44 61 48 65Večzvrstno, razno, drugo 234 199 207 177 197 209 223 225Skupaj obiskovalci 250.000 266.691 267.200 259.760 269.525 276.259 284.968 302.268Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.IzobraževanjeSklad skrbi za izobraževanje in usposabljanje vodij in članov ljubiteljskih kulturnih skupin in društev sseminarji, delavnicami in drugimi oblikami izobraževanja, ravno tako na več ravneh in stopnjah. Pripravljain izvaja serije izobraževalnih programov za vsa področja umetnostnih zvrsti. Najpogosteje potekajo kotseminarji ali delavnice, ki so pretežno praktične s teoretičnimi osnovami. Predavatelj/mentor je uveljavljen244

strokovnjak s področja obravnavane teme, delo poteka v majhnih skupinah. Program je pravilomaneposredno uporabne vrednosti za delo na določenem področju; vsebuje praktične napotke, rešitve innasvete in temelji na primerih iz prakse.Tabela 10: Izobraževanja JSKD 2002–2009, po področjih dejavnosti in skupnem številu udeležencevLeto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Skupaj izobraževanja 250 282 280 311 342 350 367 406Glasbena izobraževanja 33 40 46 50 34 43 44 59Gledališka in lutkovna 34 45 40 50 56 61 64 71izobraževanjaFolklorna izobraževanja 23 22 31 32 43 40 53 58Filmska izobraževanja 17 19 14 15 21 17 14 15Plesna izobraževanja 33 41 40 43 39 30 37 43Likovna izobraževanja 78 77 77 82 106 102 103 105Literarna izobraževanja 17 21 19 29 30 36 31 37Večzvrstno, razno, drugo 15 17 13 10 13 21 21 18Skupaj udeleženci 5.120 6.430 7.060 7.494 7.868 8.101 8.793 9.754Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.FinanciranjeEna osrednjih skladovih nalog je financiranje kulturnih programov in projektov s področja ljubiteljskihkulturnih dejavnosti. V ta namen pripravlja javne pozive oz. razpise, izvede strokovno presojo inovrednotenje prejetih vlog, sklene pogodbe z izbranimi izvajalci projektov ter nadzira izvajanje programovin porabe javnih sredstev.Sklad financira tudi kulturne projekte na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev vRS. V ta namen pripravlja javne pozive oz. razpise ter izpelje vse postopke za smotrno in zakonito porabonamenskih javnih sredstev.Tabela 11: Projektni pozivi JSKD 2002–2009 – število sofinanciranih projektovNazivLeto2002Leto2003Leto2004Leto2005Leto2006Leto2007Leto2008Leto2009Število prijavljenih 1.363 1.321 1.367 1.234 1.081 1.139 1.137 1.299projektovŠtevilo sofinanciranih 624 685 699 658 689 802 736 766projektovVišina sredstev v EUR 325.488 375.563 388.082 396.427 413.120 422.890 433.463 444.300Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Tabela 12: Projektni pozivi JSKD 2002–2009 – indeksi, število sofinanciranih projektovNaziv Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks2003/2002 2004/2003 2005/2004 2006/2005 2007/2006 2008/2007 2009/2008Število prijavljenih 97 103 90 88 105 100 114projektovŠtevilo sofinanciranih 110 102 94 105 116 92 104projektovVišina sredstev v EUR 115 103 102 104 102 103 103Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Sklad kot pooblaščeni izvajalec financira tudi obnovo prostorov in nakup opreme za potrebe ljubiteljskihkulturnih dejavnosti in mladinskih kulturnih centrov. V ta namen pripravlja javne pozive oz. razpise terizpelje vse postopke za smotrno in zakonito porabo namenskih javnih sredstev.Tabela 13: Investicije in oprema 2002–2009 – »kulturni tolar«, število sofinanciranih projektovNaziv Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto Leto245

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Število prijavljenih 330 455 656 655 607 655 683 703projektovŠtevilo sofinanciranih 145 120 256 256 268 281 313 603projektovVišina sredstev v EUR 225.338 146.052 256.472 264.642 264.642 273.640 280.481 855.400Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Tabela 14: Investicije in oprema 2002–2009 – »kulturni tolar«, indeksi, število sofinanciranihprojektovNaziv Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks2003/2002 2004/2003 2005/2004 2006/2005 2007/2006 2008/2007 2009/2008Število prijavljenih 138 144 100 93 108 104 103projektovŠtevilo sofinanciranih 83 213 100 105 105 111 193projektovVišina sredstev v EUR 65 176 103 100 103 103 305Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Sklad v okviru posebnih pogodb z lokalnimi skupnostmi, zlasti v večjih mestnih občinah, financira tudiredne letne programe ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. V ta namen pripravlja javne pozive oz.razpise ter izpelje vse postopke za smotrno in zakonito porabo namenskih javnih sredstev.Tabela 15: Programski pozivi JSKD 2002–2009 – število sofinanciranih društev in produkcijskih enotNaziv Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009Število društev 89 142 175 190Število produkcijskih enot 129 202 239 302Višina sredstev v EUR 388.082 430.852 437.247 593.358Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Tabela 16: Programski pozivi JSKD 2002–2009 – indeksi, število sofinanciranih društev inprodukcijskih enotNaziv Indeks Indeks Indeks2007/2006 2008/2007 2009/2008Število društev 160 123 109Število produkcijskih enot 157 118 126Višina sredstev v EUR 111 101 136Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Skupni slovenski kulturnih prostor in mednarodno sodelovanjeSklad na področju mednarodnega sodelovanja in povezovanja v okviru skupnega slovenskega kulturnegaprostora deluje na treh ravneh, to so:– sodelovanje s kulturnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu,– mednarodno uveljavljanje najbolj kakovostnih ljubiteljskih skupin, dvostransko sodelovanje spartnerji v evropskih državah ter sodelovanje v mednarodnih organizacijah s področja ljubiteljskihkulturnih dejavnosti in– podpora kulturnim asociacijam etničnih skupnosti v Sloveniji.Sklad načrtuje in izvaja program povezovanja in sodelovanja s kulturnimi društvi in skupinami v zamejstvuin po svetu. Skupaj z zamejskimi kulturnimi organizacijami pripravlja knjižne izdaje, različnaizobraževanja, prireditve in gostovanja. Poglavitni cilj sodelovanja je krepitev vezi znotraj slovenskega246

kulturnega prostora; skrbi tako za sodelovanje med posameznimi društvi kot za kakovostno kulturno delozlasti z mladimi in stalen čezmejni pretok najboljših dosežkov v tekoči kulturni produkciji. Vodi tudikoordinacijo predstavnikov zamejskih asociacij v funkciji večje povezanosti in medsebojnega sodelovanjavseh dejavnikov znotraj skupnega slovenskega kulturnega prostora.Sklad je dejaven člen različnih regionalnih in evropskih povezav ter organizacij, ki delujejo na področjusocio-kulturnih, prostovoljnih oziroma ljubiteljskih dejavnosti. Mednarodne amaterske kulturneorganizacije povezujejo ustvarjalce in skupine največkrat po zvrsteh na glasbenem, gledališkem,lutkovnem, folklornem, filmskem in plesnem področju. Sklad je od ustanovitve član dveh mrež krovnihinstitucij, ECuCo (European Culture Cooperation) in ENVAA (European Network for Voluntary/AmateurArts), ki združujejo skupine različnih zvrsti, ter ustanovni član in operativni nosilec združenja AMATEO(Evropska mreža za aktivno participacijo v kulturnih dejavnostih).Sklad skrbi tudi za delovanje več rezidenčnih centrov. Ti so na razpolago ustvarjalcem in raziskovalcem iztujine, ki med bivanjem v Sloveniji raziskujejo določeno tematiko ter navezujejo stike z domačimikulturnimi in znanstvenimi ustanovami in posamezniki.Sklad intenzivno sodeluje z društvi in asociacijami drugih etničnih skupnosti, ki živijo v Sloveniji. Njihoviprogrami poleg kulturno družabnih prireditev vsebujejo vse več izobraževanj za vodje skupin in programov,ki so namenjeni predvsem mlajšim generacijam, s čimer ohranjajo stik z živo kulturo matičnega naroda indvigujejo kakovost kulturnega udejstvovanja.PriznanjaSklad podeljuje osrednja priznanja za področje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Prejmejo jih posameznikiin skupine predvsem za izjemne dosežke ustvarjalnega in poustvarjalnega dela pa tudi organizacijskegadela, za razvijanje novih oblik in vsebin delovanja, za delo na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, zastrokovno svetovalno, mentorsko, raziskovalno in publicistično delo ter za razvijanje kulturnegasodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.Spremljanje dejavnosti, analiza in razvoj, dokumentarna dejavnost, resorna statistikaSklad redno in sistematično zbira podatke o obsegu, razširjenosti, številnosti, raznolikosti in dostopnostikulturnih programov in projektov, ki jih samostojno ali v soorganizaciji izvajajo ljubiteljska kulturnadruštva in njihove zveze ali jih zanje pripravlja sklad ali druge ustrezne ustanove ali združenja.Redno pripravlja analize stanja s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter letne in srednjeročne načrterazvoja programov in dejavnosti v funkciji spodbujanja in rasti kakovosti ljubiteljskega kulturnegaudejstvovanja.Sklad redno in sistematično dokumentira svoje delo, še posebej osrednje programe prireditev inizobraževanj na vseh področjih dejavnosti. Zbrano gradivo je dostopno za raziskovalno in publicističnodelo.Specialna knjižnicaSklad vodi in razvija specialno knjižnico in medioteko, v kateri je javnosti dostopno strokovno inpublicistično gradivo, ki se nanaša na ljubiteljske kulturne dejavnosti, ter drugo gradivo s področjaumetnosti in kulture. Pomemben del gradiva predstavljajo vsakovrstni zborniki in izdaje na nosilcih zvokain slike, ki so jih v lastni produkciji pripravili ljubiteljski kulturni ustvarjalci.Osrednji in izstopajoči programski projekti na področju ljubiteljstvaNa glasbenem področju je sklad vzpostavil posodobljen izobraževalni sistem, ki obsega šole (dirigentskašola, zborovodska šola, slovenski mladinski pihalni orkester …) ter seminarje in delavnice za ožje ciljneskupine, in to na regijski in državni ravni. Vsakoletno ali v bienalnih ciklih poteka vrsta prireditev:tekmovanje odraslih pevskih zborov Naša pesem, Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor (tudi sfunkcijo sekretariata Grand Prix Europe), Revija mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi, taborslovenskih pevskih zborov, tekmovanje slovenskih godb (v različnih težavnostnih kategorijah),mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov ter srečanje tamburaških in mandolinskih orkestrov.Sistem izobraževanja je dopolnjen tudi na gledališkem področju (gledališka šola za mentorje, mednarodnepoletne gledališke delavnice …) in lutkovnem področju (celoletna lutkovna šola). Med prireditvami sonajpomembnejši: Linhartovo srečanje – festival najboljših gledaliških skupin Slovenije, Vizije – festivalmladinskih gledaliških skupin Slovenije, srečanje lutkovnih skupin Slovenije in srečanje otroškihgledaliških skupin Slovenije.247

Na folklornem področju izstopa odmevno prenovljen program folklore, ki uvaja visoke strokovnestandarde, tabore, seminarje in delavnice z množičnim obiskom in vrhunskimi programi ter prireditve, kotso Plesat me pelji, državno srečanje odraslih folklornih skupin, Ringaraja 2010 – državno srečanje otroškihfolklornih skupin, Pevci nam pojejo, godci pa godejo – državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcevljudskih viž.Na filmskem področju potekajo filmski in video seminar – laboratorij, scenaristična delavnica, seminar zafilmsko montažo, delavnice za področje dokumentarnega in igranega filma, srečanje najmlajših filmskih invideo ustvarjalcev Slovenije in festival neodvisnega filma.Na plesnem področju je vse več programa na mednarodni ravni. Redno se izvajajo poletna, jesenska,zimska in spomladanska plesna šola, plesna miniatura Opus 1 – plesna miniatura, Živa, festival plesneustvarjalnosti mladih, in mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev.Likovno področje se ponaša z bogato izobraževalno dejavnostjo s priznanimi mentorji in dolgoletnotradicijo (delavnice, tečaji). Potekajo poletna likovna šola, likovne delavnice, kiparska delavnica,fotografska delavnica, tečaji risanja in slikanja, keramična delavnica, kiparska delavnica in preglednerazstave, v zadnjem času tudi državna tematska razstava izbranih avtorjev.Na literarnem področju izstopajo kakovostna izobraževanja (literarna kolonija, prevajalska šola, poletnaliterarna šola …) ter prenovljeni sistem prireditev, ki vsebuje festival mlade literature Urška, srečanjeRoševi dnevi, državno srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti Sosed tvojega brega indržavno srečanje seniorjev.Na področju založništva redno izhajajo revije Mentor, Naši zbori in Folklornik ter redne zbirke Izbrana delaslovenskih skladateljev, Umetnost in kultura in Priročniki. Sklad letno izda okrog 60 knjig, priročnikov,notnih zbirk in drugih publikacij, ki zapolnjujejo vrzeli v tržni ponudbi in so opora izobraževalni dejavnostisklada.4 Financiranje4.1 Financiranje društevV skladu z Zakonom o društvih so sredstva za osnovno dejavnost društev dolžne zagotavljati pristojnelokalne skupnosti. Poleg tega lokalne skupnosti na podlagi javnih razpisov ali drugače dodeljujejo tudisredstva za izvajanje samostojnih projektov ali drugih programov. Izvajanje programov društev pasofinancira tudi sklad na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje programov. Ravno tako sklad sofinanciranujne posege pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe ljubiteljske kulturnedejavnosti.4.2 Financiranje skladaTako kot ljubiteljska kulturna dejavnost na splošno se tudi sklad financira iz več virov:– iz sredstev državnega proračuna za kulturo,– sredstev, ki jih namenijo lokalne skupnosti,– lastnih prihodkov,– dotacij in sponzoriranja ter– drugih virov.Tabela 17: Prihodki JSKD v obdobju 2002–2009, po virih v 000 EURVir prihodkovLeto2002Leto2003Leto2004Leto2005Leto2006Leto2007Leto2008Leto2009Ministrstvo za kulturo 3.252 3.324 3.573 3.638 3.817 3.924 4.114 5.063Občine 703 790 899 884 1.333 1.563 1.704 1.977248

Drugi viri – lastni prihodki 345 412 410 466 463 457 468 500Skupaj prihodki 4.300 4.526 4.882 4.988 5.613 5.944 6.286 7.540Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Tabela 18: Prihodki JSKD v obdobju 2002–2009, indeksi po virihVir prihodkov Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks2003/2002 2004/2003 2005/2004 2006/2005 2007/2006 2008/2007 2009/2008Ministrstvo za kulturo 102 107 102 15 103 105 123Občine 112 114 98 151 117 109 116Drugi viri – lastni 119 100 114 99 99 102 107prihodkiSkupaj prihodki 105 108 102 113 106 106 120Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Grafikon 1: Prihodki JSKD v obdobju 2002–2009, po virihPrihodki sklada v letih od 2002 do 20096.000v tisoč €5.0004.0003.0002.0001.000MINISTRSTVO ZAKULTUROOBČINEDRUGI VIRI-LASTNIPRIHODKI02002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009letoFinanciranje sklada se je v teh letih ustalilo in kaže dokaj ugodno rast. Ministrstvo za kulturo zagotavljaskladu sredstva za plače, materialne stroške, program in tekoče transferje društvom vsako leto, usklajene zustreznim indeksom rasti. V letu 2009 je bilo večje odstopanje pri financiranju s strani Ministrstva zakulturo predvsem na račun precej višjih sredstev iz naslova kulturnega tolarja za investicije sklada ininvesticijske transferje društvom, njihovim zvezam in mladinskim kulturnim centrom.Tudi sredstva občin predstavljajo iz leta v leto višji delež sofinanciranja sklada. V tem obdobju se je njihovdelež povečal z indeksom 281. Leta 2007 je bila ustanovljena še zadnja območna izpostava Ljubljana,katera je za Mestno občino prevzela tudi izvedbo javnega poziva iz njihovih sredstev za sofinanciranjeprogramov ljubljanskih društev in njihovih zvez. Sklad izvaja javne pozive iz občinskih virov še za dvedrugi večji mestni občini. Občine pa sofinancirajo tudi plače zaposlenih na nekaterih območnih izpostavahin nabavo opreme za potrebe območnih izpostav na njihovem območju.Lastni prihodki, kot so vstopnine, kotizacije za seminarje, prodaja publikacij, sponzorstva in donacije, vzadnjih letih tudi kažejo zadovoljivo rast.249

Tabela 19: Odhodki JSKD v obdobju 2002–2009, po virih v 000 EURVrsta odhodkovLeto2002Leto2003Leto2004Leto2005Leto2006Leto2007Leto2008Leto2009Plače 1.988 2.124 2.244 2.345 2.311 2.414 2.563 2.817Materialni stroški 246 256 279 284 280 303 320 317Program 1.792 1.938 2.036 2.029 2.674 2.837 3.021 3.264Investicije 296 201 315 326 340 366 372 1.136Skupaj odhodki 4.322 4.519 4.874 4.984 5.605 5.920 6.276 7.534Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Tabela 20: Odhodki JSKD v obdobju 2002–2009, indeksi po virihVrsta odhodkov Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks2003/2002 2004/2003 2005/2004 2006/2005 2007/2006 2008/2007 2009/2008Plače 107 106 105 99 104 106 110Materialni stroški 104 109 102 99 108 106 99Program 108 105 100 132 106 106 108Investicije 68 157 103 104 108 102 305Skupaj odhodki 105 108 102 112 106 106 120Vir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.Grafikon 2: Struktura odhodkov JSKD v obdobju 2002–2009, po virihStruktura odhodkov v letih od 2002 do 20093.5003.000v tisoč €2.5002.0001.5001.000PLAČEMATERIALNI STROŠKIPROGRAMINVESTICIJE50002002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009letoJSKD je do leta 2005 namenjal približno polovico sredstev za plače, polovico pa za program in materialnestroške. Od leta 2006 pa se programska sredstva povečujejo hitreje od rasti plač, kar kaže optimalnejšosliko pri izvajanju programa in večje sofinanciranje programov kulturnih društev in njihovih zvez. Plače seod leta 2008 povečujejo zaradi odprave dveh nesorazmerij na podlagi Zakona o sistemu plač v javnemsektorju. Na odhodkovni ravni beležimo tudi znatno povečanje sredstev za investicije in nakup opreme vcentralni službi in na območnih izpostavah sklada.Iz prikazanih tabel je razvidna ugodnejša struktura odhodkov sklada, naloge sklada niso več pretežnoizvajalske, ampak sklad dobiva funkcijo fundacije, kar je tudi glavni namen javnih skladov.4.3 Alokacija programskih sredstev skladaNa podlagi Zakona o skladu se sofinancirajo naslednji programi in projekti:– priprava in izvedba prireditev z udeležbo ljubiteljskih skupin ali posameznikov z določenegaobmočja, ki so namenjene predstavitvi, primerjanju in strokovnemu vrednotenju programskih inizvajalskih dosežkov,250

– samostojni projekti društev in skupin, ki v programskem in izvajalskem pogledu znatno presegajosplošno kakovostno raven svojega okolja in kažejo inovativne pristope,– sodelovanje izbranih ljubiteljskih skupin (in posameznikov) na medobmočnih prireditvah, ki sonamenjene predstavitvi, primerjanju in strokovnemu vrednotenju izbranih programskih inizvajalskih dosežkov,– priprava in izvedba medobčinskih prireditev in izobraževalnih oblik,– sodelovanje izbranih ljubiteljskih skupin (in posameznikov) na državnih prireditvah, ki promovirajonajboljše dosežke svoje zvrsti,– soorganizacija državnih prireditev,– organizacija lastnih izobraževalnih oblik, ki se jih bodo udeležili posamezniki iz vsaj treh občin,– udeležba na državnih izobraževalnih oblikah,– soorganizacija mednarodnih prireditev in– udeležba na mednarodnih festivalih in tekmovanjih v državi in tujini ter predstavljanje države vtujini.Sofinanciranje s kriteriji določenih stroškov programov in projektov se giblje od 30 (območni programi) do100 % (za nekatere stroške državnih prireditev). V vsakem primeru se računa na soudeležbo lokalneskupnosti in sponzorjev.Sredstva za program se vsako leto dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, in sicer so podatki za zadnja štirileta naslednji:Tabela 21: Sofinanciranje društev 2002–2009NazivLeto Leto Leto Leto Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 20092002 2003 2004 2005Projektni pozivi v 325.488 375.563 388.082 396.427 413.120 422.890 433.463 444.300EURInvesticije in oprema 225.338 146.052 256.472 264.642 264.642 273.640 280.481 855.400v EURProgramski pozivi v388.082 430.852 437.247 593.358EURTransfer v EUR, 550.826 521.615 644.554 661.069 1.065.844 1.127.382 1.151.191 1.893.058skupajVir: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.251

Tabela 22: Sofinanciranje društev 2002–2009Naziv Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks Indeks2003/2002 2004/2003 2005/2004 2006/2005 2007/2006 2008/2007 2009/2008Projektni pozivi 115 103 102 104 102 103 103Investicije in oprema 65 176 103 100 103 103 305Programski pozivi 111 101 136Transferji, skupaj 95 124 103 161 106 102 164Sistem delitve sredstev prek javnega razpisa omogoča najširšemu krogu zainteresiranih društev, dapridobijo sredstva za svoje projekte. Sredstva se dodeljujejo na podlagi strokovnih kriterijev, s čimer seohranja pluralizem estetskih vsebin in postopno dviguje kakovost projektov.5 Prostori in oprema5.1 Pregled stanjaPrimerni prostori in ustrezna oprema so temeljni element za uspešno in kakovostno delo na področjukulture. V razmerju z ustanovami in poklicnimi organizacijami na področju kulture so namreč ljubiteljskeskupine in združenja ob svoji široki razprostranjenosti in številnosti bistveno odvisna od materialnih razmerv okolju svojega delovanja. Prostorske razmere, oprema in informacijska odprtost in povezanost določajoobseg, uspehe in učinke dejavnosti.Evidenco kulturnih in drugih domov je pripravilo Ministrstvo za kulturo leta 1994 ob pripravah na uvedbolokalne samouprave. Popisanih je bilo 874 domov, dvoran in drugih prostorov, v katerih potekajo kulturneprireditve in dejavnost ljubiteljskih društev in skupin. Popis je zajel tiste kulturne in večnamenske domoveter dvorane, v katerih prvenstveno poteka dejavnost ljubiteljskih kulturnih društev, pa le-ti nimajo statusajavnega zavoda oz. niso v upravljanju javnih zavodov s področja kulture. V pretežnem delu so opredeljenikot družbena lastnina v upravljanju krajevne skupnosti ali občine, pa tudi last kmetijskih zadrug, gasilskihdruštev, gospodarskih podjetij in športnih zvez. Le malo jih je v lasti kulturnih društev.Upoštevajoč področje, s katerim se ukvarja posamezno ljubiteljsko kulturno društvo ali skupina, soprostorske potrebe zelo raznolike, tako po velikosti in tehnični opremljenosti kot tudi z vidika dostopnosti.Obstaja vrsta dejavnosti, ki jo je mogoče brez večjih težav gojiti v katerih koli javno dostopnih prostorih,celo brez znatnejših prilagoditev. Nekatere dejavnosti pa potrebujejo posebne pogoje ali obsežneprilagoditve. Marsikdaj je možno komplementarno uporabljati prostore za več zvrsti ali dejavnosti.Problematiko prostorov lahko posebej opisujemo glede na področje delovanja določenega društva aliskupine in glede na kakovostno raven, seveda pa tudi po dinamiki procesov produkcije in postprodukcijekulturnih programov in projektov. Produkcijski proces je v ljubiteljski dejavnosti praviloma dolgotrajnejšikakor v poklicni sferi; v marsikaterem primeru je skoraj pomembnejši od končnega izdelka. Zato seproblematika prostorov nanaša tako na t. i. delovne prostore (ki hkrati opravljajo tudi temeljnosocializacijsko funkcijo društvene dejavnosti) kot na t. i. prireditvene prostore.Potrebe po delovnih prostorih so že na glasbenem področju zelo različne. V zborovski dejavnosti, naprimer, se je na krajevni ravni še mogoče zadovoljiti z občasno souporabo malo večjega šolskega razreda, vkaterem po možnosti stoji tudi pianino, če le ne stoji ravno pri najbolj prometnem križišču. Zbori pa, kienakopravno sodelujejo na mednarodnih festivalih, potrebujejo prostore, ki lahko zadostijo visokimakustičnim standardom, po možnosti lastne, saj morajo biti na razpolago več terminov tedensko.Potrebujejo tudi prostore za arhiv, pa ustrezen instrument in podobno. Razlikujejo se tudi potrebe godb inpihalnih orkestrov, praviloma pa so potrebe po ustreznih (lastnih) prostorih in ustrezni instrumentalniopremi še znatno zahtevnejše in bolj kompleksne in jih je le v manjši meri mogoče reševati v povezavi zglasbenim šolstvom. Problematiko predstavljajo tudi prostori za izvajanje folklorne in plesne dejavnosti,pri ljubiteljskih gledališčih in lutkovnih skupinah pa se zahteve glede delovnih prostorov in opreme nerazlikujejo od onih v poklicni sferi.Ljubiteljstvo je pri promociji svojih dosežkov odvisno od prireditvenih prostorov, ki so v večini primerovsicer del javne infrastrukture lokalnih skupnosti, vendar so omenjeni prostori običajno namenjeni večdejavnostim, zato so ljubiteljskim ustvarjalcem omejeno dostopni. Poleg tega je uporabnost teh prostorovodvisna od tehnične opreme (odrska, razsvetljavna in elektroakustična), ki je temeljni pogoj za bolj252

kompleksne uprizoritvene projekte. Oprema ljubiteljskih kulturnih društev in kulturnih domov na lokalniravni je sestavljena nekonstistentno, saj so jo pridobivali sporadično in nesistematično, predvsem napodlagi sofinanciranja lokalnih skupnosti in JSKD, lastnih prispevkov, darov sponzorjev in podobno. Vdesetih letih sistematičnega izvajanja postopkov sofinanciranja je večini kulturnih društev uspelo tehničnoopremo dopolniti in posodobiti, vendar pa moramo pri tem imeti v mislih, da gre za tehnične elemente, kiimajo dandanes razmeroma kratek rok trajanja in še krajši rok zastaranja. Kot pozitivni primer bi lahkonavedli Zvezo kulturnih društev Dravograd, ki razen razpadajoče dvorane prireditvenih prostorov sploh niimela. Postopoma so v nekaj letih uredili dvorano s spremljajočimi prostori ter jo primerno tehničnoopremili, z možnostjo uporabe za vsa kulturna društva na njihovem območju. Enako velja za obnovoGlasbenega doma na Muti, ki ga v zadnjih letih obnavlja Društvo Pihalni orkester Muta (obnovili so fasado,sanitarije ipd.), in za Krajevno skupnost Artiče, ki je v več letih poskrbela za adaptacijo in opremoProsvetnega doma Artiče. Kontinuiteta uspešnega prijavljanja na razpise za sofinanciranje ima dolgoročnepozitivne učinke.Prostorske in materialne razmere so se v preteklem desetletju za delovanje kulturnih društev in skupinrazmeroma izboljšale. V Mariboru in Ljubljani je ljubiteljska kultura dobila svoj prostor delovanja, in sicerKaranteno in Španske borce. Tudi v manjših občinah je bilo v zadnjih letih obnovljenih veliko kulturnihcentrov. Dobra primera sta Kulturni center Levstikov dom v Velikih Laščah in Kinogledališče Tolmin.Seveda pa je stanje daleč od idealnega, saj se v prenekaterem primeru zgodi, da nov in sijoč kulturni centerpod taktirko lokalnega zavoda sameva, ljubiteljska kulturna društva pa do omenjenih prostorov nimajodostopa oz. so obravnavana kot poslovni najemniki. Največji problem so še vedno vadbeni prostori, saj je vmestih za primerne vadbene prostore najemnina previsoka, na podeželju pa vadbenih prostorov praktičnoni, saj so bili kulturni domovi v veliko primerih restriktivno in neustrezno načrtovani že ob zgraditvi.Kulturni domovi izven večjih središč so hkrati tudi edini prostori, kjer kulturna dejavnost sploh lahkopoteka.Dobre so izkušnje z mladinskimi kulturnimi centri, ki s svojo dejavnostjo mladim zagotavljajo prostore zaustvarjanje in tudi za družabna in delovna srečanja. Primeri dobre prakse so. MIKK Murska Sobota,Lokalpatriot Novo mesto, CID Ptuj in KUD Mreža. V prostorih mladinskih kulturnih centrov gostujejo tudištevilna kulturna društva. Prostori mladinskih kulturnih centrov so v veliko primerih za poslovno,izobraževalno ali drugo rabo neprimerni prostori, ki pa so jih mladi z lastnim prostovoljnim delom insofinanciranjem lokalnih skupnosti, JSKD ter lastnimi prispevki in darovi sponzorjev usposobili kot prostorkomuniciranja, udejstvovanja in soustvarjanja skupnih projektov. Usposobljenost prostorov je sicerrazmeroma slaba, enako velja tudi za pohištveno in drugo opremo, z izjemo računalniške in video opreme,ki je mladim produkcijskim skupinam temeljni in nepogrešljivi pogoj.Posebno poglavje je računalniška in telekomunikacijska oprema, saj je v časih informacijske družbe nujnotreba razvijati tudi komunikacijsko interaktivno sposobnost ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja kotenakopravnega segmenta družbe. Društvene in prostovoljne organizacije dosegajo svoje odmevne učinketudi zaradi številnih neformalnih povezav, izmenjav spoznanj in izkušenj, ki jih je treba nenehno obnavljatiin dopolnjevati. Ob tradicionalnih oblikah delovanja, povezovanja in združevanja na področju ljubiteljskihkulturnih dejavnosti se vedno bolj razvijajo tudi nove intermedialne oblike programiranja in ustvarjanjakulturnih dogodkov ter umetnosti t. i. elektronskih medijev, ki nujno potrebujejo ustrezno informacijskopodporo. Sodobna neinstitucionalna kulturna dejavnost potrebuje medmrežje tudi kot realni in virtualniprostor promocije svojih dosežkov, zlasti inovativnih pristopov, ki utirajo nove poti in odpirajo nove vidikekulturnega življenja in ustvarjanja.5.2 Investicije – dinamika investicij v prostore in opremoZakon o »kulturnem tolarju« je bil sprejet marca 1998 in leta 2003 zaradi nizke realizacije v šestih letih(1998–2003) podaljšan do leta 2008. Namen zakona na področju ljubiteljske kulture je bil, da se ohranidosežena stopnja razvoja ljubiteljske kulture in se izenačujejo razvojni standardi po lokalnih skupnostih.Skupna vrednost načrtovanih programov je bila 8.573.277,00 EUR, in sicer v treh stebrih: prostori inoprema za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, mladinski kulturni centri in informatika.Uresničevanje zakona je podrobneje urejal vsakokratni državni proračun, ki je določil tudi obseg sredstevza posamezno leto, tako globalno kot tudi za posamezno področje.– Leta 2004 je bilo v proračunu RS odobrenih 310.512,00 EUR (16,82 % od nominalnega plana), into le za prva dva stebra (252 tisoč EUR oz. 58 tisoč EUR).253

– Leta 2005 je bilo v proračunu odobrenih 324.295 EUR (tj. 17,24 % od nominalne vrednostiprograma), in to za opremo in prostore (220 tisoč EUR), informatiko (41,5 tisoč EUR) in mladinskekulturne centre (62,5 tisoč EUR).– Leta 2006 je bilo v proračunu odobrenih 333.993 EUR (tj. 16,7 % od nominalne vrednostiprograma), in to za opremo in prostore (226,3 tisoč EUR), informatiko (42,5 tisoč EUR) inmladinske kulturne centre (65 tisoč EUR).– Leta 2007 je bilo v proračunu odobrenih 361.259 EUR (tj. 21,02 % od nominalne vrednostiprograma), in to za opremo in prostore (253,5 tisoč EUR), informatiko (43 tisoč EUR) in mladinskekulturne centre (64,6 tisoč EUR).– Leta 2008 je bilo v proračunu odobrenih 350.559 EUR (tj. 31,12 % od nominalne vrednostiprograma), in to za opremo in prostore (256,8 tisoč EUR), informatiko (21 tisoč EUR) in mladinskekulturne centre (72,7 tisoč EUR).V celotnem obdobju uresničevanja zakona je bilo za programe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti namenjenih1.680.617,00 EUR, realizacija v petletnem obdobju je torej znašala manj kot 20 %.Grafikon 3: Sofinanciranje investicij na področju kulture 2004–2008, višina sredstev po posameznihstebrih na letni ravniSredstva so se po postopku javnega poziva distribuirala končnim upravičencem, tj. kulturnim društvom inskupinam, zvezam kulturnih društev, lokalnim skupnostim, mladinskim kulturnim centrom, zavodom,ustanovam ter nevladnim, neprofitnim in prostovoljnim organizacijam, ki opravljajo mladinsko delo inizvajajo kulturne programe in projekte za mlade. V vse programe investicij so bili enakopravno vključenitudi kulturna društva in skupine zamejskih Slovencev ter društva priseljencev, ki živijo v Sloveniji.Vsebinski kriteriji so sledili logiki nujnosti, saj je bilo treba zaradi skrčenega obsega finančnih sredstevprilagoditi tudi neposredni obseg akcij. V želji, da bi se temeljni namen zakona, tj. izenačevanje razvojnihstandardov po lokalnih skupnostih, čim bolj uresničeval, je bil obseg realiziranih akcij zelo visok, v letih od2004 do 2008 je bilo sofinanciranih 1375 investicijskih projektov ter vzpostavljenih 59 informacijskih254

pisarn v okviru strokovne in organizacijske službe območnih izpostav JSKD. Posledično pa je bil delež, skaterim so bile akcije podprte, nizek, povprečni znesek sofinanciranja je znašal 20 % skupne vrednostiposameznega projekta, kljub temu da so razpisni pogoji omogočali 50-odstotno sofinanciranje. Večji delsredstev so morali upravičenci zagotoviti iz lastnih virov ali virov lokalnih skupnosti. Prednost pri izbiri soimeli investitorji, ki so se investicijskega projekta lotili celovito in sistematično in so se že izkazali zdosedanjimi dosežki v ljubiteljski kulturi. Povečeval se je tudi delež projektov, pri katerih so imele vlogoinvestitorja lokalne skupnosti. Večinoma so bili odobreni projekti obnov kulturnih domov, dvoran alivzpostavitev novih kulturnih centrov ter drugih prireditvenih prostorov. Dolgoročno sodelovanje lokalnihskupnosti in države pri zagotavljanju materialnih pogojev za delovanje kulturnih društev in skupinpomembno vpliva na razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.V stebru »oprema in prostori« je bil zaradi specifik določenih področij kulturnega ustvarjanja del sredstevnamensko zagotovljen za deficitarne pihalne instrumente in za kostume folklornih skupin, ki poustvarjajoplesno in oblačilno dediščino slovenskih pokrajin. Sicer pa so imeli v sklopu investicij v prostore prednostnujni interventni posegi, npr. nujne sanacije ostrešij, instalacij, sanitarnih prostorov, ogrevanja, ureditevdostopnosti za invalide ipd., ter osnovna avdiovizualna oprema. Vse to so nujni in osnovni materialnipogoji za ohranjanje enakomernih razvojnih možnosti.Steber »informatika« je bil zaradi skromnih sredstev skrčen na osnovni program vzpostavljanjainformacijsko-svetovalnih pisarn, skozi katere imajo uporabniki dostop do informacij in možnost promocijelastnih projektov.V okviru stebra »mladinski kulturni centri« so bila sredstva prednostno namenjena nabavi visoko zmogljiveavdiovizualne opreme ter druge opreme s področja IKT, ki omogočajo sodobne umetniške izraze in prakse.Tudi na tem področju je bilo sredstev premalo, da bi lahko zadostili vse večjim potrebam številnihmladinskih kulturnih centrov in klubov, ki želijo vzpostaviti bolj vabljiva okolja za kulturno udejstvovanjemladih tudi izven večjih mestnih središč.Obnova prostorov in nakup opreme za ljubiteljske kulturne dejavnostiV okviru programa sofinanciranja nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov za potrebeljubiteljskih kulturnih dejavnosti in nakupa opreme je bilo leta 2004 realiziranih 194 projektov, deležsofinanciranja je znašal 193,8 tisoč EUR. Leta 2005 je bilo realiziranih 207 projektov, delež sofinanciranjaje znašal 202 tisoč EUR. Leta 2006 je bilo realiziranih 204 projektov, delež sofinanciranja je znašal 195,4tisoč EUR. Leta 2007 je bilo realiziranih 215 projektov, delež sofinanciranja je znašal 202 tisoč EUR. Leta2008 je bilo realiziranih 232 projektov, delež sofinanciranja je znašal 207,7 tisoč EUR.Vzpostavljanje informacijske mrežeV okviru programa sofinanciranje osnovne opreme v komunikacijske mreži za leto 2004 ni bilo namenjenihsredstev. V letu 2005 je bilo za osnovno računalniško in telekomunikacijsko opremo za spletni dostopnamenjenih 41,5 tisoč EUR. S temi sredstvi je bil realiziran nakup opreme za 22 informacijskih pisarn, kidelujejo v okviru območnih izpostav JSKD, ter vzpostavljen spletni portal. V letu 2006 je bil realizirannakup računalniške opreme za 30 območnih izpostav JSKD v skupni vrednosti 42,5 tisoč EUR. V letu 2007je novo opremo začelo uporabljati 29 območnih izpostav JSKD, skupna vrednost opreme je bila 43 tisočEUR, v letu 2008 pa je bilo v manjšem obsegu dopolnjena oprema za 32 območnih izpostav v vrednosti 21tisoč EUR. V obdobju 2004 do 2008 so bile vse območne izpostave JSKD opremljene s standardnimiračunalniki, dostopom do spleta, opremo za tiskanje in razmnoževanje, multifunkcijskimi napravami,optičnimi čitalniki idr.Mladinski kulturni centriV okviru programa sofinanciranja nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupaopreme za potrebe mladinskih kulturnih centrov je bilo leta 2004 realiziranih 62 projektov, deležsofinanciranja je znašal 58 tisoč EUR. Leta 2005 je bilo realiziranih 49 programov, delež sofinanciranja jeznašal 62,5 tisoč EUR, leta 2006 je bilo realiziranih 67 projektov, delež sofinanciranja je znašal 65 tisočEUR, leta 2007 je bilo realiziranih 66 programov, delež sofinanciranja je znašal 64,6 tisoč EUR, leta 2008pa je bilo realiziranih 81 programov, delež sofinanciranja je znašal 72,7 tisoč EUR.6 Kadri255

6.1 Analiza stanja in dinamika zaposlovanjaGlede na naravo dela v zvezah kulturnih društev in posameznih kulturnih društvih je število rednozaposlenih delavcev majhno, večino strokovnega organizacijskega in administrativnega dela opravijo članidruštev prostovoljno, strokovni umetniški sodelavci – mentorji, dirigenti, režiserji ter drugi ustvarjalci pa vdruštvih delujejo pogodbeno. Možnosti zaposlovanja projektnih sodelavcev za določen čas na podlagidoločb Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture iz leta 2002 kulturna društva neuporabljajo. Redke izjeme so mednarodni projekti, sofinancirani na podlagi programov Evropske skupnosti.V preteklosti so imele redno zaposlene delavce predvsem zveze kulturnih društev, ki so imele polegcivilnodružbene funkcije tudi funkcijo distribucije sredstev lokalnih skupnosti med svoje člane. Lokalneskupnosti so poleg programskih sredstev zagotavljale tudi sredstva za stroške zaposlenih delavcev nazvezah kulturnih društev. Za delovna mesta na zvezah niso obstajali enotni pogoji, normativi ali standardi,zato je bila kadrovska zasedba izredno pestra in ni imela neposredne zveze z obsegom ali s kakovostjodejavnosti. Skorajda vsaka nekdanja občina je imela posebne interese pri zaposlovanju in organiziranjuslužb in tudi različne načine financiranja.S spremembami zakonodaje, ki je na novo opredelila postopke alokacije javnih sredstev, so nalogodistribucije sredstev prevzele lokalne skupnosti in za izvajanje postopkov zaposlile tudi ustrezno strokovnousposobljene kadre.Seveda pa so zveze kulturnih društev glede na zahteve okolja opravljale tudi številne druge naloge, odizključno povezovalno-informativnih nalog za člane do strokovnih in organizacijskih del, v manjših okoljihpa so skrbele za kulturne programe v celoti. Z ustanovitvijo JSKD v letu 1998 je večina teh nalog prešla naobmočne izpostave, s tem pa tudi podobna struktura zaposlenih.V tem obdobju se je z razvojem dejavnosti razvijala tudi strokovna organizacijska mreža v okviru JSKD.Zaradi vse večjega obsega dela ter povečane strokovne zahtevnosti pri izvedbi programov se je načrtnospreminjala in prilagajala tudi izobrazbena struktura zaposlenih v centralni službi in območnih izpostavahJSKD.Prav tako so se že od začetka desetletja pojavljali tendence in navodila za zmanjševanje števila delavcev vjavnem sektorju, kar je pomenilo, da dodatnih delavcev ne glede na omenjeni večji obseg in zahtevnost delni bilo mogoče angažirati, zato je bilo vse težje izpolniti pričakovanja okolja. V ta namen je JSKD stopil vkonkretno interakcijo z lokalnimi skupnostmi, ki so bile pripravljene za razvoj dejavnosti financirati tudizaposlitve. Od leta 2002 je zato število zaposlenih v celoti vsako leto nekoliko naraslo, čeprav ustanoviteljvsako leto financira manj zaposlenih.Za zagotavljanje enakomernega razvoja dejavnosti je potrebna trdna mreža strokovnih organizacijskih točk.Celotno obdobje se je ohranil sistem zaposlovanja v redno delovno razmerje, projektnih sodelavcev zadoločen čas po ZUJIK ni bilo. Tako je tudi sedanje stanje, večina delavcev na JSKD je v rednem delovnemrazmerju za polni ali polovični delovni čas, in sicer so to strokovni organizacijski delavci (koordinatorjiizpostav, samostojni strokovni svetovalci, organizatorji kulturnega programa) ter administrativni in finančnidelavci. Strokovni umetniški kadri in mentorji so praviloma pogodbeni sodelavci, vezani na izvedbovsakokratnega konkretnega projekta.Tabela 23: Dinamika zaposlovanja 1995–2007, primerjalna tabela (JSKD), glede na vir financiranjaZKOS Občinske ZKO Sklad SkupajFinancer MK MK Občine MK1995 18 99 27 1441996 18 94,5 25 137,51997 18 91,5 23 132,51998 23 105,5 128,51999 106 1062000 105,5 105,52001 97,3 97,32002 4 97,1 101,12003 5,4 94,1 99,52004 7,4 96,1 103,52005 6,4 95,1 101,52006 5,7 95,8 101,52007 10 96,5 106,5256

2008 9,7 95,3 105Grafikon 4: Dinamika zaposlovanja po virih JSKD 1995–20086.2 Izobraževanje in motiviranje kadrovNa JSKD se že od ustanovitve spodbuja dodatno izobraževanje zaposlenih, in sicer gre izobraževalnapolitika v dveh smereh. Ena je stalno izpopolnjevanje in vzdrževanje ustrezne stopnje strokovnega znanja,ki ga zaposleni na JSKD kot načrtovalci in izvajalci kulturnih programov nujno potrebujejo. V ta namen seizvedeta vsaj dve izobraževalni srečanji zaposlenih letno, dodatno usposabljanje pa poteka tudi naseminarjih in delavnicah, ki se jih vsako leto udeleži pribl. tretjina zaposlenih. Druga plat izobraževanja pagre v smeri pridobitve višje formalne izobrazbe predvsem koordinatorjev območnih izpostav, ki morajoizpolniti pogoje celostnega pokrivanja razvoja kulture v določenem okolju. Tako je v zadnjih 8 letihizobraževanje za višjo ali visoko izobrazbo končalo 14 zaposlenih, to je skoraj 15 % vseh zaposlenih naskladu. Trenutno je izobrazbena struktura zaposlenih na skladu naslednja: 60 delavcev ima visoko aliuniverzitetno izobrazbo, 30 zaposlenih višjo izobrazbo in 17 zaposlenih srednjo izobrazbo.V zvezi z motivacijo kadrov moramo žal omeniti Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki je predvideluveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih. Od tega zakona se je velikopričakovalo, predvsem z vidika dodatne stimulacije in nagrajevanja za opravljeno delo. Žal so pričakovanjaostala neizpolnjena. Zakonodajalcu ni uspelo popraviti niti izhodiščnih možnosti za zaposlovanje v sektorjukulture, prav tako je sedanji sistem nagrajevanja izrazito nestimulativen. Za visoko usposobljen instrokovno profiliran kader, ki je za razvoj dejavnosti nuja, so delovna mesta v kulturi z vidika neugodnegadelovnega časa, dela ponoči in ob dela prostih dnevih ipd. razmeroma nezanimiva in tudi ni pričakovati, dabi zakon imel dolgoročne pozitivne učinke na zaposlovanje v kulturni sferi. Pozitivna določila Zakona ouresničevanju javnega interesa v kulturi (npr. sobotno leto, projektno zaposlovanje z višjo plačo ipd.) pa vsferi ljubiteljske kulture žal niso doživela praktične uporabe.257

7 Analiza PSPN7.1 PrednostiOrganizacija:– dobro povezana mreža kulturnih središč po Sloveniji,– enotni programski standardi,– pretok informacij, usklajeno delovanje,– zmanjševanje razlik v kulturnih standardih posameznih okolij,– vpetost v mikro okolje,– pripravljenost na uvedbo regij z že obstoječimi programskimi povezavami in– dostopnost do kulturnih dobrin.Kadri:– mreža izkušenih organizatorjev kulturnih dejavnosti in– strokovno načrtovanje razvoja programov.Financiranje:– več virov (državni proračun, proračuni lokalnih skupnosti, sponzorji, donatorji, evropski strukturniskladi) in– učinkovit servis za alokacijo sredstev.Prostori in oprema:– implementacija zakona o »kulturnem tolarju« in vsaj delno izboljšanje razmer za delo.7.2 SlabostiOrganizacija:– neizenačen odnos nosilcev oblasti v lokalnih skupnostih po posameznih koordinacijah in– interes predvsem za ohranjanje podedovanega kulturnega standarda.Kadri:– premajhna ponudba specifičnih izobraževalnih modulov,– premajhna fleksibilnost kadrov (stroškovno/časovna oddaljenost izpostav sklada, okolja so izrazitonenaklonjena nedomačinom) in– slabe možnosti za motivacijo kadrov.Financiranje:– nepreglednost financiranja ljubiteljskih kulturnih društev in skupin,– premalo sredstev za sofinanciranje programov društev in skupin,– premalo neproračunskih prihodkov in– prevelika odvisnost od 'dobre volje' posamezne lokalne skupnosti.258

Prostori in oprema:– pretežno slaba prostorska in tehnična opremljenost društev in skupin, ki je bolj odvisna od tradicije,razvitosti okolja, individualnih sposobnosti organizatorjev in manj od kakovosti in potrebprogramov,– odvisnost od naklonjenosti lokalnih struktur in– hitro zastaranje tehnične opreme.7.3 PriložnostiOrganizacija:– nove naloge lokalnih skupnosti na področju vodenja kulturne politike in s tem večja vloga kadrov zumetniškimi in organizacijskimi sposobnostmi ter izkušnjami na področju kulturnih dejavnosti,– upravljanje kulturne infrastrukture lokalnih skupnosti,– medresorsko povezovanje,– vključevanje deprivilegiranih skupin (etničnih, starostnih …) v programe in– prevzemanje dopolnilnih nalog, ki podpirajo poslanstvo organizacije (rezidenčni centri, založbaJSKD, specializirana knjižnica …).Kadri:– krepitev vloge zaposlenih pri pripravi in izvedbi lokalne kulturne politike ter– postopno zaposlovanje ustrezno šolanih kadrov in dodatno izobraževanje že zaposlenih.Financiranje:– ustanavljanje regij kot možnost za organizacijsko utrditev in stabiliziranje financiranja ter– možnosti za črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU.Prostori in oprema:– implementacija zakona o »kulturnem tolarju« za ureditev prostorov in nakup opreme.7.4 NevarnostiOrganizacija:– nedodelani kulturni normativi in standardi ter s tem nedorečenost obveznosti posameznih okolij in– premalo sredstev/kadrov za uvajanje programskih novosti.Kadri:– odvisnost od sposobnosti, uspešnosti in znanja enega človeka na določenem območju (izpostave zenim zaposlenim),– otežena načrtna kadrovska politika (pridobivanje, usposabljanje, nagrajevanje, razvijanje) zaradidislociranih enot, vplivov lokalne politike ter slabših finančnih pogojev delovanja in– slabe možnosti za materialno motivacijo zaposlenih.Financiranje:– nerešene obveznosti financiranja s strani države in lokalnih skupnosti ter259

– neurejena davčna zakonodaja, ki ne stimulira sponzorjev in donatorjev.Prostori in oprema:– dotrajanost prostorov in opreme ter– pomanjkanje investicijskih sredstev, predvsem po letu 2013, ko se bo končalo izvajanje Zakona ozagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi.8 Cilji8.1 Organizacijska struktura dejavnostiTudi v prihodnje bodo na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti delovale tako organizacije civilnedružbe kot od države podprta organizacijska hrbtenica s strokovnimi in organizacijskimi kadri in vsajminimalnimi sredstvi za spodbujanje razvoja in ustrezno uveljavljanje vrhunskih dosežkov v domačem inmednarodnem prostoru.Sklad že od ustanovitve nastopa v dveh vlogah:– v izvajalski (funkcija zavoda) in– v funkciji fundacije (kapitalska funkcija).Dilema, kako urediti pravni status te paradržavne ustanove, je stalna. Sklad opravlja razvojne, analitične instrokovne naloge na svojem področju z namenom pospeševanja razvoja. Mnogo je tudi nalog, kipredstavljajo strokovno podporo občinam pri izvajanju njihove kulturne politike v skladu z novim krovnimzakonom v kulturi, in nalog na področju kulturnega posredništva. Obseg nalog je precej odvisen od razmerv posameznih okoljih.Novi Zakon o Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti s pravno obliko ponuja ustrezno ravnovesje mednalogami strokovnoorganizacijske podpore ljubiteljskim kulturnim dejavnostim, kulturnega posredništva inlogistične podpore občinskih strokovnih služb pri izvajanju nacionalnega kulturnega programa.Razvojno gledano bo sklad še več svojega delovanja vezal na širše okolje regij. Organizacija, delovanje infinanciranje izpostav sklada na lokalnih ravneh bodo odvisni od kulturnopolitične uskladitve lokalne,regijske in državne ravni. Predvidevamo dokaj čvrsto povezanost (kot je sedanja) osrednje službe sklada inregionalnih izpostav in nato ohlapnejše odnose na lokalnih ravneh.Indikatorji uspešnosti:– število organiziranih in soorganiziranih prireditev in tekmovanj na regijski in državni ravni,– število organiziranih in soorganiziranih izobraževalnih programov ter– število sofinanciranih programskih projektov po dejavnostih (vključno s Slovenci izven mej RS in zmednarodnim sodelovanjem).Finančni okvir: Viri prihodkov javne agencije so usklajeni z dejanskimi viri sklada (državni in lokalniproračuni, prihodki, pridobljeni s prodajo blaga in storitev).Časovni okvir: Delovanje sklada bo vsekakor odvisno od finančnih pristojnosti regij in odnosov med regijoin lokalnimi skupnostmi, zato je časovna realizacija tega cilja še neznana.8.2 KadriZa izvajanje programov sklada so bistveni kadri kot organizatorji in strokovni svetovalci pri načrtovanju inizvedbi lastnega programa in kot podporna služba kulturnim društvom in njihovim zvezam.Postopoma sklad v dogovoru z občinami izenačuje nivo storitev sklada, to pomeni, da ponekod lokalneskupnosti sofinancirajo delavce, ki poleg osnovnih nalog sklada opravljajo še naloge lokalnega pomena.260

Prednostni cilj je upravljanje kadrovskih virov (pridobivanje, uvajanje, kreiranje, funkcionalno in temeljnoizobraževanje, fleksibilno zaposlovanje), ki bo prispevalo k racionalnemu in kakovostnemu delu, pri čemerse bo število redno zaposlenih delavcev prilagajalo dejanskemu obsegu dela.Sistemizacija predvideva naslednjo razporeditev:– 17 delavcev v centralni strokovni službi,– 44 delavcev na izpostavah z enim delovnim mestom – 44 izpostav,– 20 delavcev na izpostavah z dvema delovnima mestoma – 10 izpostav,– 17 delavcev na izpostavah s tremi in več delovnimi mesti – 4 izpostave.Kazalca uspešnosti:– izobrazbena struktura zaposlenih in– dodatno izobraževanje zaposlenih.Finančni okvir: Prehod na sofinanciranje delovnih mest iz lokalnih proračunov bo odvisen od dogovora zvsako lokalno skupnostjo posebej.Časovni okvir: Navedeni cilji so predvideni za realizacijo do leta 2015.8.3 FinanciranjeTreba bo izoblikovati standarde, po katerih bodo programi ljubiteljskih kulturnih društev in skupin ter javneslužbe (sklada) sorazmerno in relativno stabilno financirani iz državnega, (pokrajinskih) in občinskihproračunov, in hkrati zavezati vse nosilce programov k iskanju zunajproračunskih virov.Kazalca uspešnosti:– obseg sredstev in– razmerje med viri sredstev (razmerje med proračunskimi in zunajproračunskimi viri sredstev).Finančni okvir: Še naprej si je treba prizadevati za ureditev sponzoriranja in donatorstva za kulturnedejavnosti, predvsem z vidika davčnih olajšav, ki bi pomembno izboljšale pridobivanje sredstev zadelovanje.Časovni okvir: Ta cilj je možno uresničiti do leta 2015.8.4 Prostori in opremaKer se v letu 2013 izteče izvedba Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi,bo zagotavljanje prostorskih in tehničnih pogojev za delo kulturnih društev in skupin odvisno predvsem odsredstev in interesa lokalnih skupnosti. Deloma bo informacijska in komunikacijska mreža opremljena napodlagi sredstev proračuna RS v okviru izpostav JSKD.Kazalca uspešnosti:– višina oz. delež sredstev za obnove prostorov in opreme za društva po lokalnih skupnostih ter– tehnološka opremljenost izpostav sklada.Finančni okvir: Temeljni vir sredstev bodo vsekakor investicijska sredstva lokalnih skupnosti, dopolnilnopa tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme za mrežo JSKD iz sredstev državnegaproračuna.Časovni okvir: Realizacija tega cilja je predvidena do leta 2015.261

9 ViriArhiv Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.Nacionalno poročilo o kulturni politiki Slovenije. FDV, 1997.Poročila o delu sklada.Statistični urad RS.Stopar, Vojko (1995). Poročilo o nacionalni kulturni politiki Republike Slovenije – ljubiteljska kulturnadejavnost.262

1.10 Varstvo kulturne dediščine263

1.10.1 Premična kulturna dediščina264

1.10.1.1Vida Koporc SedejMUZEJIKAZALO1 Opredelitev področja1.1 Uvod1.2 Mreža izvajalcev – opisi dejavnosti1.3 Pravna ureditev1.4 Podporne dejavnosti (izobraževalni sistem, strokovni tisk, stanovske organizacije, medresorskosodelovanje)1.5 Kulturna razpršenost ter ponudba in povpraševanje2 Financiranje2.1 Financiranje glede na strukturo2.2 Financiranje glede na način3 Kadri3.1. Zaposleni v javnih zavodih4 Infrastruktura4.1 Nacionalni javni zavodi5 Analiza PSPN6. Ukrepi za dosego ciljev, čas izvedbe in ocena potrebnih finančnih sredstev7 Viri265

1 Opredelitev področja1.1 UvodUporaba muzeja, zbirke ali razstave kot medija sporočanja dediščine, tradicij in značilnosti nekegaokolja, kraja, pokrajine in ljudi je izredno priljubljena. Interes najširše javnosti za obisk stalnih,občasnih in gostujočih razstav ter pestrih izobraževalnih programov (pedagoških in andragoških) jeodraz aktivnega delovanja slovenskih muzejev, ki uspešno sledijo novim muzejskim trendom.Slovenski muzeji postajajo pomembni povezovalni členi med institucionalnim in neformalnimizobraževanjem, lotevajo se obravnave in predstavitve novih, aktualnih tem, v muzejih se zboljšujedodatna muzejska ponudba, vpliv hitrega in obsežnega tehnološkega razvoja pa se odraža pridokumentaciji muzejskega gradiva. Uporaba AV sredstev omogoča večjo promocijo in uporabomuzejskih vsebin tudi izven njegovih zidov.Nova vloga muzeja v sodobni družbi spreminja njegov kontekst in kulturo muzejskega dela, ki temeljina izvajanju strokovne javne službe, s poudarkom na evidentiranju gradiva, vključno z obstoječimizbirkami na terenu, inventarizaciji, strokovni obdelavi in hranjenju muzealij v depojih.Javna služba varstva premične kulturne dediščine se opravlja na strokovnih področjih arheologije,numizmatike, zgodovine, uporabne umetnosti, etnološke, tehniške in naravoslovne dediščine,dediščine novejše zgodovine, zgodovine gledališke in filmske ustvarjalnosti ter likovne umetnosti.1.2 Mreža izvajalcev – opisi dejavnostiIzvajanje nalog javne službe varstva premične kulturne dediščine na strokovnih področjih arheologije,zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije, tehniške dediščine in naravoslovne dediščine jeMinistrstvo za kulturo RS v obdobju od leta 2002 do leta 2009 financiralo in sofinanciralo izproračunskih sredstev 31 javnim zavodom. Od tega sedmim (7) javnim zavodom – muzejem (Narodnimuzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Tehniški muzej Slovenije, Prirodoslovni muzejSlovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Slovenski gledališki muzej, Slovenska kinoteka),katerih ustanoviteljica je država, in mreži 24 pokrajinskih, mestnih, medobčinskih in posebnihmuzejev, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti (Pokrajinski muzej Celje, Goriški muzej NovaGorica, Pokrajinski muzej Koper, Gorenjski muzej Kranj, Pokrajinski muzej Maribor, Pokrajinskimuzej Murska Sobota, Dolenjski muzej Novo mesto, Koroški pokrajinski muzej, Mestni muzejLjubljana, Pokrajinski muzej Ptuj, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Muzej novejše zgodovineCelje, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Posavski muzej Brežice, Belokranjski muzej Metlika,Zasavski muzej Trbovlje, Mestni muzej Idrija, Pokrajinski muzej Kočevje, Notranjski muzej Postojna,Medobčinski muzej Kamnik, Loški muzej Škofja Loka, Muzej Velenje, Muzeji radovljiške občine inTolminski muzej).Mrežo izvajalcev je hierarhično in teritorialno definirala Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže zaizvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev(Uradni list RS, št 97/2000, 103/2000 in 1056/2001), ki pa od uveljavitve novega Zakona o varstvukulturne dediščine ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08; v nadaljevanju: ZVKD-1) ni več vveljavi. Nadomestilo jo je določilo novega zakona ZVKD-1 (86. in 93. člen), ki je uvedlo za muzeje,katerih ustanoviteljice so občine, pojem »pooblaščen muzej«. Pooblaščen muzej je torej poustanoviteljstvu občinski muzej, ki je po postopku, ki ga določa ZVKD-1, vpisan v razvid in jepridobil pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev. Država v pooblaščenem muzejupodpira dejavnosti, določene v 93. členu ZVKD-1, kot državno javno službo.Ker pravne podlage za muzejsko mrežo ni več, je obstoječi sistem varovanja predmetov premičnekulturne dediščine, ki bi lahko bil zgled dobre in učinkovite teritorialne ter strokovne organizacijevarovanja premične kulturne dediščine tudi v evropskem prostoru, močno ogrožen. Od ustanoviteljic –občin bo namreč odvisno, ali bodo v prihodnje pri sprejemanju spremenjenih in novih ustanovitvenih266

aktov javnih zavodov še želele opravljati javno službo za teritorije drugih občin. V primeru odločitve,da tega ne želijo več, bodo na ozemlju Slovenije začele nastajati vrzeli in nekatere občine ne bodoimele več zagotovljene javne službe in s tem strokovne skrbi za varovanje in ohranjanje premičnekulturne dediščine.1.3 Pravna ureditevZakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99):– Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premičnekulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/2000),– Pravilnik o strokovnih, prostorskih in tehničnih pogojih za izvajanje javne službe na področjuvarstva kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 113/2000),– Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 73/2000),– Pravilnik o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine (Uradni list RS, št.122/04),– Pravilnik o postopku za izdajo dovoljenj za izvoz in iznos predmetov kulturne dediščine(Uradni list RS, št. 48/04, 106/04),– Pravilnik o evidenci in nadzoru pri trgovanju s predmeti kulturne dediščine (Uradni list RS,140/04, 15/07, 95/07 in 16/08),– Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostivarstva kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 31/96).Zakon o varstvu kulturne dediščine ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08):– Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu vrazvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljane državne javne službe muzejev (Uradnilist RS, 110/08, 32/09),– Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/09),– Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskegagradiva (Uradni list RS, 101/08).– Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskegagradiva (Uradni list RS, št. 101/08 in 47/10).Predpisi starega zakona se uporabljajo do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi novega zakona(ZVKD-1), razen če niso v nasprotju z zakonom.1.4 Podporne dejavnosti (izobraževalni sistem, strokovni tisk, stanovske organizacije,medresorsko sodelovanje)Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v muzejih poteka v skladu z letnimi programi dela muzejev.Zaradi namenske porabe proračunskih sredstev je potrebno slediti le prioritetam izpopolnjevanja zapodročja in vsebine, ki so usklajene s poslanstvom muzeja in iz njega izhajajočim strateškim načrtomizvajanja nalog javne službe.267

V okviru izvajanja programa Skupnosti muzejev Slovenije pedagoška sekcija pripravlja in izvajausposabljanja za delo v muzejih z različnimi ciljnimi skupinami. V pripravo izobraževalnih programovin programov za usposabljanje pripravnikov se vključuje tudi Muzej novejše zgodovine Celje. Vprihodnje bi moralo Ministrstvo za kulturo RS (MK) sistematično pristopiti k urejanju področjaizobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja za delo v muzejih. Načrtovano je, da bo MK z izvedbociljnega razpisa pridobilo nabor najkvalitetnejših izvajalcev, ki bodo zagotavljali kontinuitetoizobraževanja in usposabljanja tako za pripravnike kot za že zaposlene strokovne delavce na področjupremične kulturne dediščine. Sicer pa si zaposleni v muzejih pridobivajo nova znanja ssamoizobraževanjem in z udeleževanjem konferenc in posvetov doma in v tujini, vendar je tega vzadnjih letih zaradi varčevanja vse manj.Vir strokovnih informacij o varovanju in predstavljanju premične kulturne dediščine so tudi različnepublikacije. V okviru izdajateljske dejavnosti muzejev in stanovskih društev ima pomembno vlogoredno izdajanje strokovnih publikacij, med katerimi je najpomembnejši ARGO – časopis slovenskihmuzejev, ki izhaja že od leta 1892, izdajajo pa ga Slovensko muzejsko društvo, Skupnost muzejevSlovenije in Narodni muzej Slovenije. Poleg razstavnih katalogov in vodnikov po muzejskih zbirkahizdajajo periodične strokovne publikacije naslednji muzeji:Narodni muzej Slovenije (Situla, Viri), Slovenski etnografski muzej (Etnolog, zbirka KnjižnicaSlovenskega etnografskega muzeja), Prirodoslovni muzej Slovenije (Scopolia, Acta entomologicaSlovenica. Illiesia), Muzej novejše zgodovine Slovenije (Muzejske novice), Slovenski gledališkimuzej (Dokumenti, Slovenski gledališki letopis), Muzeji radovljiške občine (Vigenjc), Pokrajinskimuzej Murska Sobota (Zbornik soboškega muzeja), Pokrajinski muzej Celje (Starožitnosti). Iz letnihporočil muzejev pa je razvidno, da je skupno 31 muzejev v letu 2008 izdalo 138 različnih publikacij.Izdajanje publikacij je tudi pri nevladnih organizacijah tradicionalna in pomembna dejavnost.Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo že od leta 1921 izdaja Zbornik za umetnostno zgodovino,Slovensko etnološko društvo od leta 1956 Glasnik Slovenskega etnološkega društva in zbirkoKnjižnica Glasnika SED, Slovensko arheološko društvo pa od leta 1981 izdaja publikacijo ARHEO.Ob tem velja poudariti, da so nevladne organizacije tudi pomemben dejavnik strokovnega razvoja inpromocije kulturne dediščine. Poleg stanovskih društev (Slovensko arheološko društvo, Slovenskoumetnostnozgodovinsko društvo, Slovensko muzejsko društvo, Slovensko etnološko društvo, Društvorestavratorjev, Slovensko konservatorsko društvo), ki imajo dolgoletno tradicijo, se pojavljajo noveoblike združenj, ki delujejo na področju kulturne dediščine. Pomembno vlogo v razvoju slovenskegamuzealstva ima Skupnost muzejev Slovenije (povezovanje muzejev) in Slovenski odbor ICOM–Mednarodno muzejsko združenje (skrbi za mednarodno sodelovanje muzejskih delavcev, muzejev insorodnih institucij).Nevladne organizacije sodelujejo z javnimi zavodi (sodelovanje z nacionalnimi in občinskimi muzeji,Restavratorskim centrom, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije) in omogočajo, predvsemprek stanovskih društev, povezovanje strokovnjakov znotraj strok, zastopanih v muzejih ne le vslovenskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru. Vključevanje članov v dejavnosti stanovskihdruštev omogoča višjo stopnjo dostopnosti javnosti do informacij o kulturni dediščini ter vključenostprogramov nevladnega sektorja v celotni slovenski in mednarodni prostor.Strokovno uveljavljene in medijsko odmevne se tudi stanovske nagrade in priznanja za vrhunskedosežke in vidne dosežke ter življenjsko delo na področju varstva kulturne dediščine, ki jih podeljujejostanovska društva: nagrade in priznanja Izidorja Cankarja (Slovensko umetnostnozgodovinskodruštvo), Valvasorjeva nagrada in priznanja (Slovensko muzejsko društvo), Steletova nagrada inpriznanja (Slovensko konservatorsko društvo), nagrada in priznanja Slovenskega arheološkega društva(Slovensko arheološko društvo) ter Murkova nagrada in priznanja (Slovensko etnološko društvo).Muzeji pri svojem strokovnem delu evidentiranja, inventarizacije, proučevanja, interpretacije, pripravin realizacij razstav ter pri izvedbah izobraževalnih vsebin sodelujejo tudi z arhivi pri nas in v tujini,znanstvenimi organizacijami z različnih strokovnih področij (npr. Univerza v Ljubljani, Univerza naPrimorskem, ZRC SAZU, Ministrstvo za kmetijstvo RS) in gospodarskimi subjekti (Pošta Slovenije,Telekom Slovenije).268

1.5 Kulturna razpršenost ter ponudba in povpraševanjePoleg zbiranja, preučevanja, varovanja in hranjenja predmetov premične kulturne dediščine jepomembna naloga izvajanja javne službe v muzejih tudi vključevanje kulturne dediščine v sodobnoživljenje in razvoj ter izboljševanje dostopnosti do dediščine.V okviru predstavljanja kulturne dediščine javnosti MK muzejem financira: nove stalne postavitverazstav, dopolnjevanja in prenove stalnih razstav, realizacijo občasnih razstav, dopolnjevanja inprenove stalnih razstav v dislociranih enotah, realizacijo občasnih razstav v dislociranih razstavnihenotah drugih ustanov, gostovanja razstav in medinstitucionalne razstave ter mednarodne projekte napodlagi meddržavnih kulturnih sporazumov.Poleg obstoječih, prenovljenih in novih stalnih razstav ter gostujočih razstav je bilo v muzejih v letu2009 pripravljenih tudi 226 lastnih občasnih razstav (v letu 2008, 185 lastnih občasnih razstav).Glede nato, da so vsi državni muzeji v Ljubljani, opravljajo v okviru svojega poslanstva matično javnoslužbo za ozemlje celotne Slovenije in zamejstva. Kulturna ponudba občinskih muzejev pa je vezanapoleg nalog izvajanja muzejske javne službe tudi na vlogo muzeja kot kulturnega nosilca in žarišča,saj pogosto v prostorih muzejev (zlasti če se muzej nahaja v historičnem objektu) potekajo tudi drugekulturne prireditve (glasbene in gledališke), pomembne za lokalno okolje in tudi širšo regijo.Celovitost in kakovost informacij s področja varovanja premične kulturne dediščine dopolnjujejo vmuzejih tudi izobraževalni programi, namenjeni otrokom, mladini in odraslim. Pedagoški programi, kijih pripravljajo kustosi (pedagogi) v muzejih, so namenjeni mlajšim obiskovalcem in se izvajajo kotdodatno izobraževanje na področju spoznavanja in varstva premične kulturne dediščine terdopolnjevanja obveznih šolskih vsebin. Posamezen program je vezan na določeno temo, lahko jeizveden enkrat, praviloma pa ima več ponovitev. Pedagoške programe, zlasti tiste, ki so namenjeniorganiziranim šolskim skupinam, pogosto dopolnjujejo tudi delovni listi.Andragoški programi so namenjeni odraslim obiskovalcem s ciljem vseživljenjskega učenja.Izobraževanje odraslih obsega: vodstva po muzejskih zbirkah in razstavah, predavanja, predstavitve inokrogle mize.V letu 2009 je bilo realiziranih 518 pedagoških (v letu 2008 544) in 562 andragoških (v letu 2008 706)programov. Te programe je obiskalo v letu 2009 skupaj 615.950 obiskovalcev (v letu 2008 623.563obiskovalcev). Pedagoške aktivnosti je obiskalo v letu 2009, 236.286 otrok in mladih obiskovalcev (vletu 2008 243.707 obiskovalcev), andragoške aktivnosti, namenjene odraslim pa v letu 2009, 108.483obiskovalcev (v letu 2008 102.508 obiskovalcev).Pri navajanju števila obiskovalcev v muzejih je potrebno upoštevati tudi obiskovalce, ki prek spletnihstrani muzejev spoznavajo premično kulturno dediščino. Obiskovalcev spletnih strani muzejev je izleta v leto več. Po posredovanih podatkih iz muzejev ugotavljamo, da se je število evidentiranihobiskovalcev spletnih strani v letu 2008 (1.472.088 obiskovalcev) povečalo za 73 % v primerjavi zletom 2007 (848.857 obiskovalcev) in v letu 2009 doseglo 1.769.813 obiskovalcev. To kaže na vsehitrejši razvoj informacijske družbe, zato bo potrebno tudi v prihodnje zagotavljati naložbe v novetehnologije in njihovo vzdrževanje, digitalizacijo dediščinskega gradiva in podatkov ter trajno hrambodigitalnega gradiva, z načrtnim in sistematičnim prikazom digitalnega gradiva (podatkovnih zbirk,publikacij, fotografij, muzejskih predmetov) pa zagotavljati boljšo dostopnost tega gradiva strokovniin najširši javnosti.Spodbujanje mednarodnega sodelovanja med muzeji in sodelovanja z drugimi institucijami, kiopravljajo svoje poslanstvo na področjih znanosti in umetnosti, tako pri nas kot v tujini, kaže iz leta vleto boljše rezultate. Pri tem ugotavljamo tudi povečan interes za sodelovanje v okviru kulturnihprojektov, posebno med državami članicami EU. V letu 2009 je bilo tako izvedenih 68 razstav vsodelovanju med slovenskimi muzeji in muzeji iz tujine.269

Tabela 1: Skupno število evidentiranih obiskovalcev v muzejih glede na število izdanih vstopnic(plačane in brezplačne vstopnice) v obdobju od leta 2002 do leta 2009 (N=31)2002* 2003* 2004 2005 2006 2007 2008 20091.034.206 1.196.558 421.667 523.688 672.949 667.898 623.563 615.950Vir: Letna poročila muzejev 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009.* Navedena številka vključuje tudi ocenjeno število obiskovalcev, ki niso prejeli vstopnice.Tabela 2: Število evidentiranih obiskovalcev v posameznih muzejih glede na število izdanihvstopnic (plačane in brezplačne vstopnice) v obdobju od leta 2004 do leta 2009 (N=31)Javni zavodŠtevilo izdanih vstopnic (evidentiran obisk)2004 2005 2006 2007 2008 2009Narodni muzej 19.411 21.349 26.530 24.001 41.219 31.532Slovenijegrad Snežnik10.239Prirodoslovni muzej 29.308 29.986 28.361 27.403 29.559 29.530SlovenijeSlovenski etnografski 888 10.098 16.206 14.854 20.979 16.513muzejMuzej novejše 11.655 19.268 2.670 14.586 12.745 6.465zgodovine SlovenijeSlovenski gledališki - 77 334 - 2.585 637muzejSlovenska kinoteka 16.625 - 10.733 41.318 16.378 13.388Tehniški muzej 33.657 41.111 52.903 46.115 45.070 43.039SlovenijePosavski muzej Brežice - - 17.396 19.694 19.807 7.259Pokrajinski muzej Celje 10.071 7.628 8.183 8.398 7.811 8.348Muzej novejše 20.330 22.858 22.744 24.030 24.521 22.862zgodovine CeljeMestni muzej Idrija 49.790 51.888 42.078 53.030 26.176 24.772Medobčinski muzej 3.202 4.931 6.134 14.310 13.340 11.583KamnikPokrajinski muzej 2.132 3.275 3.248 2.050 2.041 2.473KočevjePokrajinski muzej 7.285 11.442 7.169 11.216 7.800 8.545KoperGorenjski muzej Kranj 8.808 7.449 52.023 44.022 40.293 36.197Mestni muzej Ljubljana - 0 94.203 11.548 8.373 45.244Muzej narodne 4.978 5.241 4.874 8.032 7.691 6.820osvoboditve MariborPokrajinski muzej 12.663 3.904 2.624 10.147 7.111 11.289MariborBelokranjski muzej 19.714 19.956 19.864 17.395 21.383 21.846MetlikaPokrajinski muzej 10.129 18.630 12.289 8.756 8.206 9.022Murska SobotaGoriški muzej Nova 10.274 8.656 10.227 8.796 7.422 4.902GoricaDolenjski muzej Novo 16.022 17.091 14.014 18.364 13.997 14.746mestoPomorski muzej Sergej 33.349 31.910 31.219 25.545 39.002 39.143Mašera PiranNotranjski muzej - - - - - -PostojnaPokrajinski muzej Ptuj - 65.749 52.253 66.068 68.128 72.157270

Muzeji radovljiške 34.201 34.069 30.994 44.626 35.268 39.290občineKoroški pokrajinski 24.165 14.060 14.793 16.623 13.448 12.722muzejLoški muzej Škofja 19.755 42.865 57.216 50.850 57.580 53.413LokaTolminski muzej 7.450 10.568 10.532 12.022 12.281 11.894Zasavski muzej - - 7.750 7.997 13.000 -TrbovljeMuzej Velenje 15.805 19.629 13.385 16.102 8.247 10.319Skupaj 421.667 523.688 672.949 667.898 623.563 615.950Vir: Letna poročila muzejev 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009.Tabela 3: Skupno število realiziranih izobraževalnih programov za otroke, mladino in odrasle(pedagoški in andragoški programi) in skupno število obiskovalcev teh programov v letih 2002−2009LETON= 31 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009število 559 878 - 612 1.080 890 1.250 1.080programovštevilo 106.274 180.384 - 219.865 246.751 294.747 346.215 344.769obiskovalcevprogramovVir: Letna poročila muzejev 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009.Tabela 4: Število realiziranih izobraževalnih programov, posebej za otroke in mladino(pedagoški programi), in posebej za odrasle (andragoški programi) ter število obiskovalcev tehprogramov od od leta 2002 do leta 2009Leton=31Pedagoški programAndragoški programŠtevilo programov SkupajobiskovalcevŠtevilo programov2005 371 165.541 241 54.3242006 499 183.822 581 62.9292007 449 218.069 441 76.6782008 544 243.707 706 102.5082009 518 236.286 562 108.483Vir: Letna poročila muzejev 2005, 2006, 2007, 2008, 2009.SkupajobiskovalcevTabela 5: Število evidentiranih obiskovalcev muzejskih spletnih strani v obdobju od leta 2007 doleta 2009 (N=21)LETO2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009- - - - - 848.857 1.472.088 1.769.813Vir: Letna poročila muzejev 2007, 2008, 2009.271

2 FinanciranjeV skladu z zakonskimi podlagami, poslanstvom, zbiralno politiko in dolgoročnimi cilji javnega zavodater prioritetami MK poteka izvajanje financiranega programa javne službe v 31 javnih zavodih ponaslednjih sklopih: evidentiranje, dokumentiranje, proučevanje in sodelovanje z znanstvenoizobraževalnimiustanovami doma in v tujini, konserviranje in restavriranje, predstavljanje premičnekulturne dediščine javnosti – razstave, pedagoški in andragoški program, posredovanje informacij okulturni dediščini (izdajanje publikacij) ter odkupi predmetov premične kulturne dediščine zaizpopolnitev muzejskih zbirk.V tabeli 6 je prikazana višina sredstev, namenjenih izvajanju javne službe, ki povsem ne sledipovišanju cen blaga in storitev. Pri financiranju iz proračunskih sredstev večkrat prihaja do težav pristrateškem načrtovanju povečanja sredstev na proračunski postavki za namen kritja splošnihmaterialnih stroškov ob pridobitvi novih prostorov za izvajanje nalog javne službe (npr. za novrazstavno depojski objekt Slovenskega etnografskega muzeja, nov razstavno depojski objektNarodnega muzeja Slovenije na Metelkovi). Rešitve financiranja splošnih materialnih stroškov obpridobitvi novih prostorov za izvajanje nalog javne službe so bile doslej dostikrat parcialne, delsredstev pa so morali za kritje stroškov zagotoviti tudi javni zavodi iz lastnih sredstev.V zadnjem desetletju so nastali zaradi uvajanja novih tehnologij v načine dela in izvajanja javneslužbe tudi novi stroški (vzdrževanje računalniških programov in opreme), vendar to področjesistemsko še ni dovolj urejeno, tako z vidika zaposlovanja ustreznih kadrov kot z vidika zagotavljanjafinančnih virov.Pri pripravi novih proračunov bo zato potrebno ustreznejše načrtovanje sredstev in sistemskopovečevanje na postavki za izvajanje javne službe muzejev.2.1 Financiranje glede na strukturoTabela 6: Višina financiranja (financer MK) izvajanja nalog javne službe 1 : stroški za plačilodela, splošni stroški delovanja (stroški obratovanja objektov), programski materialni stroški(izvedba progama), stroški investicijskega vzdrževanja in nakupa opremeJavni zavodi(N=31)Leto (v 000 EUR)2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Muzeji skupaj 15.205 16.153 16.974 17.641 18.435 19.472 21.712 22.359Stroški dela 10.174 11.115 11.669 12.188 12.505 12.983 13.936 14.914Splošni stroški 4.558 1.544 1.547 1.819 1.938 2.274 2.512 2.575delovanjaProgramski2.634 3.137 3.356 3.422 3.408 4.610 4.050materialnistroškiInvesticijsko 472 859 620 277 568 806 654 818vzdrževanje inopremaVir: Tabele Ekonomsko-finančne službe MK za leto 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.1 Na podlagi 27. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07, 56/08 in5/10)272

Iz Letnih poročil javnih zavodov se ugotavlja, da je za zagotavljanje nemotenega izvajanja programadela muzejev premalo sredstev na postavki MK, namenjenih financiranju javnih zavodov. Zato somuzeji primorani dodatna sredstva pridobivati na tržišču. Ta sredstva naj bi sicer porabili za kritjestroškov obogatitve programskih vsebin, vendar v zadnjih letih s temi sredstvi krijejo del materialnihstroškov za obratovanje objektov. Glede na aktualne težke gospodarske razmere pa se v zadnjih dvehletih opaža, da se lastni prihodki muzejev tudi znižujejo.Financiranje nalog javne službe s proračunskimi sredstvi MK tako v nobenem javnem zavodu ni 100%. Muzejem, katerih ustanoviteljice so občine, MK krije stroške izvajanja javne službe le do največ 80%.2.2 Financiranje glede na načinFinanciranje programov dela v javnih zavodih poteka v skladu z veljavno zakonodajo s področjakulture (Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Uredba o metodologiji za določitev osnovza izračun sredstev za izvajanje javne službe na področju kulture, Pravilnik o načinu izvajanjafinanciranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture) in financ (Zakon ojavnih financah, Zakon o računovodstvu) s postopkom neposrednega poziva izvajalcem. Javnimzavodom so za potrjen program dela po odločbi dodeljena sredstva ministrstva. Izplačila potekajomesečno, v dvanajstinah. V primeru dodatno financiranih nalog javne službe v proračunskem letu pase izplačilo izvede po predložitvi zahtevka in poročila o izvedeni aktivnosti (projektu). Po potrebipristojni uslužbenci (skrbniki izvajanja programa v javnem zavodu) pozovejo direktorje k predložitvipojasnil in dokazil o izvedenih posameznih aktivnostih ter dokazil o transferjih sredstev. Javni zavodiso dolžni v skladu z Zakonom o javnih financah pripraviti in predložiti MK poročilo o doseženih ciljihin rezultatih za preteklo leto do 28. februarja tekočega leta, skladno z Zakonom o računovodstvu pamorajo predložiti tudi letno poročilo. Javni zavodi so dolžni proračunska sredstva uporabiti zakonito,namensko, učinkovito in gospodarno. Realizacijo odločbe pri MK pa spremljajo uslužbenci, ki sovodili postopek.Nevladne organizacije na področju kulturne dediščine MK prav tako financira po postopku javnegapoziva in javnega razpisa v skladu z veljavno zakonodajo s področja kulture in financ. Financiranjepoteka po predpisanem postopku, v skladu s sklenjeno pogodbo in po predložitvi zahtevka za izplačilo(obrazec posreduje izvajalcu pristojna svetovalka oziroma skrbnica pogodbe s strani MK). Po pregleduprejetega zahtevka poda svetovalka Ekonomsko-finančni službi MK nalog za izplačilo sredstev izproračuna. Na podlagi zahtevka svetovalka ugotavlja, ali je izvajalec izvedel financirane vsebineprograma ali projekta v skladu s pogodbo.3 Kadri3.1. Zaposleni v javnih zavodihZa uspešno delo v muzejih je pomembno tudi ustrezno število in struktura razpoložljivega kadra, kiopravlja javno službo (uprava, tehnična služba, strokovna služba).Po pregledu skupnega števila zaposlenih, katerih stroške dela financira iz proračuna MK se ugotavlja,da so v javnih zavodih vsa sistematizirana delovna mesta (razen šestih delovnih mest v občinskihmuzejih) tudi zasedena. Šest sistematiziranih delovnih mest ni zasedenih zaradi doslednegaupoštevanja dejstva, da MK ne financira novih zaposlitev v javnih zavodih, oziroma upoštevanjavzdržnosti zaposlovanja v javnem sektorju.MK je za leto 2009 za izvajanje nalog javne službe v 31 muzejih financiralo stroške dela (plače,prispevke in druge izdatke) za 524,5 zaposlenih (na dan 31.12.2009). Iz podatkov, ki so jih MKposredovali direktorji muzejev, je razvidno, da je delež tehničnega osebja, zaposlenega v muzejih, vprimerjavi s strokovnimi službami zelo nizek, saj znaša le 2 % (poslovna dejavnost 34 %, strokovna273

dejavnost 64 %). Ker trenutne gospodarske razmere ne omogočajo novih zaposlitev, je težkopričakovati, da se bo število tehničnega osebja v sorazmerju s strokovnimi dejavnostmi povečalo.Ker je v pristojnosti direktorjev muzejev, da kadrovsko politiko vodijo sami v skladu s sprejetimisistemizacijami delovnih mest, tako na izpraznjena delovna mesta raje zaposlujejo strokovni kottehnični kader. Za opravljanje tehničnih nalog pa sklepajo pogodbe z zunanjimi izvajalci.Tabela 7: Število zaposlenih, financiranih iz sredstev državnega proračuna (MK), v muzejih odleta 2002 do leta 2009Javni zavodLeto2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Število zaposlenihDržavni muzeji (n=7) 190 192 191 193 195 192 194 195Občinski muzeji (n=24) 316 321 326,5 326,5 327,5 327,5 328,5 329,5Skupaj 506 513 517,5 519,5 522,5 519,5 522,5 524,5Vir: Tabele Ekonomsko-finančne službe MK za leto 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.Tabela 8: Število zaposlenih, financiranih iz sredstev državnega proračuna (MK), v državnihmuzejih od leta 2002 do 2009Javni zavodLeto2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Število zaposlenihNarodni muzej Slovenije 55,5 55,5 53,5 55,5 57,5 55,5 57,5 57,5Prirodoslovni muzej 25 26 26 26 26 26 26 26SlovenijeSlovenski etnografski muzej 29 30 31 31 31 30 30 31Muzej novejše zgodovine 29,5 29,5 29,5 29,5 29,5 29,5 29,5 29,5SlovenijeSlovenski gledališki muzej 9 9 9 9 9 9 9 9Slovenska kinoteka 12 12 12 12 12 12 12 12Tehniški muzej Slovenije 30 30 30 30 30 30 30 30Skupaj 190 192 191 193 195 192 194 195Vir: Tabele Ekonomsko-finančne službe MK za leto 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.Tabela 9: Število zaposlenih, financiranih iz sredstev državnega proračuna (MK), v občinskihmuzejih od leta 2002 do leta 2009Javni zavodLeto2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Število zaposlenihPosavski muzej Brežice 11 11 11 12 12 12 12 12Pokrajinski muzej Celje 15 15 15 15 15 15 15 15Muzej novejše zgodovine 14 14 14 14 14 14 14 14CeljeMestni muzej Idrija 13 13 13 13 13 13 13 13Medobčinski muzej Kamnik 7 7 7 7 7 7 7 7Pokrajinski muzej Kočevje 2 2 2 2 2 2 2 2Pokrajinski muzej Koper 16 15 16 15 16 16 16 16Gorenjski muzej Kranj 23 21 23 22 24 23 23 23Mestni muzej Ljubljana 29 29 29 29 29 29 29 29Muzej narodne osvoboditve 12 12 12 13 13 13 13 13MariborPokrajinski muzej Maribor 17 17 17 16 16 16 16 16274

Belokranjski muzej Metlika 6 6 6 6 6 6 6 6Pokrajinski muzej Murska 11 12 12 12 12 12 12 12SobotaGoriški muzej Nova Gorica 23 22 22 22 22 22 21 23Dolenjski muzej Novo mesto 18 19 19 19 19 19 19 19Pomorski muzej Sergej 11 11 11 11 11 11 11 11Mašera PiranNotranjski muzej Postojna 7 7 7 7 7 7 7 7Pokrajinski muzej Ptuj 34 34 34 35 33 33 34 34Muzeji radovljiške občine 7 7 7 7 7 7 7 7Koroški pokrajinski muzej 10 17 18 18 17 18 18 18Loški muzej Škofja Loka 10 10 10 9 10 10 10 10Tolminski muzej 3 3 3 3 3 3 3 3Zasavski muzej Trbovlje 7 7 7 7 7 7 7 7Muzej Velenje 10 10 11,5 12,5 12,5 12,5 12,5 12,5Skupaj 316 321 326,5 326,5 327,5 327,5 328,5 329,5Vir: Tabele Ekonomsko-finančne službe MK za leto 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.Zanimiva je primerjava skupnega števila vseh zaposlenih v muzejih in števila zaposlenih, ki jihfinancira MK. V letu 2002 je bilo v muzejih za opravljanje nalog javne službe zaposlenih iz drugihvirov (MŠŠ, DARS, lastni vir, projekti, javna dela, občinski proračun) še 95 oseb (3 v državnihmuzejih in 92 v občinskih muzejih). V letu 2009 pa je bilo v muzejih za opravljanje nalog javne službezaposlenih iz drugih virov še 113 zaposlenih (18 v državnih muzejih, od tega 11 v Narodnem muzejuSlovenije, eden v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in 6 v Tehniškem muzeju Slovenije ter 95 vobčinskih muzejih, od tega po 11 zaposlenih v Gorenjskem muzeju Kranj in Mestnem muzejuLjubljana).Tabela 10: Primerjava skupnega števila vseh zaposlenih v muzejih in od tega števila zaposlenih,ki jih financira MK, ter števila zaposlenih financiranih iz drugih izven proračunskih virovJavni zavodLeto2002 2009Skupnoštevilo vsehzaposlenihFinancer MK Drugi viri SkupnoštevilovsehzaposlenihFinancerMKDržavni 193 190 3 213 195 18muzeji (N=7)Občinski 408 316 92 424,5 329,5 95muzeji (N=24)Skupaj 601 506 95 637,5 524,5 113Vir: Tabele Ekonomsko-finančne službe MK za leti 2002 in 2009.Drugi viriNa podlagi podatkov se ugotavlja, da se je število zaposlenih za opravljanje nalog javne službe v 31javnih zavodih v osmih letih povečalo za 36,5 zaposlenih. O tega števila je 18,5 zaposlenih,financiranih iz proračunskih sredstev MK (od tega novih 7 zaposlenih v Koroškem pokrajinskemmuzeju zaradi pridružitve enote Ravne na Koroškem, v letu 2003).Kljub temu da v javnih razpravah pogosto slišimo pavšalna mnenja, da je v muzejih prevečzaposlenih, lahko na podlagi podatkov ugotovimo, da temu ni tako. Zaposleni v muzejih, ki jim nalogejavne službe financira MK, opravljajo poleg upravnih nalog predvsem delo na svojih strokovnihpodročjih. Zaradi vzdržnosti zaposlovanja in starostne strukture zaposlenih, ki je najbolj številčna vstarostnem razredu od 40 do 49 let, nekaj muzejev sploh nima strokovnjaka za posamezno stroko. Kerv zadnjih letih skorajda ni bilo novega zaposlovanja in s tem možnosti zaposlovanja novih poklicev, jev muzejih nastal problem izvajanja in financiranja novih nalog sodobnega muzeja.275

Grafikon 1: Starostna sestava zaposlenih v muzejih (N=31)STAROSTNA SESTAVA ZAPOSLENIHnad 60 letod 50 do 59 letstarostod 40 do 49 letod 30 do 39 letdo 29 let0 50 100 150 200 250število zaposlenihVir podatkov: Spletna aplikacija, Letno poročilo muzejev 2007.Posledica hitrega tehnološkega razvoja v zadnjem desetletju je uvedba novih specialnih znanj zasistemske rešitve na področju informatike. Nova specifična strokovna znanja so v muzejih povezana znovimi nalogami digitalizacije muzejskih zbirk in uvedbo novih tehnologij pri pripravi projektovdostopnosti muzejskih zbirk najširši javnosti (npr.: vzpostavitev in urejanje spletnih strani muzeja,multimedije v razstavnih projektih, interaktivni pedagoško/andragoški programi), vendar možnosti zanovo zaposlene z ustreznimi znanji s področja informatike trenutno ni.Poleg tega je kultura postala v zadnjih letih tudi ekonomska kategorija, ki naj bi ponujala svojestoritve na tržišču. Muzeji so pridobili novo vlogo, ki je vezana na trženje kulturne ponudbe − razstavin spremljajočega programa neformalnega izobraževanja za različna občinstva. Za kvalitetno instrokovno delo pa so potrebna nova znanja s področja (muzejskega) managementa in stikov zjavnostmi.4 Infrastruktura4.1 Nacionalni javni zavodiZagotovitev primernih prostorov za delo, varovanje in predstavljanje zbirk premične kulturnedediščine ter ustrezna infrastrukturna opremljenost, je poleg podpore strokovni usposobljenosti napodročju muzeologije, konservatorstva in restavratorstva, pogoj za kvalitetno in uspešno izvajanjenalog javne službe.V okviru nabora podatkov o izvajanju javne službe se ugotavlja tudi velikost površin, na katerihopravljajo javni zavodi svojo dejavnost. Te vključujejo prostore za poslovno dejavnost (uprava),strokovno delo (prostori kustosov in dokumentacije), delavnice (konservatorstvo in restavratorstvo),razstavne prostore za predstavljanje dediščine javnosti (za stalne in občasne razstave), prostore zaizvajanje pedagoških in andragoških programov ter prostore, namenjene shranjevanju muzejskihpredmetov – depoje.Tabela 11: Namembnost prostorov za izvajanje javne službe glede na površino in deležprostorov od leta 2001 do leta 2007Namembnost prostorov (n=31) Leto2001 2007276

Površina (m²) Delež (v %) Površina (m²) delež (v %)Stalne razstave 51.736 62 60.895 52Občasne razstave 8.165 7Poslovna dejavnost 1.937 2 2.413 2Kustodiati in dokumentacije - 6.739 6Pedagoško/andragoška dejavnost - 1.891 2Delavnice 3.687 5 3.626 3Depoji 25.488 31 32.773 28Skupaj 82.856 100 116.504 100Vir: Letna poročila muzejev 2001, 2007.V okviru javne službe morajo izvajalci izpolnjevati poleg minimalnih strokovnih in tehničnih tudiprostorske pogoje. Zaradi pridobivanja novih predmetov je potrebno načrtovanje in zagotavljanjeustreznih prostorov v muzejih, posebno depojev, ki omogočajo varno hranjenje predmetov kulturnedediščine, hranjenje in obdelavo dokumentacije in podatkov ter zavarovanje pred krajo in drugimiškodljivimi vplivi.Pristojni inšpektor je od marca do začetka novembra 2002 opravil sistematične oglede prostorovmuzejev, vključenih v muzejsko mrežo. Ogledi so bili opravljeni v skladu s pristojnostmi, ki sta jihInšpektoratu za področje kulturne dediščine omogočala 65. in 67. člen Zakona o varstvu kulturnedediščine (Uradni list RS, št. 7/99). Pri ogledih je bila pozornost usmerjena k materialnemu varstvu,predvsem depojem, embalaži in tehnični opremi ter stanju muzealij. Po pregledu poročila iz leta 2002je bilo ugotovljeno, da je stanje v večini depojev neustrezno, ponekod celo izjemno kritično. Muzejskipredmeti so bili hranjeni v večinoma klimatsko neustreznih prostorih (neustrezna relativna vlaga,temperatura, čistost zraka), neustrezno zavarovani pred poškodbami in v neustrezni embalaži. MK je kreševanju pristopilo sistemsko, z dodeljevanjem namenskih sredstev za urejanje depojskih prostorov.Glede na povečanje obsega nalog osnovne javne službe (inventarizacija, konserviranje, restavriranje,dokumentiranje in preučevanje) v muzejih ugotavljamo, da se je število inventariziranih predmetov, kijih kustosi umeščajo v depojske zbirke, v zadnjih letih povečalo, predvsem zaradi povečanja številaarheoloških predmetov (izgradnja avtocest).Tabela 12: Skupno število inventariziranih predmetov v muzejihLetodo 31.12.2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SkupajŠtevilo inventariziranih predmetov v muzejih (n=31)1.471.672 96.372 68.646 75.852 56.752 124.192 114.396 93.899 324.129 2.425.910Vir: Letna poročila muzejev 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.Površine depojskih prostorov se sicer počasi povečujejo. V muzejskem kompleksu na Metelkovi uliciv Ljubljani so bili v preteklih letih zgrajeni novi sodobni depojski prostori za potrebe hranjenja zbirkSlovenskega etnografskega muzeja in Narodnega muzeja Slovenije. S tem se je začelo reševanjesistemskega vprašanja hranjenja muzejskih zbirk v državnih muzejih. Urejeno je lastništvo depojev,česar v preteklih letih ni bilo (prostori za depoje so bili najeti). Še vedno pa ostaja v reševanjudepojska problematika Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Tehniškega muzeja Slovenije inSlovenskega gledališkega muzeja. V ta namen se nadaljuje načrtovana prenova prostorov za potrebedepojev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Tehniškega muzeja Slovenije v kompleksu opuščenihvojašnic v Pivki.277

Tabela 13: Skupno število površin depojskih prostorov, posebej v državnih muzejih in posebej vobčinskih muzejih od leta 2002 do leta 2009Javni zavodLeto2001 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Površine depojskih prostorov (v m²)Državni muzeji (N=7) 6.757 10.143 7.983 8.320 10.200 9.452 10.300 10.235Občinski muzeji (N=24) 18.120 - - 19.329 21.914 23.860 23.757 24.999Skupaj 24.877 10.143 7.983 27.649 32.114 33.312 24.057 35.234Vir: Letna poročila muzejev 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.Tabela 14: Število površin depojskih prostorov v državnih muzejih od leta 2002 do leta 2009Javni zavodLeto2001 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Površine depojskih prostorov (v m²)Narodni muzej Slovenije 1.300 1.822 1.822 1.140 567 567 1.687 1.687Prirodoslovni muzej 970 848 848 848 848 848 848 848SlovenijeSlovenski etnografski muzej 2.160 4.096 1.936 2.160 4.096 4.096 2.963 2.963Muzej novejše zgodovine 436 518 518 518 461 461 524 524SlovenijeSlovenski gledališki muzej 200 200 200 200 200 200 200 200Slovenska kinoteka - - - 795 795 703 961 896Tehniški muzej Slovenije 1.691 2.659 2.659 2.659 2.577 2.577 3.117 3.117Skupaj 6.757 10.143 7.983 8.320 10.200 9.452 10.300 10.235Vir: Letna poročila muzejev 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.Tabela 15: Število površin depojskih prostorov v občinskih muzejih od leta 2005 do leta 2009, zdodanimi podatki za leto 2001Javni zavodLeto2001 2005 2006 2007 2008 2009Površine depojskih prostorov (v m²)Posavski muzej Brežice 854 454 454 454 454 454Pokrajinski muzej Celje 906 2.785 2.750 3.802 3.011 3.199Muzej novejše zgodovine Celje 700 390 365 481 481 481Mestni muzej Idrija 580 379 374 374 374 374Medobčinski muzej Kamnik 210 210 210 210 210 210Pokrajinski muzej Kočevje 172 272 208 208 208 208Pokrajinski muzej Koper 418 886 886 886 886 711Gorenjski muzej Kranj 767 974 961 961 961 2.154Mestni muzej Ljubljana 1.612 1.212 1.412 1.412 1.412 1.412Muzej narodne osvoboditve 400 506 1.393 1.393 1.393 1.393MariborPokrajinski muzej Maribor 633 - 1.585 1.585 1.585 1.585Belokranjski muzej Metlika 150 460 460 460 480 415Pokrajinski muzej Murska Sobota 1.824 806 566 1.106 929 929Goriški muzej Nova Gorica 3.600 3.600 3.800 3.800 3.800 3.800Dolenjski muzej Novo mesto 750 710 970 970 1.680 1.680Pomorski muzej Sergej Mašera 283 415 415 415 415 415PiranNotranjski muzej Postojna 250 92 92 92 92 92Pokrajinski muzej Ptuj 2.854 2.793 2.793 2.793 2.811 2.890278

Muzeji radovljiške občine 129 84 117 177 177 177Koroški pokrajinski muzej 560 739 739 739 739 739Loški muzej Škofja Loka 402 356 298 298 298 298Tolminski muzej - 338 338 338 338 338Zasavski muzej Trbovlje 66 98 98 138 208 230Muzej Velenje 610 770 630 768 815 815Skupaj 18.120 19.329 21.914 23.860 23.757 24.999Vir: Analiza stanja na področju kulture in predlog prednostnih ciljev, 2002 in Letna poročila muzejev 2005,2006, 2007, 2008 in 2009.Iz posredovanih letnih poročil javnih zavodov je opazno, da se je svetovna gospodarska kriza v letu2009 dotaknila tudi muzejev. To se kaže predvsem v upočasnjenem zagotavljanju materialnegavarstva predmetov premične kulturne dediščine – pridobivanja in urejanja prostorov za varovanje inhranjenje muzejskih predmetov pod ustreznimi klimatskimi in varnostnimi pogoji.Ob tem je tudi potrebno poudariti, da še vedno ni rešena prostorska problematika Prirodoslovnegamuzeja Slovenije (razstavni prostori, depoji, prostori za strokovne delavce in upravo), saj se izgradnjaše ni začela, načrtuje pa se tudi nujna adaptacija objektov Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri inurejanje prostorov, s poudarkom na depojih, Slovenskega gledališkega muzeja (prostori so v lastiMOL-a).5 Analiza PSPNPrednosti:– mreža muzejev, ki jo je določala Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javneslužbe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev, jepomenila odlično povezanost državnih in občinskih muzejev v hierarhično in teritorialnomrežo, ki je omogočila kvalitetno strokovno skrb za varovanje premične kulturne dediščine;– muzeji so nosilci izvajanja javne službe na področju premične kulturne dediščine terpozitivnega odnosa javnosti do kulturne dediščine in kulture v najširšem pojmu;– financiranje javne službe muzejev je sorazmerno stabilno z možnostjo preverjanja namenskein gospodarne porabe proračunskih sredstev (Zakon o javnih financah);– kvaliteto strokovnega izvajanja javne službe zagotavlja dober in izkušen kader v muzejih;– historični objekti, v katerih je večina muzejev, imajo možnost združevanja nepremične invsebine premične kulturne dediščine;– zasnovana mreža restavratorskih delavnic v muzejih zagotavlja teritorialno skrb za ohranjanjepredmetov;– muzeji zagotavljajo najširšo dostopnost javnosti do zbirk predmetov premične kulturnedediščine.Slabosti:– z novim ZVKD-1 je bila razveljavljena Uredba o muzejski mreži, zato ni več celovitegapravnega akta, ki bi povezoval muzeje v mrežo in zagotavljal teritorialno pokrivanje celotnegaprostora Slovenije s ciljem enotnega strokovnega varstva premične kulturne dediščine;– prenizka sredstva na proračunski postavki za financiranje javne službe v javnih zavodih;279

– neuravnoteženo število zaposlenih v javnih zavodih glede na strokovna področja, skladna sposlanstvom muzeja;– starostna piramida kaže na povečano število starejših zaposlenih;– ni novih zaposlitev strokovnjakov s področja novih znanj (informatik, PR);– ni gradnje novih namenskih objektov za muzeje;– ni sistemskega urejanja depojske problematike glede na dejanske potrebe muzejev, ki hranijovedno večje število inventariziranih predmetov (ni ustrezne opreme in novih površin);– občasno nove prostore za depoje pridobivajo muzeji na oddaljenih lokacijah, zato nastajajozaradi transferjev predmetov in zaposlenih dodatni visoki stroški;– historične stavbe so potrebne prenove (sanitarije, elektroinštalacije, dvigalo, okna, beljenjeprostorov);– slaba dostopnost do razstavljenih zbirk za osebe s posebnimi potrebami (invalidi, starejši).Priložnosti:– sprememba ZVKD-1 za del zakona, ki se nanaša na področje premične kulturne dediščine;– vzpostavitev enotnega registra predmetov premične kulturne dediščine, ki jih hranijo muzeji,in omogočanje dostopnost do informacij o kulturni dediščini najširši javnosti;– muzeji so prostori, ki omogočajo možnosti za prirejanje prireditev in preživljanje prostegačasa;– muzeji so dejavniki, ki prispevajo k obogatitvi turistične ponudbe;– možnosti za zaposlitev za čas izvajanja projektov (46. in 48. člen ZUJIK);– sprememba ZUJIK v smislu, da MK daje soglasja k nadomestnim zaposlitvam;– potrebno je zaključiti vsebino Oddelka za uporabno umetnost NMS na Metelkovi ulici vLjubljani, s projektom ureditve konservatorsko-restavratorskih delavnic;– potrebna je adaptacija Tehniškega muzeja Slovenije (Bistra);– potrebna je izgradnja novega Prirodoslovnega muzeja Slovenije;– nujna je ureditev prostorske problematike Slovenskega gledališkega muzeja.Nevarnosti:– zaradi nesistemskega reševanja problemov, ki izhajajo iz izvajanja nalog javne službe, seslabšajo možnosti za strokovno skrb za premično kulturno dediščino;– nejasnosti, ki jih vsebuje nov ZVKD-1, bodo imele za celovito varovanje premične kulturnedediščine negativne posledice;– zaradi prenizkih proračunskih sredstev, namenjenih programom, upadanje kvalitete inkvantitete izvajanja programov ter dostopnosti javnosti do dediščine (razstave, izobraževalniprogrami, publikacije);280

– zaradi slabih depojskih pogojev ogroženost materialnega varovanja predmetov premičnekulturne dediščine;– zaradi pomanjkanja sredstev prepočasna modernizacija muzejev (prenove objektov, dodatnaponudba, promocija) in posledično zmanjšanje obiska muzejev;– zaradi sistemsko neurejene problematike hranjenja izkopanih arheoloških predmetov vmuzejih, katerih ustanoviteljice so občine, predmeti pa so last države, lahko prihaja dopoškodovanja ali celo odtujevanja arheoloških predmetov;– upočasnjen razvoj muzejev.6. Ukrepi za dosego ciljev, čas izvedbe in ocena potrebnih finančnih sredstev1. cilj: Zbiranje, varovanje, preučevanje in interpretacija premične kulturne dediščine (vključnoz živo dediščino) ter vzpostavitev sodobnega dostopa do informacij o predmetih in zbirkah takoza strokovno kot širšo javnost.Ukrep: Izvajanje sodobnega in poenotenega dokumentacijskega sistema muzejskih predmetov in zbirkv vseh muzejih in vzpostavitev enotne baze podatkov na spletu z možnostjo dostopa do delainformacij javnosti.Čas izvedbe: Do 2 leti.Ocena finančnih sredstev: 600.000 EUR za državne muzeje.2. cilj: Vzpostavitev uravnotežene strukture zaposlenih v muzejih, razvijanje strokovno,organizacijsko in informacijsko učinkovite javne službe ter zagotavljanje ustreznih delovnihrazmer.Ukrep: Zagotoviti uravnoteženo in racionalno strukturo zaposlenih v muzejih v: upravi, strokovnidejavnosti in tehničnih službah. Pripraviti enoten opis delovnih nalog za posamezna delovna mesta vmuzejih za izvajanje nalog javne službe.Čas izvedbe: 2–5 let.Ocena finančnih sredstev: 200.000 EUR za nove zaposlitve v državnih muzejih.3. cilj: Zagotoviti ustrezne pogoje za varovanje in hranjenje nacionalne kulturne dediščine.Ukrep: Zagotoviti nakup opreme in investicije v izboljšanje pogojev hranjenja muzejskih predmetov inmuzealij v obstoječih depojih (tehnično urejanje: klima, oprema za shranjevanje, varovanje) inzagotoviti nove depojske prostore.Čas izvedbe: 2–5 let.Ocena finančnih sredstev: Izhodišče je 1.000.000 EUR za državne muzeje.4. cilj: Omogočanje najširše fizične dostopnosti muzejskega gradiva za dvig prepoznavnostikulturnih vsebin v javnosti in ureditev prostorov, ki nudijo možnosti za preživljanje prostegačasa.Ukrep: Zagotoviti ustrezne pogoje za predstavljanje premične kulturne dediščine javnosti (prenoveobjektov, dodatna ponudba, promocija).Čas izvedbe: 2–5 let.281

Ocena finančnih sredstev: Izhodišče je 1.000.000 EUR za državne muzeje (brez investicij v adaptacijoTehniškega muzeja Slovenije in izgradnjo novega Prirodoslovnega muzeja Slovenije).7 ViriAnaliza stanja na področju kulture in predlog prednostnih ciljev (2002). Ministrstvo za kulturo,Ljubljana.Koporc Sedej, Vida (2008). Poročilo o izvajanju javne službe na področju premične kulturne dediščine– muzeji za leto 2007 s podatki za leto 2004, 2005 in 2006. ARGO, Ljubljana.Koporc Sedej, Vida (2009). Poročilo o izvajanju javne službe na področju premične kulturne dediščine– muzeji za leto 2008, ARGO, Ljubljana.Letna poročila muzejev za leta 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.Tabele Ekonomsko-finančne službe MK RS za leta 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in2009.282

1.10.1.2Nada ZoranMUZEJI/GALERIJEKAZALO1 Opredelitev področja1.1 Mreža izvajalcev na področju muzejev/galerij1.1.1 Druge organizacije z razstavnimi prostori1.2 Opis stanja1.2.1 Analiza PSPN2 Financiranje2.1 Analiza PSPN3 Kadri3.1 Analiza PSPN4 Infrastruktura4.1 Analiza PSPN5 Predlogi ciljev in ukrepov6 Viri283

1 Opredelitev področja1.1 Mreža izvajalcev na področju muzejev/galerijPo Zakonu o varstvu kulturne dediščine imajo status muzejev tiste galerije, ki hranijo zbirke likovneustvarjalnosti. Galerije s statusom muzeja praviloma hranijo izključno muzejske predmete s področjalikovne ustvarjalnosti in so specializirane za hranjenje likovne dediščine določenega zgodovinskegaobdobja ali določenega teritorialnega območja. Galerije s statusom muzeja skrbijo za predstavitve del,hranjenih v zbirki, in predstavitve ustvarjalnosti, povezane z likovnim področjem. Mreža kulturnihizvajalcev je bila do uvedbe novega Zakona o varstvu kulturne dediščine povezana z Uredbo ovzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturnedediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97-4071/2000). V Sloveniji je do leta 2009delovala muzejsko-galerijska mreža, ki je na področju muzejsko-galerijskega dela pokrivala dvegaleriji, ki ju je ustanovila država, in osem galerij, ki so jih ustanovile občine. Skupaj so izvajale javnoslužbo na področju varovanja premične kulturne dediščine s pretežnim sofinanciranjem iz državnegaproračuna. Pokrajinski, medobčinski in mestni muzeji ter posebni muzeji so sestavljali muzejskomrežo, znotraj nje pa je bila umeščena galerijska mreža. Za delovanje javne službe sta državni galerijiopravljali strokovno matičnost na območju Republike Slovenije, preostale galerije v muzejski mrežipa teritorialno (območno) matičnost. To pomeni, da so galerije skupaj s pokrajinskimi, mestnimi,občinskimi in posebnimi muzeji zagotavljale izvajanje javne službe, pri čemer je strokovna matičnostpotekala v državnih muzejih ali galerijah, teritorialna matičnost pa v pokrajinskih, mestnih, občinskihin posebnih muzejih oziroma galerijah. Predstavitev ustvarjalnega dela poteka v galerijah in razstavnihprostorih, v širšem smislu besede.Državni galeriji sta Narodna galerija in Moderna galerija v Ljubljani. Ustanovila ju je RepublikaSlovenija za izvajanje varovanja premične kulturne dediščine na območju Republike Slovenije.Pokrajinski muzeji/galerije, ki zagotavljajo izvajanje javne službe na vseh strokovnih področjih interitorialno matičnost, so:Galerija Božidar Jakac Kostanjevica: po ustanovitvenem aktu je zavod ustanovljen in organizirankot pokrajinski muzej za področje likovne umetnosti za območje, kot ga določa Uredba o vzpostavitvimuzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine indoločitvi državnih muzejev.Pilonova galerija Ajdovščina izvaja javno službo v sodelovanju s pristojnimi državnimi inpokrajinskimi muzeji za likovne zbirke 20. stoletja, za katere je ustanovljena. Po ustanovitvenem aktuje poslanstvo zavoda predstavljanje, varovanje, ohranjanje in raziskovanje dediščine Vena Pilona,predstavljanje, raziskovanje in spodbujanje likovne ustvarjalnosti ter opravljanje javne službe napodročju galerijske dejavnosti v skladu z Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javneslužbe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev.Umetnostna galerija Maribor je po ustanovitvenem aktu regionalni muzej sodobne umetnosti,katerega poslanstvo je trajno in nemoteno izvajanje javne službe zbiranja, varovanja, ohranjanja,raziskovanja in razstavljanja premične kulturne dediščine na področju vizualne umetnosti za območjeobčine ustanoviteljice ter območje, ki ga določi država s predpisom kot območje teritorialnematičnosti.Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec je po odloku o ustanovitvi ustanovljena zaopravljanje kulturno-umetniške dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot.Galerija Murska Sobota je ustanovljena in organizirana kot pokrajinska galerija za sodobno likovnoumetnost za območje občin, kot ga določa Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javneslužbe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS,št. 97/00, 103/00, 105/01): Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, GornjiPetrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Odranci,Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej284

in Mestna občina Murska Sobota. Prav tako opravlja navedene naloge za vse občine, ki so ali bodo včasu po uveljavitvi uredbe nastale na območju omenjenih občin.Obalne galerije Piran so po ustanovitvenem aktu osrednja galerijska ustanova na Primorskem sstatusom pokrajinskega muzeja likovne umetnosti od začetka 20. stoletja, ki izvaja svoje poslanstvo zalikovno dediščino ter proučuje in predstavlja sodobno primorsko, slovensko in tujo produkcijo.Mestni muzeji in galerije so po uredbi splošni in opravljajo varovanje dediščine na območju mest. Priizvajanju javne službe se lahko povezujejo z državnimi, pokrajinskimi, medobčinskimi in posebnimimuzeji.To so:Mestna galerija Ljubljana,Galerija sodobnih umetnosti Celje v okviru Zavoda za kulturne prireditve Celje inJavni zavod Miklova hiša Ribnica, ki je takoj ob ustanovitvi združil tri enote: KnjižnicoMiklova hiša, Galerijo Miklova hiša, Muzej Miklova hiša in leta 2006 še dve: Muzejskotrgovino Ribnica in Turistično informacijski center Ribnica ter je deloval do 23. 7. 2010. Zustanovitvijo Javnega zavoda Rokodelski center Ribnica – zavoda za rokodelstvo,muzejsko in galerijsko dejavnost sta Muzej Ribnica in Galerija Miklova hišanotranjeorganizacijska enota.Posebni muzeji so tisti, ki opravljajo varovanje premične dediščine za posamezna strokovna področja,za katera so ustanovljeni, in delujejo na določenem območju. Pri izvajanju javne službe se lahkopovezujejo z državnimi, pokrajinskimi, mestnimi in občinskimi muzeji.To sta:Mednarodni grafični likovni center Ljubljana strokovno sodeluje s pristojnimi državnimimuzeji in izvaja javno službo v Republiki Sloveniji za področje grafične umetnosti od začetka20. stoletja. Po ustanovitvenem aktu je posebni muzej za umetnost tiska, nastalega od 20. stol.,ki na temelju poslanstva ohranja, proučuje, komunicira in popularizira materialno innematerialno dediščino umetnosti tiska različnih kultur in umetniških opredelitev od 20. stol.ter ustvarja in predstavlja vizualno umetnost istega časovnega obdobja.Arhitekturni muzej Ljubljana strokovno sodeluje z Javnim zavodom Republike Slovenijeza varstvo kulturne dediščine in državnimi muzeji ter izvaja javno službo v RepublikiSloveniji za področje arhitekture, urbanizma, industrijskega, grafičnega in unikatnegaoblikovanja ter fotografije. Po ustanovitvenem aktu je poseben muzej za področja arhitekture,urbanizma, industrijskega, unikatnega in grafičnega oblikovanja ter fotografije v Sloveniji inmednarodnem okolju, ki so pomembna za slovenski kulturni prostor.Republika Slovenija je leta 2010 od Mestne občine Ljubljana prevzela ustanoviteljske pravice inobveznosti do javnega zavoda Arhitekturnega muzeja Ljubljana in ustanovila Muzej za arhitekturoin oblikovanje. S prenosom ustanoviteljstva zavoda na državo je bila zagotovljena enotnost izvajanjajavne službe na posameznem področju.Pokrajinske in posebne galerije/muzeje država sofinancira prek javnih pozivov, mestne pa prekposameznih projektov.285

Tabela 1: Likovne zbirke in razstavni prostori v dislociranih enotah občinskih javnih zavodovDržavni muzejiSlovenska Kinoteka:Divača, Škrateljnova hiša – Ita RinaModerna galerija:Mala galerijaPokrajinski muzejiGoriški muzej Nova Gorica:Dobrova, Grad DobrovoŠtanjel, Galerija Lojzeta SpacalaLipica, Galerija Avgusta ČernigojaNova Gorica, Goriške galerijeGorenjski muzej Kranj:Kranj, Mestna hišaKranj, Prešernova hišaDolenjski muzej Novo mesto:Novo mesto, Jakčev domKoroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec:Slovenj Gradec, Sokličev muzejUmetnostna galerija Maribor:Salon RotovžGalerija Murska Sobota:razstavni prostor ObčineKoroška galerija likovnih umetnosti:RavneObalne galerije Piran:Mestna galerija PiranGalerija Loža KoperGalerija Meduza, Galerija Herman PečaričGalerija Meduza 2Galerija Božidar Jakac:Lamutov likovni salonMedobčinski in mestni muzejiBelokranjski muzej Metlika:Galerija KambičMuzej Jesenice:Jesenice, Kosova graščinaKulturni center Kamnik – muzej:Kamnik, Galerija Mihe MalešaLoški muzej Škofja Loka:Škofja Loka, Galerija Franceta MiheličaGroharjeva galerijaKoroški muzej (prej Ravne na Koroškem):Ravne na Koroškem, Forma VivaMuzeji radovljiške občine:Radovljica, Šivčeva hišaJavni zavod Miklova hiša:Muzej GalerijaTolminski muzej:razstavni prostoriPosebni muzejiPokrajinski muzej Ptuj:Ptuj, Miheličeva galerijaMestni muzej Idrija – Muzej za idrijsko in cerkljansko:Idrija, Galerija IdrijaMestni muzej Ljubljana:Kulturno informacijski center Križanke286

Mestna galerijaLjubljanski grad, razstavaLjubljana, Tobačni muzej (občasno)Jakopičev paviljonVžigalicaArhitekturni muzej Ljubljana*:Ljubljana, Plečnikova zbirka in hišaMuzej novejše zgodovine Celje:Celje, Fotografski atelje Josip Pelikan* Od leta 2010 deluje kot državni muzej.1.1.1 Druge organizacije z razstavnimi prostoriV devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ustanovljena množica društev in nepridobitnih zavodov,ki so jih ustanavljali posamezniki in skupine zaradi nujne pravne podlage, ki jim je omogočalapredvsem kandidiranje na razpisana projektna sredstva države in občin.Skupni imenovalec vseh teh zavodov in društev je akutno pomanjkanje ustrezne infrastrukture zapripravo in distribucijo teh projektov, ki bi ob ustrezni profesionalni, organizacijski in poslovnipodpori omogočala smotrno uporabo javnih sredstev. Poleg neprofitnih organizacij pa se zrazstavljanjem likovnih del spopadajo posamezni občinski muzeji, predvsem v svojih razstavnihprostorih in dislociranih enotah.1.2 Opis stanjaV zadnjih nekaj letih doživljamo povečan interes javnosti za premično kulturno dediščino, tako tisto,zajeto v muzejsko galerijskih institucijah, kot tudi za premično kulturno dediščino, ki se hrani vokvirih neinstitucionalnih združenj. Uporaba muzeja, galerije, zbirke ali razstave kot medijasporočanja dediščine, tradicij in značilnosti nekega okolja, kraja, pokrajine in ljudi je postala izrednopriljubljena kategorija. Povečan obisk stalnih, občasnih in gostujočih razstav in pestrih pedagoškihizobraževalnih programov je odsev aktivnega delovanja slovenskih muzejev in galerij, ki uspešnosledijo novim muzejskim trendom. Slovenski muzeji postajajo pomembni povezovalni členi medinstitucionalnim in neformalnim izobraževanjem, lotevajo se obravnave in predstavitve novih,aktualnih tem, v muzejih narašča dodatna muzejska ponudba, vpliv hitrega in obsežnega tehnološkegarazvoja pa se kaže pri dokumentaciji muzejskega gradiva. Uporaba AV-sredstev omogoča večjopromocijo in izrabo muzejskih vsebin tudi izven njegovih zidov. V nacionalnih muzejih se intenzivnopripravljajo na več postavitev novih stalnih razstav. Nova vloga muzeja v sodobni družbi spreminjanjegov kontekst in kulturo muzejskega dela, temelječega na izvajanju strokovne javne službe, spoudarkom na evidentiranju gradiva, vključno z obstoječimi zbirkami na terenu, inventariziranju,strokovni obdelavi in hranjenju muzealij v depojih.V zadnjem obdobju opažamo tudi porast lokalnih, krajevnih, društvenih in zasebnih muzejev, zbirk,kar je seveda odsev širših družbenopolitičnih sprememb. Ob procesih globalizacije, ki na različnenačine utrjujejo zavest o geografski povezanosti s svetom, se kot njeno nasprotje prebuja tudizgodovinski lokalni spomin. Zato so še toliko pomembnejši pravilno razumevanje, povezovanje inusmerjanje tovrstnega hranjenja in predstavljanja gradiva ter posredovanja strokovnih smernic.1.2.1 Analiza PSPNPrednosti:vzpostavljena mreža javnih ustanov, ki so z Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže zaizvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnihmuzejev (Uradni list RS, št. 97/00, 103/00 in 105/) pokrivale celotno Slovenijo tako strokovnokot teritorialno,287

skupni programi na podlagi prednostnih nalog: a) andragoško-pedagoški v javnih zavodih, b)Slabosti:poenotenje dokumentiranja in c) skupna promocija muzejsko-galerijskih zbirk.skromna sredstva za predstavitveno dejavnost inslaba povezanost s tujino.Priložnosti:Skupen cilj: a) usklajevanje, zbiranje in distribucija odkupnih fondov, založniška dejavnost intrženje, b) združitev restavratorskih ateljejev in strokovno pokritje hranjenega gradiva(slikarstvo, kiparstvo, dela na papirju), c) ustanovitev galerijskega dokumentacijskega centra,č) ustvarjenje pogojev za intenzivnejšo akcesijo in d) oblikovanje celostne, enovite in skupneponudbe institucij.Akcesija starejše umetnosti: Čeprav se je položaj v zadnjem desetletju nekoliko izboljšal, namše vedno ne uspe realizirati prioritet in nimamo načrta, kako v muzejih ohraniti nekaj za našezbirke ključnih del. Med modernistično in novejšo produkcijo se pojavlja nesmiselnakonkurenca za pičla razpoložljiva sredstva. Še vedno se izkazuje potreba, da je odkupni fondtreba ločiti od državnoproračunskega koledarja, vpeljati še druge možnosti, še posebejstimulativno naravnano davčno zakonodajo s predvidenimi olajšavami, alternativnekompenzacije v zapuščinskih razpravah, poravnavah ipd.Čas kot pomemben dejavnik: Danes je kulturno politiko še mogoče naravnati stimulativnotako, da bi zmogli pridobiti pomembnejše opuse še živečih ali nedavno preminulihmodernistov. Zato bi morali okrepiti Muzej moderne umetnosti, ki bi zmogel presečigeneracijske antagonizme, izhajajoče iz občutka zapostavljenosti v promocijskih prizadevanjihsodobne ustvarjalnosti.Podpora sodobni umetnosti: Sodobno ustvarjalnost podpirati na vseh področjih z vsemipotrebnimi institucionalnimi sredstvi in okviri, zato bo Muzej sodobne umetnosti smiseln inpotreben.Nevarnosti:z ukinitvijo muzejske mreže ni določil strokovnosti in teritorialnosti,razdrobljenost področja.2 FinanciranjeMK sofinancira redno dejavnost premične kulturne dediščine v muzejih in galerijah, tako državnih kotobčinskih, prek neposrednega poziva na podlagi odločbe za splošne stroške, programske materialnestroške in stroške dela. Program dela temelji na poudarkih sprejetega strateškega načrta javnegazavoda z upoštevanjem ciljev in prioritet, sprejetih na podlagi analiz stanja, možnosti razvoja indopolnjevanja uresničevanja skupnih ciljev v skladu s poslanstvom muzeja/galerije oziroma zustanovitvenimi akti.288

Tabela 2: JZ muzeji/galerije: razporeditev sredstev v osnovnih odločbah na podlagi predlogaprogramaOdločba –skupajPlačeŠt.zaposlenihSplošnistroškiProgramskistroškiNarodna galerija2003 278.158.313 161.555.280 33 64.203.303 52.400.0002004 318.972.868 162.972.868 32 70.000.000 59.000.0002005 314.013.241 176.091.741 33 77.100.000 60.821.5002006 393.613.438 179.793.044 33 90.000.000 62.220.3952007 432.987.265 185.985.242 33 98.475.000 63.527.0232007 EUR 1.806.823,84 776.102,66 33 410.928,89 265.093,572008 EUR 1.791.868,22 800.988,20 33 421.202,00 271.000,002009 EUR 1.543.618,55 779.489,55 32 437.629,00 246.500,002010 EUR 1.660.959,00 956.758,00 32 458.380,00 235.000,00Moderna galerija2003 242.662.834 156.962.099 31 27.503.735 48.197.0002004 274.126.414 168.126.414 32 28.000.000 56.000.0002005 263.038.596 176.4 90.596 32 28.840.000 57.708.0002006 283.755.510 173.716.906 29.503.320 59.035.2842007 EUR 1.212.911,23 756.401,36 32 210.307,23 166.917.042008 EUR 1.210.681,94 744.681.94 31 160.000,00 226.000,002009 EUR 1.200.071,95 696.271,95 31 208.400,00 235.400,002010 EUR 1.386.394,00 860.031,00 30 228.400,00 247.000,00Arhitekturni muzej2003 119.710.711 78.763.002 15 20.747.709 20.200.0002004 133.686.935 83.186.935 15 19.000.000 31.500.0002005 118.752.032 76.721.282 14 19.570.000 22.460.7502006 140.362.594 81.665.137 15 20.020.110 32.977.3472007 EUR 585.883,13 360.086,64 15 81.430,48 140.193,092008 EUR 608.076,20 375.106,20 15 83.470,00 145.500,002009 EUR 576.618,34 366.429,34 15 86.489,00 117.600,00+71.674,172010 EUR 704.348,00 456.259,00 15 86.489,00 137.600,00MGLC2003 114.810.167 65.224.819 13 8.730.348 40.855.0002004 107.918.940 70.118.940 13 7.800.000 30.000.0002005 121.853.365 72.904.365 13 8.034.000 40.915.0002006 102.650.660 61.575.833 11 8.218.782 31.856.0452007 EUR 476.045,76 298.445,94 12,5 36.867,80 136.559,102008 EUR 449.726,34 319.626,34 12,5 40.100,00 140.000,002009 EUR 496.941,34 286.785,34 12,5 48.056,00 155.100,002010 EUR 522.294,80 353.206,00 12,5 48.056,00 120.100,00Galerija B. Jakac2003 86.469.605 57.427.816 14 8.641.789 20.400.0002004 96.851.910 64.851.910 15 10.000.000 22.000.0002005 99.976.797 67.005.797 15 10.300.000 22.671.0002006 115.655.988 65.026.655 14 10.536.900 23.192.4332007EUR 487.731,64 292.724,65 15 54.465,03 98.812,692008 EUR 465.294,16 297.505,16 15 52.839,00 108.950,002009 EUR 443.399,10 282.701,10 15 61.948,00 91.750,002010 EUR 498.928,00 355.230,00 15 61.948,00 81.750,00Umetnostnagalerija MB2003 99.567.062 69.089.306 14 10.577.756 19.900.0002004 103.893.494 72.293.494 15 9.500.000 22.100.0002005 107.276.446 74.717.396 15 9.785.000 22.774.050289

2006 109.735.022 74.427.114 15 10.010.055 23.297.8532007 EUR 479.131,44 319.871,27 15 53.738,94 99.261,842008 482.940,03 320.646,03 14 56.294,00 100.000,002009 469.951,96 295.473,96 15 58.028,00 109.450,002010 527.128,00 359.650,00 15 58.028,00 109.450,00Pilonova galerija2003 19.811.147 13.217.744 3 1.393.403 5.200.0002004 22.355.784 13.855.784 3 2.400.000 6.100.0002005 23.460.566 14.702.516 3 2.472.000 6.286.0502006 26.229.211 15.769.725 3 2.528.856 6.430.6292007 EUR 115.824,90 69.072,80 3 16.432,98 27.398,062008 EUR 118.509,94 68.856,94 3 16.653,00 28.000,002009 EUR 111.140,50 62.944,50 3 9.896,00 38.300,002010 EUR 125.926,00 78.286,00 3 9.340,00 38.300,00Koroška galerijalikovnih umetnosti2003 54.142.030 38.413.071 8 2.778.959 12.950.0002004 61.809.897 39.509.897 8 3.800.000 18.500.0002005 64.310.126 41.331.876 8 3.914.000 19.064.2502006 68. 299.382 42.792.633 8 4.004.022 19.502.7282007 EUR 298.094,53 181.631,15 8,5 24.190,45 83.092,492008 EUR 297.373,81 185.036,81 8,5 28.337,00 78.000,002009 EUR 310.428,01 186.280,01 8,5 27.648,00 89.500,002010 EUR 348.348,00 231.200,00 8,5 27.648,00 89.500,00Obalne galerije2003 97.885.709 51.944.210 10 8.092.499 37.849.0002004 81.652.451 53.652.451 10 8.000.000 20.000.0002005 111.089.429 56.903.929 10 8.240.000 45.945.500od tega A + A26.000.0002006 114.722.877 57.791.110 10 8.429.520 47.002.247od tega A + A26.000.0002007 EUR 502.361,10 256.470,21 10 41.462,19 200.255,78od tega A + A108.496,072008 EUR 527.584,43 275.016,43 10 47.568,00 200.000,00od tega A +A110.000,002009 EUR 515.200,83 257.975,83 10 50.225,00 200.000,00od tega A + A110.000,002010 EUR 564.425,00 314.200,00 10 50.225,00 200.000,00od tega A + A110.000,00Galerija MurskaSobota2003 43.190.799 29.015.738 5,66 2.736.361 11.438.7002004 43.628.389 28.328.389 5,66 2.800.000 12.500.0002005 46.006.381 30.241.131 5,66 3.884.000 11.881.2502006 47.800.843 30.172.992 5,66 3.973.332 12.154.5192007 EUR 204.484,53 132.844,72 5,66 16.483,06 51.785,032008 EUR 204.729,00 134.179,08 5,66 17.550,00 50.000,002009 EUR 194.151,61 121.783,61 5,66 17.638,00 49.400,002010 EUR 209.506,00 142.902,00 5.66 16.704,00 49.400,00Skupaj 03 1.156.408.377 721.613.085 146,66 155.405.000 269.389.700290

Skupaj 04 1.244.897.082 756.897.082 148,66 161.300.000 277.700.000Skupaj 05 1.269.776.979 787.110.629 148,66 172.139.000 310.527.350Skupaj 06 1.402.825.525 782.843.968 143,66 187.224.897 317.669.480Skupaj 07 EUR 6.169.287,00 3.327.289,00 146,66 946.307,05 1.491.370,60Skupaj 08 EUR 6.351.498,42 2.897.825,54 152,66 923.313,00 1.439.450,00Skupaj 09 EUR 6.076.426,77 3.195.020,94 149,66 1.076.670,00 1.366.200,00Skupaj 10 EUR 6.247.657,22 4.248.132,00 148,66 1.115.931,00 1.344,500,00Iz tabele je razvidno, da se sredstva za javne zavode, ne glede na sprejete nove zakonske obveznosti,kot so prevozi in prenosi, nova vrednotenja PKD in posledično nova zavarovanja, prispevek zanadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, preverba plač, sprejem novih nalog na podlagizahtevka večinskega financerja, prenova prostorov in navsezadnje povišanje cen storitev predvsemza splošne stroške, ne dvigujejo, temveč ostajajo enaka. Zaradi zajetja podatkov o plačah na določendan se spreminja število zaposlenih zaradi odhodov v pokoj ali smrti, novih zaposlitev ni že od leta2003. Razmerje delitve sredstev je v korist plačam, program pa je izrazito osiromašen. Primerljivipodatki so od leta 2003 zaradi enakega načina financiranja.2.1 Analiza PSPNPrednosti: poenotenje financiranja,normiranje financiranja višine splošnih stroškov innormiranje višine financiranja osnovne javne službe.Slabosti:osiromašeni programi inni vrhunskih predstavitev.Priložnosti:priprava standardov in normativov za izvajanje javne službe terreorganizacija tehničnih služb.Nevarnosti:pri pripravi standardov neupoštevanje finančnih izhodišč inresignacija področja.291

3 KadriTabela 3: Število zaposlenih v muzejih/galerijah, 2009Naziv muzeja/galerijeSkupno številozaposlenihPoslovna dejavnostStrokovna dejavnostD PD PR FS TS Skupaj K K + R SS SkupajNarodna galerija 34 1 0 1 1 10 13 5 4 10 19Moderna galerija 31 1 1 0 2 6 10 12 1 2 15Skupaj 65 2 1 1 3 16 23 17 5 12 34Galerija Božidar Jakac 15 1 0 0 1 10 12 3 0 0 3Koroška galerija likovnihumetnosti8 1 0 1 1 2 5 3 0 0 3Umetnostna galerija Maribor 15 1 0 1 1 5 8 5 0 2 7Arhitekturni muzej Ljubljana 15 1 1 2 0 2 6 8 0 1 9MGLC 12,5 1 1 0 0 5 7 4 0,5 1 5,5Pilonova galerija 4 1 0 0 1 1 3 1 0 0 1Obalne galerije 10 1 0 0 1 4 6 4 0 0 4Galerija Murska Sobota 5 1 0 1 1 1 4 1 0 0 1Skupaj 89,5 9 2 6 6 30 53 30 1,5 5 36,5Legenda:D: direktorPD: pomočnik direktorjaPR: stiki z javnostjoFS: finančna službaTS: tehnična službaK: kustosiK + R: kustos restavratorSS: strokovna služba292

Tabela 4: Število zaposlenih glede na starost v muzejih/galerijahNaziv muzeja/galerije do 29letŠtevilo vseh zaposlenihod 30 do39 letod 40 do49 letod 50 do59 letNarodna galerija 1 9 10 11 1Moderna galerija 0 5 11 12 3Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki 0 1 8 6 0Koroška galerija likovnih umetnosti 0 3 2 3 0Umetnostna galerija Maribor 0 3 8 3 1Arhitekturni muzej Ljubljana 0 5,5 5 2,5 2Mednarodni grafični likovni center 0 4 6 2,5 0Pilonova galerija Ajdovščina 2 0 1 0 1Obalne galerije Piran 0 1 4 3 2Galerija Murska Sobota 1 0 3 1 0Skupaj galerija 6 31,5 61 44 10nad 60letŠtevilo zaposlenih v muzejih/galerijah je enako že vrsto let zaradi doslednega upoštevanjanezaposlovanja v javnih zavodih. Iz podatkov je razvidno, da so enakovredno zastopani strokovni intehnični kadri predvsem zato, ker večina direktorjev opravlja tudi strokovno službo. Starostnastruktura zaposlenih je najštevilnejša od 50 do 59 let, kar je posledica ustanovitev muzejev in galerij vpetdesetih letih, tako da se v galerijah pričakuje izrazita pomladitev kadrov.3.1 Analiza PSPNPrednosti: varnost zaposlenih inpomladitev kadrov.Slabosti:majhno število financiranja plač iz drugih sredstev in lokalnih sredstev,premalo izkoriščeno volunterstvo instarostna struktura kadrov.Priložnost: reorganizacija zaposlovanja.Nevarnosti: stagnacija področja inneupoštevanje novih zakonskih obveznosti.4 InfrastrukturaNajvečji problemi tako nacionalnih kot regionalnih galerij so v večini primerov prostorske razmere zastalno ali vsaj dokaj pogosto predstavitev stalnih zbirk. Stalna zbirka je temeljni pogoj za pridobitev293

statusa galerije ali muzeja oziroma uvrstitev v razvid, hkrati pa so zbirke večinoma shranjene vdepojih in so javnosti ali stroki na ogled v redkih selekcioniranih pregledih.Tabela 5: Površina v muzejih/galerijah po dejavnostihSkupaj muzeji in galerijeRazstavni prostori za stalne razstave 42295,14Razstavni prostori za občasne razstave 8256,82Prostori za poslovno dejavnost 1557,22Prostori kustodiatov in dokumentacije 2332,26Prostori za izvajanje pedagoške in andragoške dejavnosti 714,7Delavnice 1542,1Dislocirane enote 3175,08Depoji 5339,24Muzejska trgovina 230Drugo 270,08Skupaj 65. 712,644.1 Analiza PSPNPrednosti:stalnost razstavnih prostorov,urejeni prostori za stalne razstave inizboljšanje prostorov s prenovami Narodne galerije, Moderne galerije in Galerije BožidarJakac Kostanjevica na Krki.Slabosti:pomanjkanje depojskih prostorov inpomanjkanje večjega prostora za večje razstave.Priložnosti:ureditev skupnih depojev za arheološko gradivo,opredelitev razstavnih prostorov,priprava normativov ob sprejemanju standardov za delovanje javne službe,pogojevanje velikosti razstavnega prostora glede na: a) število in strukturo prebivalcev nadoločenem območju, b) število enot gradiva in c) vlogo muzeja/razstavišča na območjudelovanja.Nevarnosti:zaradi pomanjkanja večjih prireditvenih prostorov se lahko poruši razmerje med stalnimipostavitvami in občasnimi postavitvami razstav,slaba dostopnost do hranjenega gradiva.294

5 Predlogi ciljev in ukrepov1. Večja prepoznavnost dela v muzejih/galerijah ter skupna predstavitev strokovni inširši javnostiUkrep: Poenotenje dokumentiranja, evidentiranja, inventariziranja in digitaliziranja muzejskogalerijskihzbirk v javnih zavodih in zunaj njih, skrb za trajno ohranitev zbranega gradiva ter njihovaskupna predstavitev.Čas izvedbe: Postopna vzpostavitev novih nalog v treh letih.Ocena finančnih sredstev: 600.000 €.2. Izpopolniti zbirke v muzejih in galerijahUkrep: Zagotoviti stalni vir za odkupe predmetov premične kulturne dediščine.Čas izvedbe: Trajno.Ocena finančnih sredstev: 500.000 do 1.000.000 € na letni ravni.6 ViriLetna poročila javnih zavodov za obdobje od 2003 do 2010.295

1.10.2 Nepremična kulturna dediščina296

1.10.2.1Andrej GaspariJAVNI ZAVOD RS ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINEKAZALO1 Opredelitev področja in opis stanja1.1 Uvod1.2 Pravna ureditev področja dela zavoda1.3 Organizacija, status in pristojnosti na področju2 Financiranje3 Kadri4 Infrastruktura5 Analiza PSPN6 Ključni vidiki dela in načrtovanja na področju varstva nepremične kulturne dediščine za obdobje2012–20156.1 Informacijska podpora varstvu nepremične kulturne dediščine6.2 Izvajanje nacionalno pomembnih konservatorskih in konservatorsko-restavratorskih posegov6.3 Razvijanje zavesti o dediščini in popularizacija6.4 Ustvarjanje in posredovanje znanja o dediščini in njenem varstvu6.5 Uveljavljanje nedestruktivnih metod raziskav, uveljavitev standardizirane metodologije dela napodročju varstva kulturne dediščine6.6 Razširitev centralne konservatorsko-restavratorske delavnice, vzpostavitev depoja vzorcev indrugih ostankov kulturne dediščine ter depoja za hrambo arhiva arheoloških najdišč7 Viri297

1 Opredelitev področja in opis stanja1.1 UvodJavni zavod RS za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS; zavod) je ustanovila Vlada RepublikeSlovenije s Sklepom o ustanovitvi Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine z dne 21. 5. 1999(Uradni list RS, št. 38/99, 99/99, 20/02 in 110/03). S tem sklepom so se združili samostojni javnizavodi:– Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine,– Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran,– Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor,– Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje,– Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj,– Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica,– Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in– Restavratorski center Republike Slovenije.Poslanstvo ZVKDS je izvajanje javne službe, ki obsega raznovrstne upravne in strokovne naloge napodročju varstva nepremične in z njo povezane premične in žive dediščine. Svojega poslanstva zavodne utemeljuje samo s postopki, vezanimi na neposredno ohranitev dediščine in preprečevanješkodljivih vplivov nanjo, temveč izvaja ukrepe za vključevanje dediščine v sodobno življenje,predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednostih. Promocija dejavnostizavoda je v celoti usmerjena v osveščanje javnosti o pomenu ohranjanja kulturne dediščine in njeneogroženosti ter v spodbujanje k osnovnim nalogam, ki jih sodobni svet in civilizacija moratazagotavljati za njen obstoj. Zavod promocijo izvaja s predavanji, vodstvi po spomenikih, razstavami,predstavitvami na spletnih straneh, zloženkami, publikacijami in v drugih oblikah, ki so ustaljene vsodobnem svetu. Še posebej uspešno je zavod nadgradil evropsko pobudo promocije kulturnedediščine, to so Dnevi evropske kulturne dediščine.1.2 Pravna ureditev področja dela zavodaDelovanje in ureditev ZVKDS opredeljujeta Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1; Ur. l. RS,št. 16/08 in 123/08) in Sklep o ustanovitvi Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine (Ur. l. RS,št. 65/2008), delovno področje zavoda pa poleg mednarodnih predpisov in konvencij opredeljujejopredvsem naslednji zakoni in pravni akti:– Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD1/ (Ur. l. RS, št. 7/99 in 16/2008),– Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo /ZUJIK-UPB1 in ZUJIK-B/ (Ur. l. RS, št.77/2007 in 56/2008),– Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi –uradno prečiščeno besedilo /ZSNNPK-UPB1/ (Ur. l. RS, št. 14/2003 in 77/2008),– Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini /ZLKSDL/ (Ur. l. RS, št.89/1999 in 107/1999 – popr.),– Uredba o metodologiji za določitev osnov za izračun sredstev za izvajanje javne službe napodročju kulture (Ur. l. RS, št. 100/2003 in 81/2009),298

– Pravilnik o registru kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 66/2009),– Pravilnik o konservatorskem načrtu (Ur. l. RS, št. 66/2009),– Pravilnik o konservatorskem načrtu za prenovo (Ur. l. RS, št. 76/2010),– Pravilnik o strokovnih, prostorskih in tehničnih pogojih za izvajanje javne službe na področjuvarstva kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 113/2000 in 16/2008),– Pravilnik o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij napodročju kulture (Ur. l. RS, št. 117/2002, 97/2003 in 1/2009),– Pravilnik o postopku za izdajo dovoljenj za arheološka raziskovanja (Ur. l. RS, št. 113/2000 in16/2008),– Pravilnik o vlaganju in reševanju zahtevkov za financiranje predhodnih raziskav arheološkihnajdišč iz državnega proračuna (Ur. l. RS, št. 69/2009),– Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostis področja varstva kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 101/2008),– Pravilnik o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znanosti (Ur. l. SRS, št.33/1985, Ur. l. RS, št. 7/1999) in– Obvestilo o vpisu v evidenco raziskovalnih organizacij (Agencija RS za raziskovalnodejavnost št. 637-64-2004/6 z dne 26. 1. 2005).1.3 Organizacija, status in pristojnosti na področjuOrganizacijaZavod ima v sestavi dve glavni organizacijski enoti, in sicer Enoto za varstvo nepremične in z njopovezane dediščine (Služba za kulturno dediščino) ter Center za konservatorstvo.Glavnina zavodove dejavnosti v Službi za kulturno dediščino je organizirana krajevno – s sedmimiobmočnimi enotami (OE Ljubljana, OE Celje, OE Kranj, OE Maribor, OE Nova Gorica, OE Novomesto in OE Piran) pokriva celotno ozemlje države in tako zagotavlja trajno izvajanje javne službe.Dejavnost Centra za konservatorstvo je deloma umeščena po slovenskih regijah, v osnovi pa poteka vsklopu dveh organizacijskih enot (Restavratorski center in Center za preventivno arheologijo).StatusUstanovitelj ZVKDS je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti RepublikeSlovenije izvaja Vlada Republike Slovenije. ZVKDS je od 26. 1. 2005 vpisan v evidencoraziskovalnih zavodov in organizacij pod številko 2316.Pristojnosti in nalogeOkvir delovanja ZVKDS je, če odštejemo Zakon o uresničevanju interesa v kulturi in Zakon o javnihzavodih, pravno-formalno določen predvsem z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št.16/08 in 123/08) in Sklepom o ustanovitvi Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine (Ur. l.RS, št. 65/08). Ta dva dokumenta določata organizacijsko shemo ZVKDS in področje delovanja, sčimer sta povezana tudi kadrovska usmeritev in splošen finančni okvir. V postopku sprejemanja staPravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Javnega zavoda Republike Slovenije zavarstvo kulturne dediščine in Kadrovski načrt.Zavod opravlja javno službo na področju varstva nepremične in z njo povezane premične kulturnedediščine, ki je opredeljena v šestem členu Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda RS za varstvo299

kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 65/08). Z novim Zakonom o varstvu kulturne dediščine je zavodprevzel številne nove naloge (na podlagi javnega pooblastila, na področju varstva dediščine vprostorskem načrtovanju, pri izvajanju preventivnih ukrepov, strokovnem nadzoru, sodelovanju zlastniki dediščine ipd.).Kot državno javno službo v okviru Službe za kulturno dediščino zavod opravlja naslednje naloge:identificira, dokumentira, preučuje, vrednoti in interpretira nepremično dediščino ter premično in živodediščino ter jo predstavlja javnosti v okviru varstva nepremične dediščine; sodeluje v pripravistrategije varstva in predlaga ukrepe za njeno izvedbo; predlaga vpis nepremične dediščine v register;pripravlja predloge za razglasitve nepremičnih spomenikov; analizira in vrednoti prostor za prikazvrednotenja dediščine v prostoru; pripravlja gradiva za smernice in mnenja v postopkih pripraveprostorskih načrtov sodeluje z državnimi organi in jim strokovno pomaga pri postopkih v zvezi sstvarmi z domnevo dediščine; sprejme načrt izvedbe predhodnih raziskav območij prostorskih aktov;sodeluje pri varstvu dediščine ob oboroženem spopadu ter varstvu pred naravnimi in drugiminesrečami; opravlja revizijo konservatorskih načrtov, ki jih pripravijo druge osebe; sodeluje zupravljavci spomenikov pri pripravi predlogov načrta upravljanja; izdaja mnenja o plačilu in višininadomestila za omejevanje gospodarskega izkoriščanja spomenikov; pripravlja strokovne podlage zaupravne postopke, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju:ministrstvo); predlaga ministru, pristojnemu za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: minister),sprejem podzakonskih aktov; oblikuje metode in standarde za ohranitev nepremične dediščine terusmerja, usklajuje in spremlja njihovo izvajanje; zagotavlja izpopolnjevanje in usklajuje potrebe poizobraževanju kadrov na področju varstva nepremične dediščine; opravlja strokovni nadzor nadpredhodnimi raziskavami; sodeluje z lastniki oziroma posestniki nepremičnih spomenikov in zdrugimi uporabniki dediščine, ki imajo interese v zvezi s posameznim spomenikom, ter jim posredujepojasnila, nasvete in navodila; izvaja programe za razvijanje zavesti o dediščini, pripravništva inprakse za izobraževalne programe različnih stopenj s svojega področja; sodeluje pri izvajanjustrokovnih izpitov za področje varstva nepremične dediščine in opravlja strokovni nadzor nad posegi vdediščino.Na podlagi javnega pooblastila ZVKDS opravlja še naslednje naloge: izdaja kulturnovarstvene pogojein soglasja za posege v dediščino, vodi evidenco raziskav, izdaja odločbe o arheološkem najdišču inodredi lastniku spomenika izvedbo določenih ukrepov varstva spomenikov.Kot državno javno službo v Restavratorskem centru kot enoti Centra za konservatorstvo zavodopravlja naslednje naloge: skrbi za razvoj konservatorsko-restavratorske stroke ter ga usmerja; vodi inizvaja predhodne raziskave spomenikov iz druge alineje drugega odstavka 34. člena zakona; pripravljakonservatorske načrte za spomenike v lasti države; izdeluje konservatorsko-restavratorsko projektnodokumentacijo za zahtevne posege; načrtuje, vodi in izvaja zahtevne konservatorsko-restavratorskeposege na spomenikih in konservatorsko-restavratorske posege na spomenikih v lasti države, ki sefinancirajo (ali sofinancirajo) iz državnega proračuna, namenjenega kulturi; sodeluje pri presoji inskrbi za materialno stanje dediščine in spomenikov; izvaja raziskovalne projekte s področja varstva ponaročilu ministrstva; sodeluje z državnimi organi in jim strokovno pomaga pri postopkih v zvezi sstvarmi z domnevo dediščine; zagotavlja dokumentacijo za konservatorsko-restavratorske dejavnosti;izvaja programe pripravništva in izpopolnjevanja; izvaja prakso za izobraževalne programekonservatorstva in restavratorstva; skrbi za razvijanje zavesti javnosti o konservatorsko-restavratorskidejavnosti in upravlja nepremične spomenike v lasti države.Kot državno javno službo v Centru za preventivno arheologijo kot enoti Centra za konservatorstvozavod opravlja naslednje naloge: vodi in izvaja predhodne arheološke raziskave iz prve alinejedrugega odstavka 34. člena in tretjega odstavka 34. člena zakona; skrbi za metodološki ininfrastrukturni razvoj na področju arheoloških raziskav in poizkopavalnih postopkov; vodi in izvajapredhodne arheološke raziskave ter poizkopavalne postopke spomenikov v lasti države, ki sefinancirajo iz državnega proračuna, namenjenega kulturi; izvaja raziskovalne projekte s področjapreventivne arheologije po naročilu ministrstva; izvaja programe pripravništva in izpopolnjevanja;izvaja prakso za izobraževalne programe preventivne arheologije in skrbi za razvijanje zavesti javnostio preventivni arheologiji.300

Restavratorski center opravlja tudi naslednje naloge, ki se ne financirajo iz državnega proračuna,namenjenega kulturi: pripravlja konservatorske načrte za spomenike, ki niso v lasti države; vodi inizvaja predhodne raziskave spomenikov iz druge alineje prvega odstavka 34. člena zakona; izdelujekonservatorsko-restavratorsko projektno dokumentacijo za posege; načrtuje, vodi in izvajakonservatorsko-restavratorske posege; izvaja raziskovalne in druge projekte s področja varstva, ki sefinancirajo na podlagi pogodb; izvaja programe usposabljanja in vseživljenjskega učenja s področjakonservatorsko-restavratorske dejavnosti ter upravlja nepremične spomenike, ki niso v lasti države.Center za preventivno arheologijo opravlja tudi naslednje naloge, ki se ne financirajo iz državnegaproračuna, namenjenega kulturi: vodi in izvaja predhodne in druge arheološke raziskave terpoizkopavalne postopke obdelave arhivov arheoloških najdišč vključno z objavo, ki ne sodijo v drugiin tretji odstavek 34. člena zakona; izvaja programe usposabljanja ter izvaja raziskovalne in drugeprojekte s svojega področja, ki se financirajo na podlagi pogodb.2 FinanciranjeGlede finančnega poslovanja je ZVKDS zaradi prej opisane narave dela med večjimi posrednimiproračunskimi uporabniki na področju kulture. Del sredstev pridobiva iz državnega proračuna,namenjenega delovanju javnih zavodov na področju kulture, del z izvedbo konkretnih, državnofinanciranih projektov in del z izvedbo projektov, ki se financirajo iz evropskih ali drugih virov.Povečan obseg državne javne službe se zaenkrat ne kaže v povečanem obsegu trajnejših oblikfinanciranja iz državnega proračuna.Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene sredstev za delovanje ZVKDS (plače,splošni stroški delovanja, programski materialni stroški, nakup opreme, investicijsko vzdrževanje), sofinančna poročila iz preteklih let, ob upoštevanju povprečne letne stopnje rasti cen.Celotni prihodki ZVKDS so:– prihodki za izvajanje javne službe, ki jih ZVKDS prejema od MK, drugih ministrstev inobčinskih proračunov,– prihodki iz javnih skladov (ARRS),– drugi prihodki za izvajanje javne službe od pravnih in fizičnih oseb,– prihodki iz naslova tržne dejavnosti (oddajanje v najem),– finančni prihodki (depoziti, obresti) in– drugi prihodki (odškodnine, povračila stroškov).Stroški izvajanja programa zavoda (programski materialni stroški) se krijejo z naslednjih proračunskihpostavk:– 6417 Javni zavodi na področju kulturne dediščine,– 4550 Spomeniki,– 4551 Spomeniki – last RS,– 4552 Kulturni tolar – spomeniki in– 8726 Izvajanje novega zakona (ZVKD-1).3 KadriNotranja organizacija in sistemizacija ZVKDS sledita zakonskim obveznostim, to je trajnemuizvajanju javne službe in projektno vodeni državni javni službi. Hkrati ZVKDS organizira skupne301

strokovne naloge, ki podpirajo strokovni razvoj (oblikovanje konservatorskih, konservatorskorestavratorskihmetod in metod preventivne arheologije, raziskovalna dejavnost, mednarodnosodelovanje, informacijska podpora varstvu in izboljšanje sodelovanja z uporabniki svojih storitev).Državna javna služba, kot jo določa 85. člen ZVKD-1 in ki jo izvaja Center za konservatorstvo (innjegovi organizacijski enoti, Restavratorski center in Center za preventivno arheologijo), v okvirupriznanih 203 rednih zaposlitev kadrovsko ni zagotovljena, zato je zavod prisiljen te naloge izvajati napodlagi zaposlitev za določen čas in z drugimi kratkoročnimi ukrepi kadrovske politike. V celoti jezavod daleč od željene kadrovske zasedbe, tako da kadrovska podhranjenost in neugodna starostnastruktura ostajata eden ključnih problemov.Preglednica zaposlitev na ZVKDS v letih 2002–2010 kaže razmeroma stabilno število kadrov, katerihzaposlitev financira MK in je med najvišjimi med javnimi zavodi na področju kulture. Sočasno jerazviden močan porast različnih oblik zaposlovanja za določen čas na projektna sredstva, vezana naodločbe MK, in iz dela, ki ga zavod opravlja kot javno službo po pogodbah s pravnimi in fizičnimiosebami. ZVKDS v programu dela za leto 2010 ugotavlja, da je treba za nemoteno delovanje zavodaoziroma organizacijske enote Center za preventivno arheologijo na področju del in nalog po 85. členuZVKD-1 nujno zagotoviti 8 novih delovnih mest.Zaželjena ostaja celovita analiza oz. izdelava standardov in normativov za področja redne dejavnostizavoda, na podlagi katere bo mogoče oceniti realne delovne obremenitve in ustreznost obstoječegakadrovskega načrta pa tudi proste zmogljivosti zavoda za tržno dejavnost (Restavratorski center inCenter za preventivno arheologijo) in udeležbo v mednarodnih projektih. Dodatne obremenitve, ki jihza zaposlene v območnih enotah prinaša izpolnjevanje delovnih nalog po ZVKD-1, prav tako pričajo opotrebi po uravnoteženi zastopanosti strokovnih profilov. Pri tem ponovno opozarjamo napreobremenjenost konservatorjev (terensko delo, izdaje kulturnovarstvenih pogojev in soglasij termnenj na prostorske akte), ki bo postala še bolj očitna s porastom posegov v prostor po koncugospodarskega krča. Prav tako pomenijo novosti, ki jih je prinesel ZVKD-1, potrebo po takojšnjemusposabljanju večjega števila zaposlenih oz. kadrovskih okrepitvah za strokovno vrednotenje tehničnedediščine, dediščine 20. stoletja in vojne dediščine.4 InfrastrukturaEnote ZVKDS delujejo na 14 lokacijah, od tega na štirih v Ljubljani. Poleg sedežev območnih enotSlužbe za kulturno dediščino (Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Piran) sodelovni prostori ZVKDS še v Kopru, na Ptuju, v Solkanu in Štanjelu. ZVKDS ima tudi dve izpostavi(Krško, Škofja Loka), kjer so zaposleni na razpolago občanom le v določenih dneh.Nujna je rešitev prostorske problematike za Skupne službe, Službo za razvoj in informatiko ter OELjubljana na novi, skupni lokaciji in za preselitev Centra za preventivno arheologijo v del šeneobnovljenih prostorov na Poljanski 40 (sedež RC). Enako pomembno je rešiti prostorsko stisko OEPiran, in sicer z obnovo palače Apollonio v Piranu, ki je bila lastniško pridobljena prav v ta namen,vendar v 12 letih ustanovitelju ZVKDS ni uspelo zagotoviti sredstev za obnovo tega spomenika in stem poslovnih prostorov OE Piran. Tik pred izvedbo je obnova gradu Grm, kjer je sedež OE Novomesto. Treba je rešiti vprašanje skladiščnih in depojskih prostorov za Restavratorski center in Centerza preventivno arheologijo. Nerešena ostaja problematika skladišča in depoja večjih predmetovRestavratorskega centra, ki se trenutno rešuje z najemanjem prostorov, kar zaradi dislokacije odmatične hiše (problemi logistike, varovanja …) ni ustrezno. Ob celoviti ureditvi prostora nekdanjeRoške vojašnice (Poljanska 40) bo nastopil tudi problem izvajanja t. i. umazane in prašne dejavnosti vRestavratorskem centru, ki sedaj poteka na odprtem prostoru.Kritično je stanje glede računalniške in sistemske infrastrukture, s katero razpolaga ZVKDS, ki ovirahitrejše in bolj kakovostno izvajanje državne javne službe. Tako na vseh enotah ZVKDS nizagotovljen širokopasovni dostop do zbirk podatkov MOP, občin, MK in drugih baz podatkov, ki sopotrebne za ažurno opravljanje javne službe, programska in strežniška oprema je zastarela in slabopovezana, ni centralnih strežniških kapacitet. Prav tako ni zagotovljeno trajno hranjenje poslovne instrokovne dokumentacije, ki danes večinoma nastaja v elektronski obliki.302

5 Analiza PSPNPrednosti:– tradicija, izkušnje, ugled in prepoznavnost v regionalnem in mednarodnem okolju,– mreža OE in delovanje Restavratorskega centra in Centra za preventivno arheologijozagotavljata vpetost strokovnega kadra v okolje na lokalni ravni,– interdisciplinarnost oz. zastopanost strokovnjakov različnih ved,– prožnost oz. sposobnost hitrega reagiranja na najrazličnejše okoliščine,– dobro poznavanje dediščine in– bogate izkušnje izvajanja strokovnih nalog zavoda na posameznih regionalno zaključenihobmočjih.Slabosti:– obstoječa zakonodaja ob sočasni uvedbi novih oblik vlaganja javnih sredstev (financiranjepredhodnih arheoloških raziskav, nadomestila, sofinanciranje …) ne stimulira vlaganja vkulturno dediščino in ne uvaja nujno potrebnih obveznih dajatev za posredne in neposredneuporabnike kulturne dediščine kot dodatnih virov financiranja varstva in ohranjanja kulturnedediščine,– kronično pomanjkanje sredstev za nakup opreme (računalniška in programska oprema,fototehnika, službena vozila, oprema za izvedbo arheoloških raziskav, osebna varovalnaoprema) in investicijsko vzdrževanje (sanacije in obnove),– zapostavljenost nekaterih strokovnih – izobrazbenih profilov s področij dela zavoda (tehničnain vojna dediščina, podvodna arheologija) ter– pomanjkanje depojskih prostorov in počasno uvajanje/nakup opreme za konservatorskorestavratorskeposege in arheološke raziskave.Priložnosti:– povečanje prepoznavnosti kulturne dediščine, zlasti njenega pomena in možnosti zaekonomski razvoj Slovenije; s popularizacijo izboljšati pogoje za ohranitev kulturne dediščine,– povečanje dostopnosti celovitih informacij o kulturni dediščini,– izdelava »kataloga nacionalno pomembnih spomenikov«, izvedba njihovega pregleda inosnovnih raziskav in izdelava prednostne liste glede na ogroženost, s tem pa postavitevtemeljev za nacionalni program na področju konservatorstva in restavratorstva,– intenzivnejše vključevanje izobraževanja študentov s področja konservatorstva inrestavratorstva in arheologije, tehničnih in naravoslovnih ved s permanentnim sodelovanjem sfakultetami in drugimi izobraževalnimi ter raziskovalnimi ustanovami doma in v tujini,– pospeševanje interdisciplinarnega šolanja za poklice na področju varstva kulturne dediščine,– celovito dokumentiranje procesov in obvezno publiciranje ali pomembnejša predstavitev pokončanem posameznem projektu,– izvajanje projektov v okviru tržne dejavnosti v obsegu, ki ga omogočajo proste kapacitete,303

– ustvarjanje pogojev za tehnično posodabljanje z lastnimi viri,– poenotenje in dvig strokovnega nivoja dela po posameznih organizacijskih enotah spoudarkom na zaposlovanju deficitarnih poklicev in razbremenitvi posameznih skupinzaposlenih,– sistematične nadomestne zaposlitve in kadrovske okrepitve s projektnim zaposlovanjem,– okrepitev strokovnega in znanstvenoraziskovalnega segmenta dejavnosti ZVKDS z uvajanjemnovih tehnologij in konceptov v okviru mednarodnega sodelovanja,– možnosti, ki jih ponuja močnejša navezava na nevladne organizacije s področja kulturnedediščine, ki delujejo v javnem interesu,– posodobitev informacijsko-dokumentacijskega sistema in uveljavljanje informacijskih rešitevna področju pisarniškega poslovanja, evidentiranja in hranjenja dokumentarnega gradiva ter– preizkušanje in uvajanje novih tehnologij v dokumentacijske in raziskovalne postopke.Nevarnosti:– nezadostno število zaposlitev za izvajanje državne javne službe,– kronično pomanjkanje investicijskih sredstev,– težave s financiranjem vzdrževanja in najema poslovnih prostorov in depojskih kapacitet,– potrebni sta natančnejša opredelitev vsebine in obsega javne službe in elementov njenegaizvajanja ter vzpostavitev kazalnikov in meril oz. delovnih normativov za zaposlene, nakaterih temeljita kadrovski načrt ter program del in nalog,– sedanja organizacijska struktura ne rešuje t. i. »konflikta interesov« (1. izdajanjekulturnovarstvenih pogojev, 2. projektiranje, 3. izdajanje soglasij na projekte, 4. izvajanjeposegov in raziskav po projektih, 5. nadziranje izvajanja posegov in raziskav).6 Ključni vidiki dela in načrtovanja na področju varstva nepremične kulturne dediščine zaobdobje 2012–2015Ključni vidiki dela in načrtovanja v splošnem ostajajo enaki, kot so bili v obliki ciljev opredeljeni vNPK 2008–2011 (4. poglavje: Področja in dolgoročni cilji kulturne politike in 5. poglavje: Prioritete incilji, ukrepi in kazalniki). Predlagamo delno dopolnitev teh vidikov, kot je navedeno v nadaljevanju.Hkrati navajamo smeri načrtovanja dela ZVKDS na posameznem področju.6.1 Informacijska podpora varstvu nepremične kulturne dediščineCilji: Nepremični (in z njo povezani premični in živi) dediščini zagotoviti optimalno strokovno inpravno varstvo ter omogočiti njeno vključevanje v sodobno življenje. Odpraviti glavne ovire zaprostorsko in pravno varstvo oziroma uveljavljanje pravnih režimov varstva kulturne dediščine;poenotiti strokovne standarde za postopke prostorskega in pravnega varstva; dvigniti raven osnovnegadokumentiranja kulturne dediščine; pravočasno pripraviti smernice za prostorske akte.Ukrepi: Za informacijsko podporo varstvu dediščine uresničiti instrumente, ki jih določa ZVKD-1:nadgradnja registra kulturne dediščine z novimi funkcionalnostmi (avtomatizacija izdajanja smernic inmnenj za prostorske akte ter kulturnovarstvenih pogojev in soglasij, prikaz vrednotenja dediščine vprostoru z določitvijo varstvenih območij dediščine in varstvenih usmeritev zanje, podpora evidenci304

aziskav kulturne dediščine, vključno z evidenco arheoloških raziskav v povezavi z registrom kulturnedediščine, informacijska podpora spremljanju stanja dediščine z nadgraditvijo obstoječefunkcionalnosti spletne aplikacije sistema varstvenih režimov dediščine v prostoru (eVRD) s podatki ostanju dediščine, ogroženosti ter dokumentiranju posegov). To je temeljna naloga Ministrstva zakulturo, pri kateri ZVKDS sodeluje s strokovnimi izhodišči. Vsi vidiki informacijske podpore varstvuše niso zagotovljeni zato to rešujejo prehodne določbe ZVKD-1. S prehodnimi in končnimi določbamise podaljšuje veljavnost nekaterih vsebin in gradiv, izdelanih na podlagi prejšnjega Zakona o varstvukulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 7/99), in se tako zagotavlja ustrezno varstvo dediščine v prostorskemnačrtovanju.Načrtovanje ZVKDS: Podpora rednim delovnim procesom državne javne službe varstva.Čas izvedbe: 2012–2015.Ocena finančnih sredstev: 250.000 EUR/leto.6.2 Izvajanje nacionalno pomembnih konservatorskih in konservatorsko-restavratorskihposegovCilji: Doseženo raven izvedbe zahtevnih posegov na nacionalno pomembni dediščini je treba zadržatiin jo po možnosti postopno povečati na raven, ki dolgoročno zagotavlja vzdrževanje in strokovno rastkonservatorskih in konservatorsko-restavratorskih delovnih skupin ter hkratno obnovo in oživitevnacionalno pomembnih spomenikov. Za posamezna področja je treba izdelati t. i. prednostne seznameglede na družbeni pomen in ogroženost spomenikov ter s tem postaviti temelje za nacionalni programna področju konservatorstva in restavratorstva in preventivne arheologije. Pomembna naloga prinacionalno pomembnih konservatorsko-restavratorskih posegih je zagotoviti finančno stabilnost inpredvidljivost tega segmenta programa. Poleg realizacije teh projektov je cilj vpeti v načrtovanje inizvajanje nacionalno pomembnih posegov tudi izobraževanje študentov s področja konservatorstva,konservatorstva in restavratorstva, arheologije in arhitekture, tehničnih in naravoslovnih ved spermanentnim sodelovanjem z visokošolskimi ustanovami doma in v tujini, vzpostavitev tesnega inpoglobljenega sodelovanja z inštituti, raziskovalnimi centri in drugimi nacionalnimi inštitucijami spodročja kulturne dediščine, prav tako doma in v tujini. Posreden cilj je tudi zvišati raven znanjazaposlenih ZVKDS in izvedbenih organizacij za pripravo in posege v kulturno dediščino.Ukrepi: Zagotoviti pogoje za delo delovnih skupin, ki bodo po področjih (preventivna arheologija,arhitektura, štafelajno slikarstvo, stensko slikarstvo, lesena polihromirana plastika, kamnita plastika inštukature, konservacija mokrega lesa …) in v povezavi z arheološko, konservatorsko, konservatorskorestavratorsko,arhitekturno in drugimi strokami izdelale »nacionalni seznam zahtevnihkonservatorsko-restavratorskih projektov za ohranjanje kulturnih spomenikov«, opravile vrednotenjenacionalno pomembnih spomenikov, ocenile njihovo ogroženost in razvojne možnosti (tudi z vidikazagotavljanja in izboljšanja javne kulturne infrastrukture oziroma za reševanje prostorskih problemovjavnih zavodov s področja kulture), opravile pregled in predhodne raziskave teh spomenikov terizdelale prednosten seznam posegov. Seznam bo v soglasju s financerjem (Ministrstvom za kulturo)predstavljal dolgoročni program izvajanja državne javne službe v Službi za kulturno dediščino inCentru za konservatorstvo. Zagotoviti pogoje za najvišji mogoč interdisciplinarni pristop za vsakkonservatorsko-restavratorski projekt z »nacionalnega seznama« ter dosledno uveljaviti metodo dela:poglobljene raziskave, natančna opredelitev programa, izvedba konservatorsko-restavratorskihposegov in arheoloških raziskav, prepletena s pedagoško in raziskovalno dejavnostjo, celovitodokumentiranje procesov in obvezno publiciranje ali pomembnejša predstavitev po končanemprojektu. Zagotoviti nadzor nad strokovnostjo izvajanja konservatorsko-restavratorske dejavnostiizvajalcev na trgu, tudi z uveljavitvijo razvida usposobljenih izvajalcev (ki ga pripravi Ministrstvo zakulturo v sodelovanju z ZVKDS) in z vsemi temi mehanizmi uvajanje enotnih standardov innormativov v prakso.Načrtovanje ZVKDS: Prednostna priprava strokovnih podlag za izvedbo varstva za objekte in območjaz »nacionalnega seznama«, priprava in izvedba zahtevnih konservatorsko-restavratorskih projektovobnove in oživljanja kulturnih spomenikov na podlagi tega seznama, katerih del bo tudi izvedba305

praktičnih delov visokošolskih študijskih programov oziroma programov strokovnega usposabljanja inizpopolnjevanja zaposlenih na ZVKDS oziroma zunanjih izvajalcev specializiranih del varstva.Čas izvedbe: 2011–2015.Ocena finančnih sredstev za vse priprave in izvedbo prvega dela ukrepov: 900.000 EUR/leto.Ocena finančnih sredstev za izvedbo zahtevnih kons.-rest. posegov: 1.800.000 EUR/leto.6.3 Razvijanje zavesti o dediščini in popularizacijaCilji: Povečati dostopnosti celovitih informacij o kulturni dediščini za javnost, izboljšatiprepoznavnost kulturne dediščine kot nosilke identitete in kakovosti življenja na lokalni, nacionalni inmednarodni ravni ter izboljšati možnosti za ohranitev kulturne dediščine in gospodarski razvojSlovenije na podlagi uporabe dediščine kot vira.Ukrepi: Podpreti dejavnosti, ki spodbujajo dostopnost kulturnih spomenikov in dediščine nasploh zajavnost; spodbujati sodelovanje med izvajalci javne službe varstva in nevladnim sektorjem pri skupnihprojektih interpretacije in popularizacije dediščine; zagotoviti vključevanje dediščinskih organizacij vprojekte kulturne vzgoje; podpirati mednarodno sodelovanje na tem področju; podpirati izdajanjepublikacij, namenjenih širši javnosti (kot so Dnevi evropske kulturne dediščine in Vodniki po naravniin kulturni dediščini); zagotoviti enoten prikaz javnega digitalnega gradiva o dediščini na spletu.Načrtovanje ZVKDS: Izvajanje projektov promocije in popularizacije varstvene dejavnosti inneposredno objektov in območij kulturne dediščine s tematskimi razstavami v lastnih in drugihrazstaviščih, predavanji in javnimi vodstvi po objektih in območjih dediščine, predstavitvami naspletnih straneh, predstavitvami realiziranih zahtevnih in pomembnih konservatorsko-restavratorskihprojektov, sodelovanjem z drugimi inštitucijami in v povezavi s turistično-razvojnimi projekti, kot sovzpostavitev in delovanje arheoloških parkov, muzejev na prostem, kulturnih poti, mrež in drugihoblik interpretacije in prezentacije kulturne dediščine, sodelovanje z nevladnimi organizacijami inmediji, z organizacijo in izvedbo Dnevov evropske kulturne dediščine, s predstavitvami na Kulturnembazarju in Festivalu za tretje življenjsko obdobje ter z drugimi pedagoško-andragoškimi programi.Čas izvedbe: 2011–2015.Ocena finančnih sredstev: 200.000 EUR/leto.6.4 Ustvarjanje in posredovanje znanja o dediščini in njenem varstvuCilji: Zvišati raven znanja in usposobljenosti strokovnjakov, ki delujejo na področju varstva dediščine,za pripravo in posege v kulturno dediščino, zagotavljati kakovostnejše strokovno in znanstvenovrednotenje kulturne dediščine ter zaposlovanje deficitarnih poklicev na področju varstva.Ukrepi: Izoblikovati prednostne raziskovalne teme, pri čemer bodo imele aplikativne raziskaveprednost; poslovno organizacijsko določiti nivoje pripravljanja in sprejemanja raziskovalnih tem;povečati število konservatorjev in konservatorjev restavratorjev, ki imajo status raziskovalcev;podpreti redno izdajanje revije Varstvo spomenikov in zvezka poročil in vsaj bienalno Vestnikaoziroma RES (na novo oživljenja publikacija Restavratorskega centra); izboljšati možnosti zapubliciranje znanstvenih in strokovnih člankov konservatorjev in konservatorjev restavratorjev;znotraj večjih projektov zagotoviti del sredstev za monografske publikacije (Vestnik, RES,monografije CPA); nadaljevanje izdajanja Zbirke AAS; uvedba sistemskega hranjenja digitalnedokumentacije o dediščini z možnostjo dostopa za registrirane uporabnike.Načrtovanje ZVKDS: Spodbujanje aktivnega sodelovanja zaposlenih pri pripravah in izvedbahmednarodnih simpozijev in različnih projektov za varstvo in ohranjanje kulturne dediščine; pripravaprijave vsaj dveh raziskovalno-razvojnih projektov letno na mednarodne razpise; aktivno sodelovanjevodstva ZVKDS in enot s sorodnimi javnimi službami v drugih državah; vsakoletna organizacija vsajdveh do treh izobraževalnih seminarjev, vezanih na dokumentacijske postopke in uvajanje novihtehnologij oziroma drugega aplikativnega znanja; znotraj programskih materialnih stroškov zagotoviti306

določeno višino sredstev za sofinanciranje podiplomskega študija zaposlenih in tečajev usposabljanjav skladu s pravilnikom o izobraževanju; aktivno vključevanje ZVKDS v pedagoške procese v okviruvisokošolskih programov in poklicnih kvalifikacij. Oblikovanje programa dodatnega izobraževanjazaposlenih, sistematične nadomestne zaposlitve v skladu s kadrovskim načrtom, ki mora biti vsajpetleten.Čas izvedbe: 2011–2015.Ocena finančnih sredstev: 150.000 EUR/leto.6.5 Uveljavljanje nedestruktivnih metod raziskav, uveljavitev standardizirane metodologije delana področju varstva kulturne dediščineCilji: Sledenje svetovnim standardom nedestruktivnih metod predhodnih raziskav, uveljavitevstandardnih postopkov pred posegi oziroma pred izdelavo projektne dokumentacije in uvedbastandardizirane metodologije za posamezne vrste konservatorskih in konservatorsko-restavratorskihdel.Ukrepi: Oblikovanje različnih aplikativnih projektnih tem in njihova izvedba, analiza rezultatovrazličnih teoretično zastavljenih raziskovalnih nalog in njihova postopna aplikacija v redne delovneprocese varstva, podpora pripravi projektov oziroma nominacij za vpis dediščine na sezname v skladus Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, Konvencijo o varstvu nesnovnekulturne dediščine, za vpis na Unescov seznam Spomin sveta in za pridobitev Znaka evropskedediščine.Načrtovanje ZVKDS: Uveljavitev standardizirane metodologije analiziranja, dokumentiranja invrednotenja kulturne dediščine v prostoru kot celostne podlage za vse postopke in ukrepe varstva(registriranje, razglašanje, varstvo v razvojnem in prostorskem načrtovanju); uvajanje novih orodij zasvetovanje lastnikom nepremičnih kulturnih spomenikov pri obnovi in pridobivanju sredstev nadomačih in mednarodnih razpisih, uveljavitev standardizirane metodologije za posamezne vrstevarstva oziroma konservatorskih in konservatorsko-restavratorskih del.Čas izvedbe: 2011–2015.Ocena finančnih sredstev: 80.000/leto.6.6 Razširitev centralne konservatorsko-restavratorske delavnice, vzpostavitev depoja vzorcevin drugih ostankov kulturne dediščine ter depoja za hrambo arhiva arheoloških najdiščCilji: Po vzoru avstrijske spomeniške službe oblikovanje depoja sekundarnih ostankov kulturnedediščine kot fonda za proučevanje in obnovo drugih spomenikov, računalniški seznam vzorcev kotštudijska zbirka za aplikativne in druge raziskave. Ureditev depoja za hrambo arhivov arheološkihnajdišč za obdobje pred oddajo v trajno hrambo pristojnemu muzeju.Ukrepi: Vzpostavitev depoja (za konservatorsko-restavratorsko in arheološko dejavnost) na predvidenilokaciji v sklopu Konservatorskega centra na Poljanski 40 v Ljubljani.Načrtovanje ZVKDS: Organizacija in izvedba razširitve centralne konservatorsko-restavratorskedelavnice na dodatna področja dela (konserviranje arheoloških artefaktov, še posebej mokrega lesa ...),organizacija depoja, dopolnitev obstoječe evidence z enotnim računalniškim programom in združitevevidence s sistemom hranjenja digitalne dokumentacije.Čas izvedbe: 2011–2013 (investicija).Ocena finančnih sredstev: 500.000 EUR (investicijski del), 70.000 EUR/leto (delovanje).307

7 ViriDelak Koželj, Zvezda. Financiranje kot osrednji vidik varstva kulturne dediščine. Varstvo spomenikov45, Ljubljana 2010, str. 280–306.Grilc, Uroš (ur.). Analiza stanja na področjih kulture in predlog prednostnih ciljev. Ministrstvo zakulturo, Ljubljana 2004.http://www.mk.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/kulturna_dediscina/ (dostopano18. 9. 2010).Poslovno poročilo ZVKDS za leto 2009. ZVKDS, Ljubljana 2010.Program dela za 2010. ZVKDS, Ljubljana 2009.Računovodsko poročilo za leto 2009. ZVKDS, Ljubljana 2010.308

1.10.2.2Veronika LeskovšekKOBILARNA LIPICAKAZALO1 Opredelitev področja in opis stanja1.1 Uvod1.2 Pravna ureditev področja varstva kulturne dediščine1.3 Organizacija, status in pristojnosti na področju2 Opis stanja3 Financiranje4 Kadri5 Infrastruktura6 Analiza PSPN7 Predlogi ciljev in ukrepov8 Viri309

1 Opredelitev področja in opis stanja1.1 UvodKobilarna Lipica je eden naših najpomembnejših kulturnih spomenikov in edini kulturni spomenikdržavnega pomena v Sloveniji, ki je razglašen z zakonom (Zakon o Kobilarni Lipica), obsegaobmočje kar 311 ha in vse zvrsti kulturne dediščine. Kobilarna Lipica je izjemen kulturni spomenik nesamo za Slovenijo, ampak tudi v evropskem in svetovnem merilu. Že dolga leta se bolj ali manjuspešno poskuša uveljaviti kot matična kobilarna lipicanca doma in v svetu, a je kljub temu svetovnopriznana izvorna kobilarna konj lipicanske pasme, vrhunski konjerejsko–konjeniški center in območjeprestižnega kulturnega turizma, predstavlja zaščitno znamko Republike Slovenije in je pomembengenerator razvoja na Krasu.Varstvo kulturne dediščine v Kobilarni Lipica je neposredno povezano z dejavnostmi konjereje inkonjeništva, ki so skozi stoletja pogojevale zasnovo grajenega okolja in oblikovanje značilne kulturnekrajine. Kulturni spomenik obsega: pašnike, travnike z belimi ograjami, hrastove gaje in drevorede,čredo konj avtohtone lipicanske pasme, stavbno dediščino, zbirko likovnih del Avgusta Černigoja zznačilno postavitvijo v galeriji in parkovno plastiko – forma vivo iz kraškega kamna.Kobilarna Lipica se je skozi stoletja uspešno prilagajala razmeram in potrebam časa – rejsko,organizacijsko in s ponudbo storitev ter hkrati ohranjala svojo identiteto. Kot rezultat dolgoletneganeprekinjenega sobivanja s kulturno krajino, čredo konj lipicancev in stavbno dediščino predstavljaživ kulturni, civilizacijski in tehnološki spomenik, ki mora ostati še naprej vpet v družbene razmere inse razvijati dalje – kot garancija za dolgoročni obstanek te častitljive institucije. Pri tem predstavljaprednostno nalogo ohranjanje lipiške tradicije in identitete, ob stalnem zagotavljanju kvalitetnihpogojev za rejo in vzrejo lipicancev kot osnovnega razloga preteklega in bodočega obstoja KobilarneLipica.Razvoj Kobilarne Lipica je zastavljen v smeri oblikovanja samostojne, programsko zaključene celote,ki temelji na posebnih vrednotah, povezanih z že stoletja uveljavljeno specializirano dejavnostjo, naposestvu Lipica. Skladno s tem je v konceptu varstva in razvoja predlagana strateška usmeritev vnatančneje izoblikovano programsko shemo in posledično v prostorski razvoj, katerega težišče naj seponovno usmeri k osnovnim dejavnostim kobilarne, h konjereji in konjeništvu, ob sočasnem varovanjukulturne dediščine. Na ta način se bo Kobilarna Lipica, ki že ima močno identifikacijsko vlogo vslovenskem prostoru, postopno uveljavila kot središčna razvojna točka na Krasu in še nadgradila svojmednarodni pomen.1.2 Pravna ureditev področja varstva kulturne dediščineDelovanje Javnega zavoda Kobilarna Lipica urejajo naslednje zakonske podlage:– Zakon o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD-1, Uradni list. RS, št. 16/08 in123/08),– Zakon o Kobilarni Lipica (Uradni list. RS, št. 29/96, 79/06, 107/06-UPB1 in 33/07),– Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 121/1991, 451/1994 Odl. US: U-I-104/92, 8/1996,18/1998 Odl. US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),– Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/2007-UPB1, 56/2008in 4/2010),– Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi(Uradni list RS, št. 24/98, 108/02, 14/03-UPB-1),– Zakon o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002),– Zakon o veterini (Uradni list RS, št. 33/2001),– Uredba o geografski označbi Lipicanec (Uradni list RS, št. 4/1999),310

– Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007 – ZZZiv UPB-2) ter– Sklep o organizaciji in delu javnega zavoda Kobilarna Lipica (Uradni list RS, št. 1-58/2008).Drugi dokumenti in strokovne podlage za delovanje Javnega zavoda Kobilarna Lipica pa so:– Rejski program Kobilarne Lipica za pasmo Lipicanski konj,– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),– Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011,– Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023,– Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 62/2008, 80/2008),– Uredba o načrtu prostorskih ureditev za območje Kobilarna Lipica – I. del (Uradni list RS, št.76/2008),– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Sežanaza obdobje od leta 1986 do leta 2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana zaobdobje od leta 1986-1990 v letu 2002 (Uradni list RS, št. 81/02),– Odlok o podrobnih merilih prostorskih ureditvenih pogojev za naselja v Občini Sežana(Uradni list RS, št. 82/02),– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v k.s. Sežana – Občine Sežana (Uradni list RS, št.81/02) in– Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo LIPICA TURIZEM d.o.o.1.3 Organizacija, status in pristojnosti na področjuKobilarna Lipica (v nadaljevanju KL) je od decembra 1988 do 31. 5. 1996 poslovala kot družbenopodjetje LIPICA, Konjerejsko turistični center p.o., Lipica št. 5.Javni zavod Kobilarna Lipica (v nadaljevanju JZKL) je bil ustanovljen 1. 6. 1996 z Zakonom oKobilarni Lipica, ko se je podjetje pravno organizacijsko preoblikovalo v javni zavod. Ustanoviteljzavoda je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje v skladu z zakonomVlada Republike Slovenije. Z zakonom opredeljeno zavarovano območje KL je prešlo v lastRepublike Slovenije. Glede na velik pomen in veliko vrednost KL je taka ureditev najbolj primerna.Na osnovi spremenjenega Zakona o Kobilarni Lipica (2006) in Sklepa Vlade RS z dne 1. 3. 2007 jeJZKL v letu 2007 ustanovil gospodarsko družbo Lipica turizem d.o.o. za izvajanje tržnih dejavnosti.Lipica turizem d.o.o. opravlja gostinske in turistične dejavnosti v KL (letni točilni pult, golf bar, hotelMaestoso, hotel Klub, bazen, tenis igrišče, golf igrišče), trži oglede KL, predstave klasične jahalnešole, turistično vožnjo s kočijami in turistično jahanje ter organizira vse prireditve. Gospodarskodružbo vodi direktor, ki je hkrati direktor JZKL. Gospodarska družba nima nadzornega sveta, tofunkcijo opravlja ustanovitelj, njegove pravice pa izvaja svet JZKL. Organizacijska in kadrovskastruktura posameznega subjekta je definirana v internih aktih organizacije in sistemizacije, ki jih vprimeru javnega zavoda sprejema svet zavoda in potrjuje ustanovitelj, v primeru gospodarske družbepa so ti akti podrejeni določilom Zakona o gospodarskih družbah.Do 17. 7. 2008 je bilo resorno ministrstvo za KL Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju MK) pa je bilo od 31. 5. 2005 do 17. 7. 2008 odgovorno zasistemsko spremljanje in koordiniranje izvajanja Zakona o Kobilarni Lipica.V skladu s sklepom Vlade RS z dne 17. 7. 2008 (št. sklepa 32201-1/2008/5) je MK postalo resornoministrstvo za KL, kar je tudi v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ohranilo pristojnost za financiranje dejavnosti (pridelovanje žitin drugih poljščin; reja ovac, koz, konj, oslov, mul in mezgov; storitve za živinorejo, razen311

veterinarskih storitev, raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju kmetijstva in sorodnihdejavnosti ter veterinarstvo) in s tem povezanih investicij in investicijskega vzdrževanja, in sicer vvišini najmanj ene tretjine stroškov izvedbe najmanjšega obsega varstva v JZKL, ki jih zagotavljadržavni proračun. MK pa je pristojno za financiranje in spremljanje izvajanja preostalih dejavnostiJZKL kot upravljavca kulturnega spomenika državnega pomena v lasti države.Z delitvijo pristojnosti glede financiranja in spremljanja izvajanja dejavnosti JZKL pa delitevpristojnosti med obema ministrstvoma še ni bila v celoti izvedena. Javni zavod kot finančna naložbaRepublike Slovenije ni v pristojnosti MK in tudi nepremično premoženje ni knjiženo na MK. Zaraditrenutnega stanja nepremičnega premoženja, ki je knjiženo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano, je treba urediti tudi lastniška razmerja nepremičnega premoženja, ki bodo omogočalanormalno delovanje v smislu obnov, rekonstrukcij in investicijskega vzdrževanja. MK naštetihaktivnosti zdaj ne more izvajati.Javni zavod izvaja osnovne dejavnosti: konjereja, konjeništvo in varstvo kulturne dediščine v obsegu,ki ga predpisuje Zakon o Kobilarni Lipica, kar predstavlja:– skrb za konje lipicance v skladu z zakonodajo in Rejskim programom Kobilarne Lipica zapasmo lipicanski konj,– skrb za kulturno dediščino v skladu z zakonodajo in zahtevami varstva kulturne dediščine(spomeniškovarstvene stroke) ter– ureditev poslovanja Javnega zavoda Kobilarna Lipica.JZKL upravlja zavarovano območje kulturnega spomenika državnega pomena KL z vseminepremičninami in premičninami (zavarovano območje na 311 ha vključuje večje število objektov,namenjenih konjereji, konjeništvu, turističnim in gostinskim programom, kulturi, športu in rekreaciji,upravi, stanovanjem itd.) ter pravicami intelektualne lastnine v zavarovanem območju, ki so v lastiRepublike Slovenije. JZKL, poleg osrednjega dela posestva, upravlja tudi z delom parcel v njegovemvplivnem območju in z dislociranim posestvom Ravne, ki vključuje hlevske objekte ter pripadajočepašne in druge površine.2 Opis stanjaSvet JZKL je ob začetku delovanja julija 2009 opravil pregled stanja in delovanja JZKL in v poročiluugotovil vrsto nepravilnosti. Po pregledu se je izkazalo, da se Zakon o Kobilarni Lipica in drugizakonski predpisi niso izvrševali kot zakonsko predpisane obveznosti (pravnih in odgovornih oseb),kar samo po sebi predstavlja kršitev predpisov. To je ustvarilo vrsto težav pri organiziranju inizvajanju dejavnosti javne službe, pri odnosu zaposlenih do dela ter do vsebine in pomena kulturnegaspomenika, pri odnosu do upravljanja z javnimi sredstvi, itd. Ker predstavlja KL pomemben deldržavnega bogastva, je organizacijske probleme in financiranje treba urediti tako, da bodo to bogastvoin javna sredstva, zaupana javnemu zavodu v upravljanje, ustrezno vrednoteni. Predpisane obveznostipa je treba normirati po sklopih spomenika. V skladu s predpisi in pravili posameznih strok je trebadoločiti standard in normative urejenosti kultivirane krajine, črede konj, stavbne in likovne dediščine.Opustiti je treba ad hoc način ukrepanja in določiti konkretna opravila (npr. površine pašnikov intravnikov v ha, ki jih je potrebno gnojiti, kositi, seno pospraviti, skladiščiti ..., zaraščene površine v ha,ki jih je treba očistiti, število dreves, ki jih je treba zasaditi; ugotoviti, koliko kilometrov ograj je trebapostaviti, vzdrževati, pobarvati; število konj, ki jih je treba dnevno oskrbeti, negovati, ujahati,preizkusiti, izšolati; koliko delovnih ur hlevarja, konjarja, jahača, voznika, delovnih priprav in sredstevje za to potrebno itd. – enako velja za stavbno in likovno dediščino). Brez tega ni mogoče določitipotrebnega obsega kadrov, materialnih sredstev, stroškov in tudi ne obsega financiranja.Svet JZKL je opozoril na dejstvo, da je Republika Slovenija tako lastnica kulturnega spomenika kotustanoviteljica JZKL, Lipice Turizem d.o.o. in Casinoja Portorož d.d. ter da delovanje vseh trehsubjektov na območju spomenika take velikosti in pomena, ne prinaša pozitivnih sinergijskih učinkov(medsebojna konkurenca, tožbe). Ob 430 letnici obstoja KL in ob zavzemanju za vpis na Unescovseznam svetovne dediščine lahko okoliščina, da lastnik v spomeniku državnega pomena združuje312

navedene dejavnosti, pri poznavalcih naleti na negativen odmev in tudi negativno vpliva na ugledlastnika.Od septembra 2009 je bilo v KL veliko narejeno za izboljšanje razmer in delovanja javnega zavoda.KL je dobila novega direktorja, Lipica Turizem d. o. o pa je po objavi plačilne nesposobnosti začela ssanacijo in jo je marca 2010 ustanovitelj – JZKL dokapitaliziral. V kobilarni so začeli opravljati testedelovnih sposobnosti konj, kobilarna je po dolgem času spet dobila strokovnega vodjo. Konec julija2010 je bil sprejet strateški dokument Načrt upravljanja julij 2010–junij 2014, ki je podlaga za izvedbovrste projektov za obnovo in oživitev KL, ki so prednostna naloga v prihodnjih štirih letih. Z obnovoobjektov in obnovljenimi programi bodo KL povrnjeni nekdanji pomen, ugled in blišč.3 FinanciranjeOd leta 2002 KL ni več prejemala koncesijskih dajatev iz Casinoja, gostinska in turistična dejavnost vokviru javnega zavoda pa tudi nista dobro delovali in nista ustvarjali predvidenega dohodka zafinanciranje dejavnosti javne službe. Ker v javnem zavodu ni bilo lastnih sredstev dovolj zaopravljanje dejavnosti, se je pogosto zadolževal. Z ustanovitvijo gospodarske družbe Lipica Turizemd.o.o. leta 2007 so se razmere še poslabšale. Z zamenjavo vodstva leta 2009 (svet in direktor),izboljšanjem razmer in delovanja javnega zavoda ter izvajanjem sanacijskega programa zagospodarsko družbo se razmere v Kobilarni Lipica, in to v obeh organizacijskih enotah – javnemzavodu in gospodarski družbi – izboljšujejo.JZKL je bil od leta 2002 do 2009 v različnem obsegu financiran iz sredstev državnega proračuna,vendar financiranje v tem obdobju ni bilo urejeno, kar je povzročalo velike težave pri rednemdelovanju in načrtovanju dela. Ker sredstva za posamezno leto niso bila znana vnaprej, je bila tudipriprava Programa dela za tekoče leto otežena. Prvič je bilo financiranje urejeno v proračunu za leti2010 in 2011, ko so bila zagotovljena sredstva na proračunskih postavkah MK in Ministrstva zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato je bil Program dela za leto 2010 sprejet že decembra 2009, koje bila podpisana tudi tripartitna pogodba o financiranju javne službe.Tabela 1: Financiranje Javnega zavoda Kobilarna Lipica iz proračuna RS v letih 2002–2009Leto Javna sredstva v EUR Stroški v EURMKGP Skupaj Stroški dela Materialni SkupajMK(plače, prispevki stroškiin PPZ)2002 717.122,68 717.122,68 2.200.043,25 3.358.474,25 5.558.517,50/2003 797.138,10 797.138,10 2.603.647,14 3.178.818,96 5.782.466,10/2004 1.367.204,74 1.367.204,74 2.819.721,25 2.980.024,21 5.799.745,46/2005 876.217,88 1.934.230,67 3.011.471,38 3.571.807,71 6.583.279,091.058.012,79313

2006 890.460,70 1.566.474,73 2.894.804,71 3.622.446,17 6.517.250,88676.014,032007 906.587,00 3.136.974,62 2.242.167,00 3.260.570,00 5.502.737,002.230.387,622008 868.774,00 3.192.006,26 1.647.985,00 2.815.927,28 4.463.912,282.323.232,262009 988.237,00 3.421.901,00 1.781.830,00 2.728.449,00 4.510.279,002.433.664,004 KadriNa podlagi spremenjenega Zakona o Kobilarni Lipica (2006) in Sklepa Vlade RS z dne 1. 3. 2007 jeJZKL v letu 2007 ustanovil gospodarsko družbo Lipica turizem d.o.o. za izvajanje tržnih dejavnosti.Gospodarska družba je od javnega zavoda prevzela vse redno zaposlene delavce (približno 100), ki soopravljali gostinske in turistične dejavnosti v Kobilarni Lipica (letni točilni pult, golf bar, hotelMaestoso, hotel Klub, bazen, tenis igrišče, golf igrišče), izvajali oglede KL, predstave klasične jahalnešole, turistično vožnjo s kočijami in turistično jahanje ter organizirali prireditve.V JZKL je bilo na dan 31. 12. 2009 zaposlenih 87 delavcev, od tega 8 delavcev za določen čas, sskrajšanim delovnim časom en (1) delavec in ena (1) delavka na porodniškem dopustu. Medzaposlenimi je bilo 26 žensk (30 %) in 61 moških (70 %). 50 % zaposlenih je starih 45 let ali več. Vvarovano kategorijo starejših delavcev sodi 12 zaposlenih (9 delavcev in tri delavke). V veljavnisistemizaciji je predvidenih 107 delovnih mest.Glavni problem z vidika kadrov je, po ugotovitvah strokovnih služb KL, neustrezna organizacija dela,ki temelji na neprimerni sistemizaciji in prenizkem številu zaposlenih na delovnih mestih, ki seukvarjajo neposredno s konji. JZKL že dalj časa ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti iz Zakona oživinoreji in Rejskega programa. Z obstoječim kadrovskim načrtom tega tudi v bodoče ne bo mogočeizpeljati, zato v KL pripravljajo novo sistemizacijo in kadrovski načrt, ki skupaj z oceno finančnihučinkov temeljita na ocenah ustreznih strokovnih služb. Nova sistemizacija predvideva zaposlitevnovih 37 delavcev, s tem povezani stroški na letni ravni so ocenjeni cca. 550.000 EUR (brez stroškovza delovne obleke in opremo, ki bi dodatno znašali še okrog 50.000 EUR).V pripravo ustreznejše sistemizacije delovnih mest in spremembo kadrovskega načrta so KL sililetrenutne razmere, ko dela ni mogoče organizirati tako, da bi lahko izvedli vsa zootehniška opravila vskladu z dobro kmetijsko prakso, ki jo predpisujejo zakoni, različne uredbe in odločbe s področjakmetijstva in živinoreje. Pri različnih dnevnih opravilih ni zagotovljene dovolj delovne sile, zato so vhlevih pogoste menjave delavcev, zaradi neizkušenosti in slabega poznavanja dela pa to povzročaslabšo storilnost. Potrebe po delavcih kobilarna rešuje tudi z najeto delovno silo, ki je prav takoneizkušena.Osnova za pripravo sistemizacije delovnih mest v kobilarni so Zakon o Kobilarni Lipica, Zakon oživinoreji, Zakon o kmetijstvu, Rejski program Kobilarne Lipica za pasmo lipicanski konj, poročila oletnem pregledu Kobilarne Lipica 2001–2008 in ugotovitve kmetijske inšpekcije. Pri pripravi predlogasistemizacije so bila upoštevana tudi druga določila, ki so povezana z ohranjanjem biotskeraznovrstnosti in avtohtonih pasem domačih živali. Predlog sistemizacije ustreza tudi zakonodaji spodročja dela, saj so potrebe po delavcih izračunane glede na letni fond delovnih ur. Pri izračunu stabili upoštevani povprečna odsotnost z dela zaradi letnih dopustov in povprečna doba bolniškegadopusta. Izračun potrebnega števila delavcev za šolanje konj je upošteval število konj po določilih314

ejskega programa za izvedbo testa delovnih sposobnosti za vse živali, za konje v treningu in delovnekonje.Izvajanje rejskega programa in izpolnjevanje zakonskih določil preverja komisija za letni pregled, kijo vsako leto imenuje minister za kmetijstvo. Komisija v svojih poročilih o letnem pregledu že od leta2001 opozarja na neizpolnjevanje rejskega programa in Zakona o Kobilarni Lipica, v celotnemobdobju delovanja pa zlasti opozarja na kadrovsko podhranjenost KL in s tem povezano neizvajanjetesta delovnih sposobnosti in nadaljnjega šolanja mladih konj, kar negativno vpliva na pravilno inpravočasno odločanje glede selekcije, nadaljnje reje in treninga ali prodaje posameznih konj. Vmikropopulaciji, kar slovenska lipicanska populacija vsekakor je, je vsak tovrsten podatek izjemnegapomena. Komisija je mnenja, da morajo biti vsi konji šolani pod enakimi pogoji ter v skladu spredpisanim in potrjenim rejskim programom. Na neizvajanje ali pomanjkljivo izvajanje rejskegaprograma je opozorila tudi kmetijska inšpekcija.Tabela 2: Število zaposlenih na določen datum v letih 2002–2009DatumŠtevilo zaposlenih31. 12. 2002 19931. 12. 2003 20131. 12. 2004 19231. 12. 2005 19131. 12. 2006 18931. 12. 2007 8631. 12. 2008 8431. 12. 2009 875 InfrastrukturaZavarovano območje Kobilarne Lipica je bilo z Zakonom o Kobilarni Lipica razglašeno za kulturnispomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo in poverjeno v upravljanje JZKL. S sprememboZakona o Kobilarni Lipica leta 2006 je bilo zavarovano območje Kobilarne Lipica razglašeno zakulturni spomenik državnega pomena za Republiko Slovenijo.Po določbah Zakona o Kobilarni Lipica JZKL kot javno službo izvaja dejavnost varstva kulturnedediščine, kar pomeni:– tekoče in investicijsko vzdrževanje varovanih objektov,– vzdrževanje kultivirane kraške krajine najmanj v obstoječem obsegu in vsaj v obstoječikakovosti,– izboljševanje stanja in uporabe grajenih delov spomeniške celote v skladu z njihovo kulturnovrednostjo,– izboljševanje ravni hranjenja in predstavljanja varovanih likovnih del ter– predstavitev spomeniške celote in njenih posameznih delov.Pri pregledu stanja infrastrukture kulturnega spomenika državnega pomena julija 2009 je svet JZKLugotovil, da je kulturna dediščina v slabem stanju:315

– kulturna krajina je bila slabo vzdrževana (zarasli pašniki in travniki, lesene ograde niso bilepobarvane, v več primerih so namesto lesenih ograd žičnate ograje, ki so lahko nevarne zakonje);– na večini konj niso opravljali preizkusa delovnih sposobnosti, kar ima lahko posledice gledeuporabnosti konj in pri nadaljnji vzreji, plemenski žrebci in kobile skoraj niso bili ujahani, nitidelovno preizkušeni ali šolani;– stavbe (najpomembnejši grajeni deli spomeniške celote) so bile v zelo slabem stanju, njihovaobnova ni bila dokončana, zato niso bili v uporabi, tudi bodoči programi so bili le okvirnodoločeni. Graščina je bila obnovljena samo na zunanji strani, notranjost je nedokončana; hlev9 in 10 je potreben čiščenja in beljenja; hlevski kompleks z jahalnico je potreben čiščenja inbeljenja, silosa, ki sta del tega kompleksa, sta bila obnovljena leta 2006, vendar nistadokončana – potrebna sta beljenja in nimata določene funkcije; jubilejni hlev je potrebenčiščenja in beljenja, stara depandansa, ki je namenjena muzeju lipicanca, je bila obnovljenasamo od zunaj, notranjost ni dokončana; Velbanca je bila obnovljena leta 2008. Suhozid, kiomejuje Kobilarno Lipica, se na nekaterih mestih podira;– obnova podpornih zidov v vrtovih pod graščino, ki bi morala biti zaključena v letu 2008, kljubveliki vsoti porabljenih sredstev ni dokončana;– stanje in uporaba ostalih grajenih delov se nista izboljšala;– zbirka likovnih del Avgusta Černigoja z njihovo značilno postavitvijo je ves čas (približno 20let) na enaki ravni hranjenja.Glede na sedanje stanje infrastrukture ugotavljamo, da je bila kulturna dediščina v zadnjih letih slabovarovana. Ob tem pa ne smemo spregledati dejstva, da so v vsej dolgi zgodovini KL, od njeneustanovitve leta 1780 skrbeli tako za vzdrževanje ter obnovo posestev in objektov kot na vzrejnempodročju za čredo konj in učenje.Ob vsem povedanem se ne moremo znebiti občutka, da zaposleni v KL kot kulturno dediščinodojemajo le obe zbirki, t.j. zbirko likovnih del Avgusta Černigoja in zbirko kočij; ne zavedajo pa sekulturnega pomena KL, kar je opaziti v opisanem stanju kulturnega spomenika.Ker je KL eden najpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru,bi morali vzpostaviti v Lipici stanje, ki bi se odražalo v strokovni obravnavi grajenih objektov inkulturne krajine.316

6 Analiza PSPNPrednosti– javni zavod upravlja s KL, ki predstavlja pomembno državno bogastvo in izjemen kulturnispomenik ne samo za Slovenijo, pač pa tudi v evropskem in svetovnem pogledu;– področje delovanja je v celoti regulirano z zakonskimi in podzakonskimi predpisi;– zagotovljena so javna sredstva za izvajanje minimalnega obsega dela v skladu z Zakonom oKobilarni Lipica;– javni zavod in gospodarska družba zagotavljata delovna mesta in socialno varnost prek 150zaposlenim in njihovim družinam;– bogata tradicija in 430 let dolga zgodovina kontinuirane funkcije – reja konja lipicanca, ki jeedinstvena pasma konj z zaščito geografskega porekla;– lipicanec, avtohtona in ena najstarejših kulturnih pasem konj v Evropi in na svetu, je vrejskem, zgodovinskem in kulturnem smislu izjemna in nadvse pomembna pasma;– KL je svetovno priznana izvorna kobilarna konj lipicanske pasme, vrhunski mednarodnikonjerejsko-konjeniški center in območje prestižnega kulturnega turizma;– številni ohranjeni elementi naravne in kulturne dediščine, zbirka in galerija A. Černigoja;– KL je zaščitna znamka Republike Slovenije.Slabosti– v preteklosti za ohranitev tega izjemnega spomenika ni bilo dovolj interesa in skrbi;– nespoštovanje in kršenje pravnih predpisov;– neupoštevanje izjemnosti in velike vrednosti kulturnega spomenika KL, saj jo tujci poznajo incenijo bolj kot Slovenci;– slabo poznavanje izjemnega potenciala kulturne in naravne dediščine pri zaposlenih inobiskovalcih;– zaposleni v KL se ne zavedajo velikega kulturnega pomena spomenika;– slabo stanje kulturne dediščine;– neizvedena, nedokončana ali neprimerna obnova nekaterih objektov kulturne dediščine innjihova neprimerna raba;– neustrezno vzdrževana kulturna krajina, z desetletja slabo vzdrževano vegetacijo in grajenimielementi krajine;– zbirka likovnih del A. Černigoja je že 20 let na enaki ravni hranjenja;– pomanjkanje javnih sredstev za obnovo kulturne krajine in objektov kulturne dediščine;– neurejena lastniška razmerja nepremičnega premoženja med MKGP in MK;– neustrezna organizacija in raba prostora ter neustrezna tipologija nekaterih novejših objektov,ki degradirajo vrednote dediščine;317

– gospodarska družba Lipica Turizem d.o.o. ne zagotavlja sredstev za opravljanje javne službe;– pomanjkanje ustreznega kadra za delo s konji;– zaposlitev novega kadra ni mogoča;– neustrezna sistemizacija;– neustrezno vrednotenje posebnih znanj in posebnega odnosa ljudi do živali v plačnem sistemujavne uprave.Priložnosti– KL se ohrani kot prostorsko enovita in funkcionalno povezana celota, kjer se javna koristizvaja na podlagi Zakona o Kobilarni Lipica in na podlagi ohranjanja celotnega nepremičnegapremoženja v državni lasti;– postane splošno prepoznana kot kulturni spomenik nacionalnega pomena in simbol državeSlovenije; z obnovljenimi in ustrezno prezentiranimi elementi kulturne dediščine;– predstavlja eno najstarejših kulturnih krajin v Evropski uniji s 500 letno kontinuiteto;– kot kulturni spomenik državnega in evropskega pomena se uvrsti na UNESCO seznamsvetovne kulturne in naravne dediščine;– mednarodna prepoznavnost KL kot matične in izvorne kobilarne konj lipicanske pasme inhkrati kobilarne, ki zagotavlja genetsko raznovrstnost v populaciji ter zadostne genetskerezerve »in vivo« ter »in vitro«;– povezovanje z ostalimi evropskimi kobilarnami konj lipicanske pasme, še močnejšamednarodna umestitev ter intenzivno sodelovanje z individualnimi rejci konj;– KL postane mednarodno priznan razvojno– raziskovalni in pedagoški center na področjukonjereje in konjeništva (razvoj akademske dejavnosti in mednarodna vpetost) – »katedra zalipicanca«;– mednarodna uveljavitev in prepoznavnost lastne konjeniške predstave KL, imenovaneKlasična jahalna šola;– promocija in predstavljanje lipicanske pasme konj v nacionalnem okviru in širše;– uveljavitev KL kot prepoznavnega centra konjeniškega športa, na področju dresurnegajahanja, vožnje vpreg in preskakovanja ovir;– pri upravljanju spomenika, ki mora temeljiti na jasnih ciljih, opredeljenih v strategijikonjeništva in konjereje ter ohranjanja kulturne dediščine in kulturne krajine, je potrebnopoiskati sinergijo vseh vsebin, ki se trenutno izvajajo na območju kobilarne;– KL kot uspešna in za široko občinstvo privlačna točka ogleda je hkrati izhodišče za obiskKrasa in drugih turistično zanimivih lokacij v širši regiji ter kot taka povezovalni element ingenerator razvoja območja na obeh straneh meje;– KL se uveljavi kot evropsko in svetovno znano kulturno turistično središče visoke kakovosti,kjer turistična ponudba temelji na lipicancih in drugih aktivnostih ter kvalitetni dodatni318

ponudbi, povezani z bogato kulturno dediščino, kulturno krajino in ohranjenim naravnimokoljem;– osveščanje in seznanjanje domače in tuje javnosti z vrednostjo zaščitenega območja indejavnostjo javnega zavoda;– ob uspešnem gospodarjenju lahko gospodarska družba zagotovi del sredstev za delovanjejavne službe ali za investicije v obnovo kulturnega spomenika;– reorganizacija zaposlovanja v okviru nove sistemizacije;– vrednotenje posebnih znanj in sposobnosti, potrebnih za specifične poklice v KL (jahači,podkovski kovači, konjarji), skupaj z uvrstitvijo poklicev v nacionalno poklicno kvalifikacijoin v okviru internega preizkusa znanja;– interno certificiranje v okviru ZUJIK, in sicer na podoben način, kot je urejena avdicija zabaletnike v členu 47a.Nevarnosti– razdelitev dejavnosti na območju KL na več organizacij – težnja po osamosvojitvigospodarske družbe in s tem razbitje enotnega zavarovanega območja kulturnega spomenika;– težnje po razvoju KL v pretežno turistično destinacijo, s premajhno skrbjo za varstvo kulturnedediščine in konje;– prevelike težnje po obnovi kulturnega spomenika in iskanje zasebnih sredstev lahko naobmočje KL pripeljejo dejavnosti, ki tja ne spadajo – poleg golfa še predimenzioniranobioplinarno, veliko sončno elektrarno itd.– ideje o privatizaciji velikega državnega bogastva;– če se zmanjšajo sredstva državnega proračuna za izvajanje najmanjšega obsega varstva KL, bobistveno okrnjeno delovanje javne službe in s tem poslabšano stanje kulturnega spomenika;– če ne bo stalno zaposlenih kakovostnih kadrov, bo bistveno okrnjeno delovanje javne službe ins tem poslabšano stanje kulturnega spomenika;– neizvajanje rejskega programa in zakonskih določil bo negativno vplivalo na kvalitetoavtohtone črede lipicancev, ki je ogrožena pasma.7 Predlogi ciljev in ukrepov1. Cilji na področju konjereje in konjeništva:– mednarodna prepoznavnost Kobilarne Lipica kot izvorne kobilarne konj lipicanskepasme in hkrati kobilarne, ki zagotavlja genetsko in kakovostno vrhunske konje tepasme.– uveljavitev Kobilarne Lipica kot mednarodno prepoznavne Klasične jahalne šole incentra konjeniškega športa, na področju dresurnega jahanja, vožnje vpreg inpreskakovanja ovir.319

– razvoj Kobilarne Lipica v mednarodno priznan razvojno–raziskovalni in pedagoškicenter na področju konjereje in konjeništva (razvoj akademske dejavnosti inmednarodna vpetost) ter– promocija in predstavljanje lipicanske pasme konj v nacionalnem okviru in širše.Ukrepi na področju konjereje:– dosledno izvajanje rejskega programa v okviru razpoložljivih sredstev in vsaj v minimalnemobsegu, kot določata rejski program in Zakon o Kobilarni Lipica,– zagotavljanje optimalnih kadrovskih in prostorskih pogojev za konjerejo,– skrb za kondicijo, zdravje in plodnost črede,– vzreja in zagotavljanje vrhunskega plemenskega materiala za lastno rejo, za potrebenacionalne reje in ostalih rejskih organizacij in ustanov ter vzpostavitev osemenjevalnegasredišča,– aktivno sodelovanje v mednarodnih organizacijah, kobilarnah ter drugih strokovnih inznanstvenih institucijah.Ukrepi na področju konjeništva:– zagotavljanje organizacijskih in kadrovskih pogojev za načrtno izobraževanje kadrov inpripravo konj,– uveljavitev lipiške Klasične jahalne šole v skupini najbolj prepoznavnih klasičnih jahalnih šolv Evropi,– razvoj in promocija mednarodnega konjeniškega centra, ki bo zasnovan na dveh temeljnihšportnih kategorijah (dresura in vožnja vpreg), s kvalitetno infrastrukturo in možnostjoizvedbe konjeniških prireditev najvišjega ranga ter– sodelovanje lipiških konj na mednarodnih tekmovanjih najvišjega ranga (dresurno jahanje invožnja vpreg).Ukrepi na področju akademske dejavnosti in mednarodne vpetosti na področju konjereje inkonjeništva:– razvoj in aplikacija informacijskega sistema za vodenje elektronske rodovniške knjigeKobilarne Lipica in Združenja rejcev lipicancev Slovenije ter registra lipicancev za potrebeostalih rejskih organizacij,– izvajanje študijskih, raziskovalnih in razvojnih projektov z različnimi domačimi in tujimiinstitucijami,– organizacija izobraževalnih in pedagoških dejavnosti s področja konjereje in konjeništva zadomačo in tujo strokovno javnost ter– sodelovanje v mednarodnih organizacijah.Čas izvedbe: Do konca leta 2014Ocena finančnih sredstev: 2,7 milijona EUR.320

2. Cilji na področju varovanja kulturne dediščine– Kobilarna Lipica mora postati splošno prepoznana kot kulturni spomenik nacionalnegapomena in simbol države Slovenije, z obnovljenimi in ustrezno prezentiranimi elementikulturne dediščine,– Kobilarna Lipica se mora ohraniti kot prostorsko enovita in funkcionalno povezanacelota, kjer se javna korist izvaja na podlagi Zakona o Kobilarni Lipica in na podlagiohranjanja celotnega nepremičnega premoženja v državni lasti,– Kobilarno Lipica je treba predstavljati kot eno najstarejših kulturnih krajin Evropskeunije s 500 letno kontinuiteto.Ukrepi na področju varovanja kulturne dediščine:– kvalitetna prenova, redno vzdrževanje oziroma primerna raba vseh elementov kulturnedediščine, vključno s kulturno krajino kot celoto,– izboljšanje obstoječih in snovanje novih, programov in vsebin, ki temeljijo na kulturnidediščini, ter njihova aktivna vključitev v celostno ponudbo Kobilarne Lipica,– osveščanje in seznanjanje domače in tuje javnosti s kulturnimi vrednotami Kobilarne Lipica inKrasa.Čas izvedbe: do konca leta 2014.Ocena finančnih sredstev: 3,6 milijona EUR.3. Cilji na področju ohranjanja narave:– Ohranjanje narave pomeni poleg varstva naravnih vrednot tudi ohranjanje biotskeraznovrstnosti, ki je vezana na specifične lastnosti kulturne krajine v Kobilarni Lipica.Ukrepi na področju ohranjanja narave:– izboljšanje obstoječih in snovanje novih programov in vsebin, ki bodo temeljili na naravnihvrednotah, ter njihova aktivna vključitev v celostno ponudbo Kobilarne Lipica,– osveščanje in seznanjanje domače in tuje javnosti z naravnimi vrednotami in biotskoraznovrstnostjo Kobilarne Lipica in Krasa.Čas izvedbe: Do konca leta 2014.Ocena finančnih sredstev: Za izvedbo cilja niso potrebna dodatna finančna sredstva.4. Cilji na področju upravljanja:– Javni zavod Kobilarna Lipica ustrezno izvaja osnovno dejavnost: konjerejo inkonjeništvo, ustvarjalno prispeva k varstvu kulturne dediščine in uspešno gospodari zdržavnim premoženjem. Upravljanje mora temeljiti na jasnih ciljih, opredeljenih vstrategiji konjeništva in konjereje, ohranjanja kulturne dediščine in kulturne krajine terdestinacijskega turizma.321

– pri upravljanju je potrebno poiskati sinergijo vseh vsebin, ki se trenutno izvajajo naobmočju kobilarne. Natančno je potrebno ločiti upravljavske vsebine po posameznihprogramih in definirati poslovne, trženjske, komunikacijske in finančne cilje.Ukrepi na področju upravljanja:– oblikovanje programov s področja konjereje in konjeništva, ohranjanja kulturne krajine,kulturne dediščine in narave ter turizma, med katerimi se bodo ustvarjale sinergije in bodozagotavljali dodatne vire prihodkov, ter– oblikovanje skupnih programov z vključevanjem lokalne skupnosti.Čas izvedbe: Do konca leta 2014.Ocena finančnih sredstev: 2,7 milijonov EUR.5. Cilji na področju sekundarnih dejavnosti:– Kobilarno Lipica uveljaviti kot evropsko in svetovno znano turistično središče visokekakovosti, kjer turistična ponudba temelji na lipicancih in drugih aktivnostih terkvalitetni dodatni ponudbi, povezani z bogato kulturno dediščino, kulturno krajino inohranjenim naravnim okoljem,– razviti Kobilarno Lipica kot uspešno in za široko občinstvo privlačno točko ogleda, ki jehkrati izhodišče za obisk Krasa in preostalih turistično zanimivih lokacij v širši regiji terpredstavlja povezovalni element in generator razvoja območja na obeh straneh meje,– osveščati in seznanjati domače in tuje javnosti z vrednostjo zaščitenega območja indejavnostjo javnega zavoda.Ukrepi na področju sekundarnih dejavnosti (turizem, gostinstvo):– izboljšanje in kvalitetna nadgradnja turistične infrastrukture ter oblikovanje in trženjeproduktov, ki bodo temeljili na identiteti Kobilarne Lipica, njeni kulturni dediščini in naravnihvrednotah,– strateške povezave z bližnjimi turističnimi destinacijami in s potencialnimi upravljavci hotelovin ostale turistične infrastrukture, ki bodo razvijali medsebojno kompatibilne in z osnovnodejavnostjo Kobilarne Lipica povezane programe,– na podlagi kulturno-zgodovinskih vsebin in izobraževalnih programov izboljšati ponudboturističnih proizvodov ali poiskati nove.Čas izvedbe: Do konca leta 2014.Ocena finančnih sredstev: 24 milijonov EUR.8 ViriLetno poročilo Javnega zavoda Kobilarna Lipica za leto 2009.Načrt upravljanja Javnega zavoda Kobilarna Lipica julij 2010–junij 2014.Podatki finančne in pravne službe Javnega zavoda Kobilarna Lipica.322

Poročilo o pregledu Javnega zavoda Kobilarna Lipica in gospodarske družbe Lipica turizem d.o.o., 28.8. 2009.323

1.10.2.3Barbara Mlakar, Aleš Ocepek in Matjaž MastnakJAVNI ZAVOD ARBORETUM VOLČJI POTOKKAZALO1 Opredelitev področja1.1 Pravna ureditev področja varstva kulturne dediščine1.2 Organizacija, status in pristojnosti na področju1.3 Opis stanja2 Financiranje3 Kadri4 Infrastruktura5 Analiza PSPN6 Predlogi ciljev in ukrepov7 Viri324

1 Opredelitev področjaJavni zavod Arboretum Volčji Potok uspešno opravlja javno službo, za katero je bil ustanovljen,predvsem v delu trajnega in nemotenega upravljanja s kulturnim spomenikom Arboretum Volčji Potokter predstavljanja in promocije njegovih kulturnih vrednot. Manj dorečeno je izvajanje vzdrževanja,obnavljanja in varstva drugih spomenikov vrtnoarhitekturne dediščine (spomenikov oblikovanenarave) v državni lasti in okolice kulturnih spomenikov v državni lasti, kjer je izvajanje nalogeodvisno od vsakoletne višine proračunskih sredstev. Povezovanje varstva in upravljanja s kulturnodediščino z gospodarsko dejavnostjo omogoča uspešno ohranjanje kulturnega spomenika, vendar seobčasno kaže tudi kot težava, saj je zaradi dokaj obsežnega priliva sredstev iz gospodarskih dejavnostiposledično zmanjšan obseg sredstev iz Ministrstva za kulturo (MK), na drugi strani pa mora Javnizavod Arboretum Volčji Potok nastopati na trgu, da pridobiva sredstva za zagotavljanje kakovostnegain ne zgolj minimalnega nivoja izvajanja javne službe. Obseg sredstev MK je za izvajanje javne službev celoti in na višji kakovostni ravni nezadosten, njihova višina pa je določena na podlagi možnostiproračunskih sredstev in ne na podlagi normativov in kriterijev.1.1 Pravna ureditev področja varstva kulturne dediščinePravne podlage, ki urejajo delovanje Javnega zavoda Arboretum Volčji Potok:– Sklep o ustanovitvi Javnega zavoda Arboretum Volčji Potok (Uradni list RS, št. 11/03),– Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Arboretum VolčjiPotok (Uradni list RS, št. 11/2008),– Zakon o varstvu kulturne dediščine ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/2008),– Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12-I/1991),– Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/2002).1.2 Organizacija, status in pristojnosti na področjuArboretum Volčji Potok je bil ustanovljen leta 1952 z odločbo Sveta za prosveto in kulturo LRS, št.2456/19 z dne 24. 6. 1952, kot gospodarska ustanova s samostojnim financiranjem. Leta 1954 je napodlagi odločbe o razglasitvi Arboretum Volčji Potok (Uradni list LRS, št. 30/54) prešel na poslovanjekot finančno samostojen zavod, ki opravlja znanstveno, informativno in kulturno-prosvetno delo.Arboretum Volčji Potok, p. o., Radomlje je s 1. 4. 1991 v skladu z 62. in 64. členom zakona o zavodih(Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00)nadaljeval z delom kot javni zavod.S sklepom o ustanovitvi Javnega zavoda Arboretum Volčji Potok (Uradni list RS, št. 111/2003,spremembe in dopolnitve Uradni list RS, št. 112/2008) je Republika Slovenija uskladila delovanjeJavnega zavoda Arboretum Volčji Potok (v nadaljevanju: AVP) z določbami Zakona o uresničevanjujavnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02; v nadaljnjem besedilu: ZUJIK), uredila njegovstatus, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnostiin načina financiranja zavoda.AVP je javni zavod, ki je ustanovljen za izvajanje javne službe, predvsem za upravljanje s kulturnimspomenikom državnega pomena in predstavljanje njegovih kulturnih vrednot, pa tudi za vzdrževanje,obnavljanje in varstvo drugih spomenikov vrtnoarhitekturne dediščine (spomenikov oblikovanenarave) v državni lasti in okolice spomenikov v državni lasti. AVP skrbi za širjenje parkovne invrtnarske kulture v slovenskem prostoru, pri tem pa se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijamipo svetu. Strokovna služba skrbi za vrednotenje in razvoj arboretske zbirke, preizkuse rastlin inpredstavitev dendroloških spoznanj.325

1.3 Opis stanjaJavna služba se v večinskem delu financira iz lastne gospodarske dejavnosti, ta pa je z organizacijskoobliko javnega zavoda izrazito težavna in omejena. Zaradi hkratnega obstoja javne in gospodarskeslužbe pod streho zavoda ima javna služba doslej od tega korist, a zaradi razmerij na prostem trgu nijamstva, da bo mogoče to razmerje vzdrževati tudi v prihodnje.Problem za javni zavod predstavlja odsotnost vnaprejšnjega dolgoročnejšega načrtovanja in načinfinanciranja del, ki jih javni zavod opravlja na spomenikih vrtnoarhitekturne dediščine (spomenikovoblikovane narave) v državni lasti, ki se določijo na podlagi vsakoletnega dogovora o vsebini inobsegu del z MK glede na razpoložljiva proračunska sredstva.2 FinanciranjeAVP je javni zavod državnega pomena, v katerem MK javno službo financira le v manjšem delu (35% splošnih in programskih stroškov, okoli 30 % za plačilo dela zaposlenih, investicijski stroški indrugi programski stroški pa dogovorno glede na razpoložljiva sredstva proračuna).Financiranje je programsko in po dvanajstinah, kar glede na sezonsko naravo dejavnosti ni najboljugodno (večja potreba po sredstvih pred sezono, od januarja do maja).AVP z lastno gospodarsko dejavnostjo zagotavlja velik del sredstev za opravljanje javne službe in zainvesticije v infrastrukturo kulturnega spomenika.Stiki z nevladnimi organizacijami obstajajo, vendar na dejavnost javnega zavoda nimajo pomembnegavpliva. Povezani so predvsem s prostorom spomenika kot prizoriščem za izvajanje dejavnosti(delavnice, razstave, koncerti …).Samozaposlenih v AVP ni.Za pripravo vlog za pridobivanje sredstev EU in vodenje projektov AVP nima lastnih kadrovskihmožnosti.3 KadriSistemiziranih je 38 delovnih mest za opravljanje javne službe, zasedenih je 30, od tega MKzagotavlja osnovni obseg sredstev za plače 21 zaposlenim.V sistemizacijo po določilih za javne uslužbence je vključenih še 35 zaposlenih, ki delajo vgospodarski dejavnosti, kar predstavlja določeno breme v delovanju (togost zaposlovanja, nezmožnostfleksibilnega nagrajevanja, izrazito sezonska narava dela v vrtnarstvu). Sredstva za stroške delazagotavlja AVP z gospodarsko dejavnostjo.AVP kandidira na razpisu za izbor programov javnih del za sedem do deset oseb letno in poskuša tudina ta način pridobiti sredstva za opravljanje del v javnem interesu.AVP je v slovenskem merilu ena izmed vodilnih strokovnih ustanov na področju vrtnarstva inhortikulture, z visoko prepoznavnostjo v javnosti, in s svojimi kadri pomembno prispeva k uveljavitviin večanju prepoznavnosti strokovnega področja v javnosti.4 InfrastrukturaOsnovna infrastruktura AVP je v državni lasti, sredstva za vzdrževanje in investicije se zagotavljajo izproračunskih sredstev in drugih virov (gospodarske dejavnosti). Trenutno je v dobrem stanju, vendarje tudi mestoma razpršena, draga, energetsko potratna, deloma nezadostna in neprimerna (premaloparkirišč, neustreznost vstopnega objekta, sanitarij). Ob krčenju proračunskih sredstev se vedno manj326

sredstev namenja vlaganju v infrastrukturo, kar dolgoročno lahko vodi v neustrezno izvajanje javneslužbe in zmanjšanje varnosti za obiskovalce.Delovanje (vzdrževanje in urejanje parkovnih površin) zahteva specifični strojni park (kmetijska inposebna mehanizacija).Zmanjševanje proračunskih sredstev za vlaganje v vzdrževanje in investiranje infrastrukture lahkovodi v neustrezno izvajanje javne službe in zviševanje možnosti nesreč obiskovalcev in delavcev. Obslabi infrastrukturi se bodo obiskovalci preusmerili na bolje opremljene turistične destinacije.5 Analiza PSPNPrednosti:– AVP opravlja javno službo, za katero je bil ustanovljen,– vzdrževanje spomenika državnega pomena je vključeno v sistem varstva nepremičnedediščine,– spomenik je dobro vzdrževan, infrastruktura se posodablja, kolikor to omogočajo sredstva,– AVP zagotavlja delo 69 zaposlenim in socialno varnost njihovih družin, od tega sredstva zaplače 48 zaposlenih zagotavlja AVP sam,– AVP je javni zavod z zelo velikim obiskom (več kot 100.000 obiskovalcev letno),– ne glede na višino so sredstva MK za AVP stalen in dragocen vir za opravljanje javne službe,– AVP z lastno gospodarsko dejavnostjo zagotavlja večji del sredstev za opravljanje javneslužbe – to je za državo prednost, za gospodarski del AVP pa breme,– sistemiziranih je 38 delovnih mest za opravljanje javne službe, zasedenih je 30, od tega MKzagotavlja osnovni obseg sredstev za plače za 21 zaposlenih,– zaposleni v AVP kažejo visoko stopnjo pripadnosti javnemu zavodu,– AVP je v slovenskem merilu ena izmed vodilnih strokovnih ustanov na področju vrtnarstva inhortikulture,– AVP je zavod z visoko prepoznavnostjo v javnosti,– AVP s svojimi kadri pomembno prispeva k afirmaciji strokovnega področja v javnosti,– AVP je v rednih stikih s podobnimi ustanovami (arboretumi, botaničnimi vrtovi) v tujini, tudis ciljem strateškega razvoja v prihodnje,– osnovna infrastruktura AVP je v državni lasti,– uspešno pridobivanje sredstev tudi iz drugih virov je omogočalo vlaganje v vzdrževanje ininvesticije infrastrukture,– trenutno dobro stanje infrastrukture.Slabosti:– AVP je edini državni javni zavod, ki strokovno upravlja z vrtnoarhitekturno dediščino in shortikulturo, zato je vsebinsko slabo integriran v sistem javnih zavodov,327

– sožitje javne službe in gospodarske dejavnosti v istem javnem zavodu je v preveliki meriodvisno od načina vodenja javnega zavoda; razmerje lahko postane konfliktno,– za izvajanje gospodarske dejavnosti je javni zavod izrazito toga in na tržišču nekonkurenčnaorganizacijska oblika,– obseg sredstev za financiranje javne službe je določen na podlagi večletnega programa delaAVP in njegovega uspešnega pridobivanja sredstev iz drugih virov, ne pa na podlagioverovljenih standardov in normativov za opravljanje javne službe,– MK ne načrtuje dovolj sredstev za investicijsko vzdrževanje in investicije v kulturnispomenik,– potreba po visokem obratnem kapitalu,– omejenost pri pridobivanju kreditov za poslovno dejavnost – soglasje ustanovitelja,– financiranje po dvanajstinah glede na sezonsko naravo dejavnosti ni ugodno (večja potreba posredstvih pred sezono, tj. od januarja do maja),– drago financiranje zalog (čas nabave in prodaje je zamaknjen, večletna vezava sredstev vdrevesnici),– obrestovanje sredstev na zakladniškem računu je nižje kot na bančnem in ne zagotavlja nitiohranjanja vrednosti denarja,– za specifičnosti in ranljivost vrtnoarhitekturne dediščine je v družbi še premalo razumevanja,– omejena možnost načrtovanja finančnega uspeha oziroma obremenitev zaradi odvisnosti odvremenskih razmer in tveganj, povezanih z naravnimi ujmami, ni dovolj upoštevana,– sistem javnih naročil je za gospodarsko dejavnost AVP nevzdržen,– računovodsko ločevanje med javno službo in gospodarsko dejavnost je zapleteno in zamudno,– naročila za dela na spomenikih vrtnoarhitekturne dediščine (spomeniki oblikovane narave) vdržavni lasti se pojavljajo nenačrtovano, včasih v neprimernem času za izvedbo del, načinfinanciranja še ni dorečen,– davčne obveznosti, ki izhajajo iz gospodarske dejavnosti, zapadejo v plačilo v času, ki je gledena sezonsko naravo dejavnosti izrazito neugoden,– nerazčiščeno lastništvo in davčno breme pri investiranju lastnih sredstev v infrastrukturo, ki jev državni lasti,– javna služba je glede na obseg dela in velikost prostora, s katerim upravlja, kadrovskopodhranjena za najmanj 50 %, v primerjavi z nekaterimi sorodnimi tujimi ustanovami pa celoza 100–200 %,– v sistemizacijo po določilih za javne uslužbence je vključenih 35 zaposlenih, ki delajo vgospodarski dejavnosti, kar predstavlja breme za delovanje (togost zaposlovanja, nezmožnostfleksibilnega nagrajevanja, izrazito sezonska narava dela v vrtnarstvu),– zaradi specifičnosti dela v AVP (interdisciplinarnost) je zelo težko pridobiti dobre kadre,328

– dobre kadre je težko obdržati, ker so primerljiva delovna mesta AVP ovrednotena nižje kot vuspešnih podjetjih v osnovni dejavnosti (vrtnarstvo, projektiranje),– majhne in omejene možnosti napredovanja uspešnih delavcev,– med visoko izobraženimi kadri in kadri s poklicno šolo ni srednjega menedžmenta,– nezmožnost plačevanja nezgodnih in drugih posebnih zavarovanj zaposlenim, ki opravljajonevarna dela (na višini, s strupenimi sredstvi ipd.),– infrastruktura AVP je razpršena, draga, energetsko potratna, deloma nezadostna in neprimerna(premalo parkirišč, neustreznost vstopnega objekta, sanitarij),– visoki in vsakoletni stroški vzdrževanja parkovne infrastrukture (poti, ograja, oprema ipd. terveliko število stavb),– AVP in hortikulture v sistemu državnih javnih zavodov: potreba po sodobnem in zmogljivemstrojnem parku (kmetijska in posebna mehanizacija),– premajhna zanimivost v zimskem času – potrebovali bi zaprta prizorišča za razstave in drugeprireditve ter gostinski lokal, ki bi bil odprt vse leto,– AVP ni v celoti priključen na javno kanalizacijsko omrežje,– namakanje parkovnih površin v zakonodaji ni rešeno,– parkovni gozd ni kategorija v Zakonu v gozdovih – problem dostopnosti in varnosti,– slaba dostopnost z javnim prevozom, nevaren peš in kolesarski dostop – ni niti pločnika doRadomelj.Priložnosti:– država ima kot ustanovitelj zavoda in lastnik spomenika možnost predlagati rešitve in dejavnorazreševati probleme,– z znanjem in organizacijsko strukturo AVP je mogoče dolgoročno zagotoviti vzdrževanjespomenikov vrtnoarhitekturne dediščine (spomenikov oblikovane narave) in okolico drugihspomenikov v državni lasti, vključno s potrebnim strokovnim svetovanjem,– ob uspešnem gospodarjenju lahko AVP zagotovi del sredstev za investicije v infrastrukturospomenika,– skupaj z MK poiskati verificirane hortikulturne standarde za določitev obsega del privzdrževanju spomenika (in vrtnoarhitekturnih spomenikov v državni lasti) ter postaviti cenikza njihovo vrednotenje,– AVP skupaj z MK aktivno išče in pripravi rešitve za reorganizacijo AVP, če bo zaradizunanjih faktorjev potrebna ločitev javne službe od gospodarske dejavnosti,– za primere naravnih ujm in vremensko neugodnih let, ki zahtevajo dodatna sredstva, MK kotpredstavnik lastnika prouči možnost oblikovanja posebnega rizičnega sklada za zagotovitevvzdrževanja oziroma obnavljanja spomenika/-ov in sredstev za izvajanje javne službe,329

– MK uvrsti vzdrževanje spomenikov vrtnoarhitekturne dediščine (spomenikov oblikovanenarave) in okolic drugih spomenikov v državni lasti (v dogovorjenem obsegu glede nastrukturo posamičnih upravljavcev kulturnih spomenikov v državni lasti in zahtevnost del)med redne dejavnosti, ki jih načrtuje vsaj eno leto vnaprej, da jih Javni zavod lahko uvrsti vletni program dela (kadri, pridobivanje rastlin, prilagajanje rastni sezoni ipd.),– AVP se ob pomoči MK angažira pri pridobivanju sredstev EU,– AVP v sodelovanju z MK prouči možnost izvzetja zaposlenih v gospodarski dejavnosti izsistema javnih uslužbencev,– zaposlene v strokovni službi AVP vključi v sistem strokovnih nazivov za nepremično kulturnodediščino,– z razvojem notranjega izobraževanja in spodbujanjem pridobivanja dodatne izobrazbe je trebaustvariti privlačno delovno okolje za zaposlene,– z novim načrtom upravljanja se za obdobje 2011−2020 uskladijo vsebinski in prostorskirazvoj infrastrukture ter dejavnosti na območju spomenika, pridobi se podlaga za posege vprostor,– MK prouči možnost pridobitve dodatnih zemljišč za občasna parkirišča,– s posodobitvijo akta o razglasitvi spomenika se odpravi napake pri obsegu spomenika(uskladitev stanja z dejanskimi številkami parcel),– delna preusmeritev na obnovljive energetske vire (ogrevanje z biomaso),– MK posreduje pri Ministrstvu za okolje in prostor RS za skupno gospodarjenje z vodotoki naobmočju kulturnega spomenika in naravne vrednote državnega pomena.Nevarnosti:– uspešnost gospodarskih dejavnosti je odvisna od uspešnega vodenja zavoda in razmer natržišču; ob neugodnem razvoju proračunsko financiranje ne zagotavlja izvajanja nalog javneslužbe na ustreznem nivoju,– financiranje javne službe je v precejšnji meri odvisno od lastne gospodarske dejavnosti, vspremenjenih razmerah lahko pride do krčenja njenega obsega in zanemarjanja spomenika,– nezainteresiranost zaposlenih v gospodarski dejavnosti za uspešno delo, ker vloženih naporovv sistemu javnih uslužbencev ni mogoče učinkovito in hitro nagraditi,– beg kakovostnih kadrov iz AVP zaradi prenizkih plač,– uspešnost AVP kot strokovne ustanove je življenjsko odvisna od stalnih in kakovostnihkadrov,– zmanjševanje sredstev s strani MK za vlaganje v vzdrževanje in investiranje infrastrukturelahko vodi v neustrezno izvajanje javne službe,– ob slabi infrastrukturi se bodo obiskovalci preusmerili na bolje opremljene turističnedestinacije,330

– ob nezadostnem vzdrževanju infrastrukture se zvišuje možnost nesreč obiskovalcev indelavcev.6 Predlogi ciljev in ukrepov1. Cilji na področju varstva kulturne dediščine– AVP je splošno prepoznan kot kulturni spomenik nacionalnega pomena, z obnovljenimi inustrezno predstavljenimi elementi parkovne dediščine pa pomeni simbol države Slovenije,– AVP je ohranjen kot prostorsko enovita in funkcionalno povezana celota, kjer se javna koristizvaja na podlagi akta o razglasitvi in na podlagi ohranjanja celotnega nepremičnegapremoženja v državni lasti,– predstavitev in promocija zgodovinskega vrta,– AVP je strokovna ustanova z bogatim znanjem s področja kulturnih spomenikov parkovnedediščine, parkovnega vzdrževanja in oblikovanja, arboristike, dendrologije in parkovnegagozda ter s široko paleto javnih (izobraževalnih) programov, s katerimi širi parkovno in vrtnokulturo.Ukrepi na področju varstva kulturne dediščine:– kakovostno in redno vzdrževanje oziroma primerna raba vseh elementov kulturne dediščine,– izboljšanje obstoječih in snovanje novih, na kulturni dediščini temelječih programov in vsebinter njihova aktivna vključitev v celostno ponudbo AVP,– aktivno sodelovanje s sorodnimi institucijami, univerzami in raziskovalnimi ustanovami vnacionalnem in regionalnem okviru, spremljanje sodobnega razvoja ter– osveščanje in seznanjanje domače in tuje javnosti s kulturnimi vrednotami parka AVP indelovanjem javnega zavodaČas izvedbe: Do leta 2014.Ocena finančnih sredstev: 4, 4 milijona EUR.2. Cilji na področju vzdrževanja in razvoja arboretske zbirke:– AVP vzdržuje in razvija arboretsko zbirko.Ukrepi na področju vzdrževanja in razvoja arboretske zbirke– AVP skrbi za vrednotenje in razvoj arboretske zbirke prek strokovne oskrbe in varstvaarboretskih nasadov, označevanja rastlin, vodenja evidenc in strokovne dokumentacije terarhiva, vzdrževanja genske banke, strokovne oskrbe preizkusa rastlin in predstavitevdendroloških spoznanj.Čas izvedbe: Do leta 2014.Ocena finančnih sredstev: 300.000 EUR.3. Cilji na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti:331

– Območja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti so ohranjena kot doživljajsko inprogramsko bogastvo prostora.Ukrepi na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti:– območja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti se vključi v prostorsko ureditev inprogramsko ponudbo parka.Čas izvedbe: Do leta 2014.Ocena finančnih sredstev: 300.000 EUR.4. Cilji na področju upravljanja:– AVP ustrezno izvaja osnovno dejavnost: upravlja s kulturnim spomenikom državnegapomena in skrbi za prezentacijo njegovih kulturnih vrednot, sodeluje pri vzdrževanju,obnavljanju in varstvu drugih spomenikov vrtnoarhitekturne dediščine (spomenikovoblikovane narave) v državni lasti in okolice spomenikov v državni lasti, tvorno prispevak varstvu kulturne dediščine in uspešno gospodari z državnim premoženjem.Upravljanje mora še naprej temeljiti na jasnih ciljih, opredeljenih v strategijiohranjanja kulturne dediščine v povezavi z izobraževanjem in turizmom.– Pri upravljanju je treba poiskati sinergijo vseh vsebin, ki se trenutno izvajajo naobmočju parka, natančno ločiti upravljavske vsebine po posameznih programih terdefinirati poslovne, trženjske, komunikacijske in finančne cilje.Ukrepi na področju upravljanja:– sprejem načrta upravljanja,– izvedba potrebnih investicij glede na razpoložljiva sredstva in pripravljeno projektnodokumentacijo,– oblikovanje programov s področja ohranjanja vrtnoarhitekturne in druge kulturne dediščine,naravnih vrednot, izobraževanja in turizma tako, da bodo ustvarjene sinergije med njimi inbodo zagotavljali dodatne vire prihodkov, ter– oblikovanje skupnih programov z vključevanjem lokalne skupnosti.Čas izvedbe: 2014.Ocena finančnih sredstev: 10 milijonov EUR.5. Cilji na področju izobraževanja in turizma:– AVP je uveljavljen kot znano izobraževalno in turistično središče v širšem prostoru, kjerponudba temelji na aktivnostih in kvalitetni dopolnilni ponudbi, povezani z bogatokulturno dediščino in ohranjenim naravnim okoljem,– AVP je za široko občinstvo privlačna točka ogleda, ki je hkrati izhodišče za obisk ostalihturistično zanimivih lokacij v širši regiji ter kot tak povezovalni element in generatorrazvoja območja,– višja ozaveščenost in seznanjenost domače in tuje javnosti z varovano vrednoto indejavnostjo javnega zavoda.332

Ukrepi na področju sekundarnih dejavnosti (turizem, gostinstvo):– izboljšanje in kvalitetna nadgradnja turistične infrastrukture ter oblikovanje in trženjeproduktov, ki bodo temeljili na identiteti AVP, njegovi kulturni dediščini in naravnihvrednotah,– strateške povezave z bližnjimi turističnimi destinacijami in s potencialnimi upravljavcipreostale turistične infrastrukture, ki bodo razvijali medsebojno skladne in z osnovnodejavnostjo povezane programe,– na temelju kulturno-zgodovinskih vsebin in izobraževalnih programov izboljšati ponudboturističnih proizvodov ali poiskati nove.Čas izvedbe: 2014.Ocena finančnih sredstev: 1 milijon EUR.6. Cilji na področju dopolnilnih gospodarskih dejavnosti:– AVP je prepoznaven gospodarski subjekt na področju pridelave in prodaje parkovnihrastlin, projektiranja krajinsko arhitekturnih ureditev in izvedbe krajinsko vrtnarskihdel.– S tržnimi dejavnostmi AVP doseže višjo stopnjo kakovosti javne službe.Ukrepi na področju dopolnilnih gospodarskih dejavnosti:– AVP razvija kakovost storitev na področju pridelave in prodaje parkovnih rastlin, projektiranjakrajinsko-arhitekturnih ureditev in izvedbe krajinsko-vrtnarskih del z izobraževanjem inprakso,– gospodarska proizvodnja se umika izpred stare upravne stavbe in se organizira ob severnemrobu območja Arboretuma,– drevesničarska in vrtnarska pridelava vzgaja tudi rastline za porabo v parku in drugih kulturnihparkovnih spomenikih, za potrebe javne službe pa se oblikuje sortimentna drevesnica sposebnim režimom pridelave in dokumentiranja.Čas izvedbe: 2014.Ocena finančnih sredstev: 10 milijonov EUR.7 ViriAnaliza stanja na področju varstva kulturne dediščine (delovno gradivo), pripravil Javni zavodArboretum Volčji Potok, september 2010.Predlog finančnega načrta in programa dela za leto 2011, pripravil Javni zavod Arboretum VolčjiPotok, november 2010, dopolnjeno december 2010.333

1.10.2.4Damjana Pečnik, Tanja Černe in Silvester GaberščekOBNOVA SPOMENIKOVKAZALO1 Opredelitev področja – financiranje kulturne dediščine2 Mreža izvajalcev – opisi dejavnosti3 Pravna ureditev4 Podporne dejavnosti (izobraževalni sistem, strokovni tisk, stanovske organizacije, medresorskosodelovanje)5 Opis stanja na področju financiranja kulturne dediščine6 Analiza PSPN7 Predlogi ciljev in ukrepov8 Viri334

1 Opredelitev področja – financiranje kulturne dediščinePo Zakonu o varstvu kulturne dediščine so kulturna dediščina območja in kompleksi, grajeni indrugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana delakot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj,značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovegazgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu.Kot je zapisano že v splošnih določbah Ustave RS, država na svojem ozemlju skrbi za ohranjanjekulturne dediščine. Ustava RS ima še posebno določbo, da je vsakdo dolžan v skladu z zakonomvarovati kulturne spomenike.Tradicija varstva kulturne dediščine v Sloveniji je glede na zvrst, vsebino in pomen dediščine podobnakot v drugih evropskih državah. Zakon o varstvu kulturne dediščine je sistemsko uredil varstvokulturne dediščine in nadgradil že uveljavljeno varstvo. Ohranil je pojem kulturne dediščine inkulturnega spomenika iz prej veljavnega zakona, na novo pa uvedel določnejšo delitev kulturnihspomenikov, in sicer na kulturne spomenike državnega pomena ter kulturne spomenike lokalnegapomena. Za enovito varstvo je pozitivno, da je zakon krovni zakon za vso kulturno dediščino. Zaradispecifičnosti so arhivsko gradivo in knjige ter knjižnično gradivo kot dediščina urejeni v posebnihzakonih.2 Mreža izvajalcev – opisi dejavnostiUpravne naloge na področju varstva kulturne dediščine opravlja Direktorat za kulturno dediščino vokviru Ministrstva za kulturo RS. Naloge javne službe na področju premične kulturne dediščine inmatično službo na tem področju opravljajo nacionalni, pokrajinski, mestni, medobčinski in posebnimuzeji, ki sestavljajo muzejsko mrežo. Za izvajanje javne službe na področju varstva nepremičnedediščine je država ustanovila javni zavod, ki s svojimi organizacijskimi enotami pokriva celotnoobmočje Republike Slovenije. Zavod ima centralo v Ljubljani in sedem območnih enot: Celje, Kranj,Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto in Piran ter Restavratorski center s sedežem vLjubljani, ki je koordinator restavratorske dejavnosti v Sloveniji.Register dediščine je uradna evidenca, ki je osnova za varovanje dediščine. Enote se lahko vključujejov sistem varstva le, če so vpisane v register. Način varovanja dediščine se opredeli v prostorskih aktihoziroma v aktu o razglasitvi za kulturni spomenik. Taka ureditev je primerljiva z ureditvijo v drugihdržavah. Evidentirana kulturna dediščina v Sloveniji odraža značilnosti poselitvene slike terrazpršenosti 5890 naselij v državi in razdeljenosti na več kot 200 lokalnih skupnosti. Zato imamo zeloveliko raznolikih varovanih enot dediščine in več kot 8000 razglašenih kulturnih spomenikov. Vregister je vpisanih 28.858 enot dediščine (po stanju na dan 31. 12. 2009). Inšpekcijski nadzor nadvarovanjem kulturne dediščine opravlja poseben inšpektorat kot organ v sestavi Ministrstva za kulturo(v nadaljevanju: MK).3 Pravna ureditev– Zakon o varstvu kulturne dediščine ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08),– Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB1 in56/08 in 4/10),– Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi –uradno prečiščeno besedilo /ZSNNPK – UPB1/ (Ur. l. RS, št. 14/2003, 77/2008),– Operativni program krepitve razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013.335

4 Podporne dejavnosti (izobraževalni sistem, strokovni tisk, stanovske organizacije,medresorsko sodelovanje)Na področju izobraževanja je uveden nov sistem opravljanja strokovnih izpitov in podeljevanjanazivov, pred sprejetjem je pravilnik o pripravništvu in strokovnih nazivih. Javna služba intenzivnoizvaja programe usposabljanja in vseživljenjskega učenja, ki vključujejo sodelovanje v projektnihskupinah za revitalizacijo dediščine, javne predstavitve obnovljene dediščine, pisanje znanstvenih,strokovnih in poljudnih člankov, izdajo priložnostnih gradiv in zloženk, popularizacijo vizobraževalnih ustanovah, kulturnih organizacijah in lokalnih skupnostih, sodelovanje na okroglihmizah, tiskovnih konferencah in drugo. To kaže na zavedanje pomena kulturne dediščine in verostrokovnega sektorja in laične javnosti v znanje in kakovost dela strokovnjakov zavodov na področjukulturne dediščine in arhivske dejavnosti.Za potrebe varstva kulturne dediščine v širšem prostoru so vzpostavljene nove študijske smeri naUniverzi v Mariboru, Univerzi na Primorskem in Univerzi v Novi Gorici.Javno službo na področju varstva nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine opravljaJavni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, ki ima po novem v svoji sestavi dve glavniorganizacijski enoti: Enoto za varstvo nepremične in z njo povezane dediščine ali Službo za kulturnodediščino ter Center za konservatorstvo. Služba za kulturno dediščino združuje sedem območnih enot(Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Piran), te imajo še manjše izpostave vkrajih z veliko dediščine (Koper, Ptuj, Škofja Loka).Poleg zakonsko določenih nalog namenjata javna služba in MK veliko pozornost celostni promocijikulturne dediščine, saj ima ta zelo velik pomen pri njenem varstvu in ohranjanju. Promocija dejavnostizavodov in ministrstva je v celoti usmerjena h kontinuiranemu osveščanju javnosti o pomenuohranjanja kulturne dediščine in njene ogroženosti ter spodbujanju k osnovnim nalogam, ki jihsodobni svet in civilizacija morata zagotavljati za njen obstoj. Zavodi promocijo izvajajo v oblikipredavanj, vodstev po spomenikih, razstav, predstavitev prek spletnih strani, zloženk in publikacij. Šezlasti uspešna je promocija kulturne dediščine s t. i. Dnevi evropske kulturne dediščine, ko se posebejusmerjajo v možnost dostopa in ogleda spomenikov brez vstopnin.MK je na področju kulturne dediščine uspešno v medresorskem sodelovanju. Sodelovalo je vmedresorski projektni skupini za predsedovanje RS Odboru ministrov Sveta Evrope pri MZZ. Vokviru predsedovanja je v sodelovanju z Direktoratom za kulturni razvoj in mednarodne zadeve inpartnerji pripravilo več dogodkov, med drugim ministrsko konferenco in razstavo projekta Ljubljanskiproces in Drugi evropski dediščinski forum, ter sodelovalo pri predstavitvi romske kulture inotvoritvenem srečanju romske kulturne poti. MK je sodelovalo tudi v mednarodnih projektih Fastionline, Athena in Carrare.Ministrstvo uspešno sodeluje z Ministrstvom za gospodarstvo (z Direktoratom za turizem),Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Programa za razvoj podeželja 2007-13/3.2.3ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja) ter s Službo vlade RS za lokalno samoupravo inregionalno politiko, predvsem pri skupni pripravi programov in spodbujanju projektov zasofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kulturni spomeniki in dediščina(nepremična, premična in živa) so vključeni v celostno promocijo, ki jo koordinira Slovenskaturistična organizacija (STO); izdane so bile brošure, ki promovirajo mestna središča kot kulturnažarišča, posebej je bil pripravljen prospekt o gradovih in dodatno je bila koordinirana promocijaslovenske gastronomije in izbranih spominkov. Kultura se enakopravneje uvršča v turistično ponudboin promocijo prireditev (sofinanciranje STO). Posebej je prenovljeni kulturni dediščini in njeninadgradnji za turistično rabo namenjen program EDEN. Tudi na razpisih za prenovo objektovdediščine so aktivno podprti projekti, ki so usmerjeni v vsebinske dopolnitve za večjo dostopnostdediščine in njeno vključevanje v domačo ponudbo in za tuje goste. Poleg promocijskih gradiv se ževeč let načrtno ureja označevanje pomembnejših kulturnih spomenikov s sistemi označevanja naavtocestah in naprej do ciljev. Ob zdraviliščih in zimskih središčih je enakovredno obravnavanakulturna dediščina skupaj z naravnimi znamenitostmi. Ministrstvo ciljno usmerja vse muzeje v razvojinformacijskega sistema tako v posameznih muzejih kot na medmrežju (museums.si, culture.si),podpira razvoj mreže trgovin z replikami razstavljenih eksponatov in izdelkov tipičnih slovenskih336

obrti ter podpira postavljanje razstav, kjer se kot ciljno občinstvo načrtno upoštevajo obiskovalci iztujine (gradiva in podnapisi ter vodstva v različnih jezikih).MK uspešno sodeluje tudi z Ministrstvom za okolje in prostor, in sicer pri ohranjanju in promocijikulturne dediščine v okviru programov in projektov in zakonskih podlag znotraj Triglavskeganarodnega parka, Krajinskega parka Sečovlje, Parka Škocjanske jame in v sklopu Alpske konvencije,pa tudi v medresorskih telesih za odstranjevanje posledic elementarnih nesreč (potres v Posočju,poplave v Železnikih, plazenja brežin – Vremski Britof, Prebold …).5 Opis stanja na področju financiranja kulturne dediščineVarovanje kulturne dediščine je postalo skozi polpreteklo zgodovino zelo odvisno od neposrednegaproračunskega financiranja. V odsotnosti mehanizmov, ki bi spodbujali zasebna vlaganja v kulturo invnašali podjetniško obnašanje, izgublja stik z gospodarstvom in družbo, prikrajšana pa je tudi zafinančno vzdržnost, ki jo prinaša financiranje iz različnih, ne le javnih, ampak tudi zasebnih virov.Struktura oziroma razporeditev sredstev za varovanje kulturne dediščine dokazuje:– da izrazito prevladujejo javni finančni viri (državni model financiranja),– da je financiranje investicijskega vzdrževanja kulturnih spomenikov izrazito omejeno innezadostno glede na potrebe,– da se za proračunska sredstva lahko potegujejo le lastniki kulturnih spomenikov in ne lastnikikulturne dediščine (financiranje ohranjanja kulturne dediščine, ki ni spomenik, je predvsemstvar lastnikov oziroma investitorjev posegov v prostor),– da so davčna zakonodaja in instrumenti davčnih olajšav nespodbudni tako za lastnike kot tudiza sponzorje in donatorje, ki želijo vlagati svoja sredstva v obnovo in ohranjanje kulturnedediščine, zato zasebnih virov financiranja v obliki sponzorstva in donatorstva praktično ni,– da predstavljajo proračunska sredstva na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za nekaterenujne programe Republike Slovenije v kulturi (t. i. »kulturni tolar«) dodatna proračunskasredstva za obnovo nekaterih najbolj ogroženih in najbolj kakovostnih objektov kulturnedediščine, ki bistveno izboljšujejo stanje na področju kulturne dediščine, zlasti pri reševanjuogroženih objektov in objektov z več pomembnimi kulturnimi funkcijami,– da je vključitev sredstev EU (Evropski sklad za regionalni razvoj) v obliki sofinanciranjapomemben finančni vir, vendar le za obnovo državnih in občinskih kulturnih spomenikov.Lastništvo spomenika je povezano s številnimi dolžnostmi in omejitvami. Stroški vzdrževanja sopraviloma bistveno večji od vzdrževalnih stroškov drugih nepremičnin, predpisani varstveni režimspomenika dodatno obvezuje lastnika, hkrati pa mu omejuje možnost rabe nepremičnine. Obveznostohranitve spomenikov tako predstavlja za lastnike objektov oziroma njihove upravičence latentnoobveznost zagotavljanja denarnih sredstev.Medtem ko so obveznosti za državo in občino predvsem v vzdrževanju in obnavljanju kulturnihspomenikov, zakon za fizične in pravne osebe kot osebe zasebnega prava določa tudi dodatneobveznosti, predvsem finančne. Zavod za varstvo kulturne dediščine lahko namreč lastniku z odločboodredi delno ali celotno izvedbo določenih ukrepov za izvedbo varovanja v sorazmerju z njegovimizmožnostmi, ob upoštevanju koristi in ugodnosti, ki jih ima od dediščine.Z vsakim ukrepom, ki se nanaša na spomenik, nastanejo za lastnika dodatni stroški (posebni materiali,skrbna in draga obrtniška dela itd.). Pri tem se poraja vprašanje, koliko se lahko lastnik obremeni s337

stroški, ki se navezujejo na spomenik, čeprav obstaja dolžnost vzdrževanja in ohranjanja, kakšnefinančne žrtve se torej lahko »po zakonu« zahtevajo od lastnika.Z vlaganji javnih sredstev v nepremične spomenike se skuša pokriti razlika med sredstvi, ki jih jepredvidel lastnik za varovanje v skladu s svojimi zmožnostmi, in celotnim zneskom za izvedboukrepov varovanja, vzdrževanja in oživljanja spomenika. Z javnimi sredstvi države ali občine sekrijejo izredni stroški, ki presegajo tako običajne stroške, ki jih mora lastnik sam pokrivati, kot tudikoristi in ugodnosti, izvirajoče iz statusa spomenika, ti stroški pa niso v sorazmerju z zmožnostmilastnika spomenika (40. člen ZVKD-1).MK namenja proračunska sredstva za (so)financiranje obnov razglašenih kulturnih spomenikov, insicer za:– obnovo spomenikov, ki so do sredstev upravičeni na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstevza nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (javni razpisi/pozivi MK),– obnovo spomenikov v lasti Republike Slovenije (skladno z Zakonom o lastninjenju kulturnihspomenikov v družbeni lastnini, Uradni list RS, št. 89/99),– obnovo spomenikov v lasti lokalnih skupnosti, verskih skupnosti in drugih pravnih in fizičnihoseb (dvoletni javni razpisi MK) ter– obnovo in oživitev kulturnih spomenikov državnega pomena v državni in občinski lasti ssredstvi ESRR (neposredna potrditev operacij pri državnih spomenikih in javni razpis priobčinskih spomenikih).Graf 1: Sredstva MK za obnovo kulturnih spomenikov v obdobju 1995–201014.000.00012.000.00010.000.0008.000.0006.000.0004.000.0002.000.00001995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010SREDSTVA ZA SPOMENIKE SKUPAJ Z EUSREDSTVA ZA SPOMENIKE BREZ EUVir: Podatki finančne službe MK.Večina lastnikov stavbne dediščine ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi, zato je nujnaimplementacija instrumentov, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju bremena financiranja.338

6 Analiza PSPNPrednosti:– visoka dostopnost zaradi majhnih razdalj med kraji v Sloveniji in razpršenost, kulturnapestrost objektov kulturne dediščine v različnih regijah in celostna mreža javne kulturneinfrastrukture,– skrb za spomenike in s tem povezane finančne obveznosti države in občin so postale normalnidel proračunskega financiranja ter jih država in osveščene občine vključujejo v svojeprostorske in razvojne načrte,– na ravni države se vedno bolj uveljavljata medsektorski pristop k ohranjanju kulturnedediščine in skupno varstvo kulturne dediščine,– večina lokalnih skupnosti se zaveda svojih obveznosti pri ohranjanju kulturne dediščine inkulturnih spomenikov ter za to tudi namenja finančna sredstva,– postopoma se povečuje zanimanje turističnega gospodarstva za celostno vključevanje kulturnedediščine v turistično ponudbo (Plečnikova Ljubljana, Lipica, Bled, Ptuj, Pliskovica, Po potehSoške fronte itd.), še vedno pa prevladujejo zgledi, ko država s spomeniki v svoji lasti, ssubvencijami ali podporo prireditvam v njih ali pri projektih lokalnih skupnosti in civilnihzdruženj kaže najbolj uspešne vzorce povezav kulture in turistično-gostinske ponudbe (Blejskigrad, Lipica, Bistra, Otočec, Kostanjevica, Predjamski grad, Ptuj, Muzej na prostem Rogatec).Med desetimi najbolj obiskanimi kulturnimi spomeniki v Sloveniji je kar šest objektov v lastidržave.Slabosti:– pomanjkanje načrtne strategije pri promoviranju naše kulture in kulturne dediščine,– preveliki upi uporabnikov glede proračunskih sredstev in premalo angažmaja za zagotovitevizvenproračunskih virov,– pomanjkanje upravljavskih znanj in kadrov v kulturi,– v fiskalni politiki države ni spodbud za varovanje in obnovo kulturne dediščine − sistemdavkov ne predvideva davčnih olajšav za lastnike kulturnih spomenikov/dediščine (izjema:davek na dediščine in darila, davek na promet z nepremičninami),– sistem davkov ne omogoča ustreznih davčnih olajšav za donacije in sponzorstva,– omejitve in dolžnosti zaradi lastništva kulturnega spomenika/dediščine so v nesorazmerju zugodnostmi oziroma prednostmi,– nevladni sektor s področja ohranjanja kulturne dediščine, posebej nepremične, je v Slovenijinerazvit ter ni sposoben delovati kot dopolnilo in korektiv politike državnih in lokalnihoblasti, usmerjen je predvsem v kratkoročne cilje,– varstvo je osredotočeno na posamezne objekte, nesposobno in/ali nepripravljeno pa zaohranjanje dediščinskih lastnosti na večjih območjih, ni oblikovane dolgoročne strategijedelovanja, program je zasnovan na trenutnih prioritetah,339

– turizem vidi priložnosti predvsem v promocijskem trženju izjemnih spomenikov in njihovevrednosti kot blagovne znamke, in ne v okviru širšega in kontinuiranega vključevanja kulturnedediščine, tudi pri izjemnih spomenikih (Lipica, Bled); turizem na nekaterih območjih žeizrablja dediščino na trajnostno škodljiv način (npr. Triglavski narodni park, Bled),– odsotnost vzgoje za prepoznavanje in vrednotenje kulturne dediščine na vseh stopnjahizobraževanja.Priložnosti:– izražen interes slovenskega turističnega sektorja za oplemenitenje turistične ponudbe skulturnim izročilom, kar bo povezalo in kakovostno nadgradilo tako turistično kot kulturnoponudbo,– z razvojem novih storitev v kulturi (povezovanje dediščine in trajnostnega turizma,povezovanje z varovanjem naravnih vrednot in izobraževanjem) bo ta poleg javnegafinanciranja sposobna del sredstev pridobiti tudi iz drugih virov,– okrepiti poistovetenje prebivalstva z njegovo kulturno dediščino na lokalni ravni kot stemeljem ohranjanja kulturne raznovrstnosti in identitete, ohranitev znanj in materialov,potrebnih za vzdrževanje kulturne dediščine, ter njihov razvoj za novo ustvarjalnost na tejosnovi,– z vključitvijo ohranjanja kulturne dediščine v razvojno in prostorsko načrtovanje se gradislovenska prepoznavnost, posebej z ohranjanjem značilne krajinske tipologije in ovrednotenihurbanističnih konstant,– s povezovanjem javnih in zasebnih financ je treba preseči zgolj obnovo lupin kulturnedediščine ter doseči njeno vključevanje v sodobno življenje z revitalizacijo in rehabilitacijo,pri čemer bo jasna zahteva po njenem ohranjanju z rabo,– kulturna dediščina dviguje samozavest na demografsko in gospodarsko ogroženih območjih,omogoča zaposlovanje na njih in zagotavlja delo težje zaposljivim osebam.Nevarnosti:– brez davčnih oziroma finančnih spodbud ni mogoče pričakovati, da bodo lastniki kulturnihspomenikov/dediščine upoštevali spomeniškovarstvene usmeritve in navodila za obnovo,– če kultura ne bo spremenila načina delovanja in se začela povezovati z drugimi sektorji,predvsem pa odkrivati nove tržne poti, bo vse bolj slabela, saj se bo poglabljalo javno mnenje,da je kultura le nekoristna potrošnja,– kulturno dediščino je treba vključiti v razvoj in jo varovati skozi upravljanje, v nasprotnemprimeru bo sredstev za obnovo še manj in dediščina bo propadla,– nadaljevanje zlorabe kulturne dediščine do izničenja njene fizične ali duhovne substance in zatem iskanje rešitev, ko je brez ustrezne funkcije in velikih vložkov takšno ohranjanje utopično.7 Predlogi ciljev in ukrepovCilj 1: Obnoviti in/oziroma oddati vsaj pet kulturnih spomenikov v lasti RS in upravljanju MKUkrepi:340

– sprememba in dopolnitev področne zakonodaje, ki bo določila način oziroma olajšalapostopke oddaje/ prodaje kulturnih spomenikov,– zagotovitev sredstev EU za obnovitev.Čas izvedbe: Takoj oziroma do leta 2015.Ocena finančnih sredstev: Potrebnih bo dodatnih 22 milijonov EUR iz ESRR.Cilj 2: Uvedba dopolnilnih mehanizmov (davčnih in finančnih instrumentov), ki bi finančnorazbremenili lastnika kulturnega spomenika oziroma dediščineZ zornega kota lastnika spomeniškega objekta, ki ga je treba ohraniti oziroma restavrirati, predstavljavsaka oblika finančne podpore veliko, zaželeno in po navadi potrebno pomoč, ki jim omogoča, dauspešno opravijo postavljene naloge. Medtem ko se iz državnih virov lahko financirajo zgoljnajosnovnejše potrebe, bi v primeru nejavnih virov financiranja obstajala realna možnost, da se projektizpelje v celoti.Na splošno lahko opredelimo dva načina, ki omogočata državam, da spodbudijo ohranjanje, prenovoin zaščito spomenikov. Prvi obsega strategije in ukrepe, ki spodbujajo zasebni sektor k vlaganju vstavbno dediščino (dinamični pristop). Drugi način izhaja iz dejstva, da brez podpore države zasebnilastniki lahko sprejmejo odločitev, da naložbe v nepremične spomenike niso ekonomsko upravičene,kar sproža potrebo države po zagotovitvi finančnih spodbud in subvencij (podporni pristop). 1Ukrepi:– davčne spodbude zasebnemu sektorju, da bo vlagal v stavbno dediščino (spodbujanjesponzorstva in donatorstva),– davčno stimuliranje lastnika kulturnega spomenika oziroma kulturne dediščine (oprostitevdavka na nepremičnine s statusom kulturnega spomenika in davčna olajšava za lastnikekulturne dediščine),– subvencioniranje obrestnih mer za posojila, namenjena vzdrževanju in obnovi kulturnedediščine.Čas izvedbe: Dejavnosti je treba začeti v letu 2011 (sprejetje Zakona o davku na nepremičnine).Ocena finančnih sredstev: Dodatna sredstva za dosego cilja niso potrebna, je pa potrebna političnavolja.Cilj 3: Izboljšati način proračunskega sofinanciranja dediščine velikih lastnikovUkrep: Sprememba in dopolnitev področne zakonodaje, ki bo omogočila sklepanje pogodb z velikimilastniki za izvedbo programa obnove.Čas izvedbe: 2011.Ocena finančnih sredstev: Dodatna sredstva za dosego cilja niso potrebna.Cilj 4: Obnova najbolj kakovostih in najbolj ogroženih spomenikov v SlovenijiUkrepa:341

– priprava strokovnih osnov za sprejetje novega zakona za podaljšanje Zakona o zagotavljanjusredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št. 14/03 –UPB-1 in 77/08), katerega veljavnost se izteče leta 2013,– glede na dosedanje zelo pozitivne rezultate, ki jih pri obnavljanju in ohranjanju predvsemvidnejših kulturnih spomenikov omogočal t. i. Zakon o kulturnem tolarju, je treba sprožitipostopke za njegovo nadaljevanje v novem petletnem obdobju.Čas izvedbe: 2011/12.Ocena finančnih sredstev: Isto kot v dosedanjih postavkah Kulturnega tolarja.Cilj 5: Izboljšati Zakon VKD-1Ukrep: Pri dvoletnem izvajanju ZVKD-1 so bile ugotovljene nekatere slabosti tega zakona in vposameznih delih njegova neizvedljvost, zato je v teku priprava spremembe oziroma dopolnitevposameznih členov.Čas izvedbe: 2011.Ocena finančnih sredstev: Dodatna sredstva za dosego cilja niso potrebna.8 ViriInterne analize in prispevki Direktorata za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturo RS.Lebe Sibila, Sonja, in dr. (2009). Strategija razvoja kulturnega turizma na Slovenskem. Maribor.Ivanc, Tjaša (2011). Dodatna pojasnila v zvezi s spremembami in dopolnitvami ZVKD-1. Univerza vMariboru, Pravna fakulteta.342

1.10.3 Arhivska dejavnost343

1.10.3.1Nina Zupančič PušavecPODROČJE VARSTVA ARHIVSKEGA GRADIVAKAZALO1 Uvod2 Pravna ureditev varstva arhivskega gradiva v Sloveniji3 Organizacija, status in pristojnosti arhivov3.1 Varstvo javnega arhivskega gradiva in javni arhivi3.1.2 Javni arhivi kot izvajalci javne arhivske sluţbe3.2 Varstvo zasebnega arhivskega gradiva in zasebni arhivi4 Opis stanja v javnih arhivih, ki jih financira MK4.1 Javna arhivska sluţba4.2 Arhivsko gradivo4.3 Uporaba5 Financiranje6 Kadri7 Infrastruktura8 Cilji9 Viri344

1 Uvod»Ob izpolnjevanju upravnih, pravnih ali ostalih poslovnih aktivnostih nastajajo pri oblastnih organih,zavodih, podjetjih, društvih ali posameznih osebah in druţinah raznovrstni zapisi. Arhivska stroka jihmora usposobiti, da bodo postali vir za preučevanje preteklosti, to je za nov namen v primerjavi stistim, zaradi česar so nastali, ter da se bodo neomejeno dolgo ohranili« (Ţontar 2003, str. 7). Arhivimorajo poskrbeti za varstvo arhivskega gradiva, ki nastaja pri poslovanju javnopravnih oseb, na nivojudrţavne uprave ali na nivoju samoupravnih lokalnih skupnosti, in predstavlja pomemben delnacionalnega spomina ter drţavi, samoupravnim lokalnim skupnostim ter njihovim ustanovam inposameznikom zagotavlja pravno varnost ne glede na nosilce, načine zapisa ali njihovo pojavnost.Arhivsko gradivo je kulturni spomenik. Arhivi so pomembni za razvoj nacionalne zavesti in identiteteter predstavljajo zelo pomemben del nacionalnega spomina. Arhivsko gradivo je povezano s pravno indokazno vrednostjo zapisov ter z načeli odgovornosti vseh nosilcev funkcij. V demokratičnih druţbahje pomembno, da imajo drţavljani pravico do »zgodovinske resnice«. Zato se v arhivski dejavnostiprepletajo tako zgodovinski oziroma kulturniški pristop kot tudi administrativni pristop gledeupravljanja dokumentov. Urejen in usklajen način upravljanja dokumentarnega in arhivskega gradivaje pomemben za transparentnost delovanja, administrativno učinkovitost, dobro izvajanjeinformacijskih storitev in zmanjševanje stroškov ter odraţa tudi pravico do informiranosti in pravneodgovornosti. Narava opravljanja arhivske dejavnosti je posebna zaradi potrebe po enakemobravnavanju arhivskega gradiva v celotni drţavi, zagotavljanju dostopnosti do arhivskega gradiva terenakem strokovnem obravnavanju vsega arhivskega gradiva ne glede na to, kje je.V zadnjih dveh desetletjih so se na področju varstva arhivskega gradiva zgodili pomembni premiki, kiso bili predvsem posledica druţbenih sprememb in osamosvojitve Slovenije. V obdobju slovensketranzicije se je aktualizirala vloga arhivov, in sicer predvsem zaradi hrambe gradiva prejšnjega sistemater v povezavi s poravnavo različnih krivic, ki so se zgodile v preteklem obdobju. Prav tako so noveokoliščine in različni razlogi, kot so bili povečana uporaba arhivskega gradiva zaradi raznih postopkovuveljavljanja pravic, povečano število prevzemov gradiva zaradi spremembe sistema, ukinitev alistečajev, novih nosilcev zapisov in informacijske tehnologije, potisnili arhivsko stroko k hitriprilagoditvi novim razmeram. Razvoj informacijske tehnologije je prinesel številne novosti vdelovanje drţavne uprave in širše javne uprave ter poslovni oziroma zasebni sektor, spremembe sosegle tudi v vsakdanjik vseh nas kot posameznikov. Z razvojem sodobnih tehnologij se spreminjajonačini dela in komunikacij. Zasebni in javni sektor kot tudi posamezniki se srečujejo s številnimivprašanji, ki jih prinaša delo z dokumenti v digitalni obliki. Uvajajo se novi načini poslovanja zgradivom, ki zahtevajo tudi nove procese oblikovanja in organiziranja arhivskega dela. Kot posledicavedno bolj intenzivnega elektronskega poslovanja nastaja vedno večja količina arhivskega gradiva velektronski obliki, ki ga je oziroma ga bo treba tudi ustrezno varno dolgoročno hraniti in arhivirati.2 Pravna ureditev varstva arhivskega gradiva v SlovenijiOdkar so se začele druţbene spremembe v Sloveniji, so arhivi poudarjali nujnost uskladitve arhivskezakonodaje z novim pravnim redom na osnovi samostojnega zakona za področje arhivske dejavnosti.Leta 1997 je bil sprejet Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA) 1 , po katerem je bilo arhivskogradivo opredeljeno kot javno in zasebno, kar je pomenilo v primerjavi s prejšnjo prevladujočodruţbeno ali drţavno lastnino arhivskega gradiva spremembo in hkrati novost na tem področju.Citirani zakon je predstavljal dobro pravno podlago za varstvo arhivskega gradiva kot kulturnegaspomenika, ni pa urejal področja varstva elektronskega dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki je1 Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št. 20/97 in 32/97, v nadaljevanju: ZAGA).345

zaradi tehnološkega razvoja oz. informacijske druţbe postalo prevladujoče in izjemno pomembno.Leta 2006 je bil zato sprejet Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih(ZVDAGA) 2 , ki ureja način, organizacijo, infrastrukturo in izvedbo zajema ter hrambedokumentarnega gradiva v fizični in elektronski obliki, veljavnost oziroma dokazno vrednost takegagradiva, varstvo arhivskega gradiva in pogoje za njegovo uporabo, naloge arhivov in javne arhivskesluţbe ter s tem povezane storitve in nadzor nad izvajanjem. Temeljna načela zakona so: načeloohranjanja dokumentarnega gradiva oziroma uporabnosti njegove vsebine, načelo trajnosti, načelocelovitosti, načelo dostopnosti in načelo varstva kulturnega spomenika. Zakon je nadgradil dotedanjoureditev varstva gradiva s celovitim in učinkovitim varstvom elektronskega dokumentarnega inelektronskega arhivskega gradiva, prinesel v obstoječo pravno ureditev varstva arhivskega gradiva kotkulturnega spomenika nekatere spremembe in dopolnitve v zvezi s kriteriji in postopki vrednotenja inodbiranja javnega arhivskega gradiva, varstvom filmskega arhivskega gradiva, arhivskiminformacijskim sistemom in dostopom do arhivskega gradiva v javnih arhivih. Razen na področjustandardiziranega zajema in hrambe oziroma arhiviranja elektronskega gradiva v digitalni oblikidopolnitve niso posegle v dotedanji koncept varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva. Temeljnanačela so ostala enaka, kot jih je določal ţe zakon iz leta 1997, in so uveljavljena tudi v arhivski stroki.V zadnjem obdobju poteka postopek priprave nujnih sprememb in dopolnitev ZVDAGA, s katerimbodo odpravljene nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale ob izvajanju zakona.3 Organizacija, status in pristojnosti arhivov3.1 Varstvo javnega arhivskega gradiva in javni arhivi3.1.1 Temeljna načelaIzvajanje javnega interesa za kulturo:Izvajalci javnega interesa na področju arhivske dejavnosti so: Arhiv Republike Slovenije, regionalniarhivi – javni zavodi, drugi izvajalci z dovoljenjem na podlagi 62. člena ZVDAGA, nevladneorganizacije.Dostopnost:Arhivsko gradivo je kulturni spomenik in predstavlja zelo pomemben del nacionalnega spomina.Dostop do javnega arhivskega gradiva je pravica, zagotavljanje dostopa sodi med naloge javnearhivske sluţbe v okviru veljavne področne zakonodaje.Neprofitnost:Na obravnavanem področju gre za neprofitno dejavnost, za katero je značilna transparentnost porabejavnih sredstev, nujna pa je tudi njena javna dostopnost.Učinkovitost:Učinkovitost na arhivskem področju lahko merimo po uspešnosti uresničevanja temeljnega cilja:zagotavljanje celovitega izvajanja javne arhivske sluţbe oziroma izpolnjevanje in uresničevanjezakonsko določenih nalog. Glavni cilj je, da izvajalci javne arhivske sluţbe v skladu s programom dela2 Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06, v nadaljevanju:ZVDAGA).346

in ob upoštevanju področne zakonodaje učinkovito izvajajo javno arhivsko sluţbo skladno z veljavnozakonodajo ter zagotavljajo ustrezno varstvo arhivskega gradiva in omogočajo čim boljšo dostopnostdo podatkov o arhivskih fondih in zbirkah, ki jih hranijo slovenski javni arhivi za različne vrsteuporabnikov.Transparentnost:Osnovno načelo sofinanciranja izvajanja javnega interesa na področju kulture je transparentnostposlovanja, tako na ravni finančne kot na ravni izvedbene transparentnosti.347

3.1.2 Javni arhivi kot izvajalci javne arhivske službeJavno arhivsko sluţbo izvajajo drţavni arhiv, regionalni arhivi in arhivi samoupravnih lokalnihskupnosti.Arhiv Republike Slovenije (ARS) opravlja naloge drţavnega arhiva. Na podlagi Uredbe Vlade RS oorganih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03) deluje kot del drţavne uprave, in sicer kotorgan v sestavi Ministrstva za kulturo, in »opravlja upravne in strokovne naloge na področju varstvaarhivskega in dokumentarnega gradiva, ki nastaja pri drţavnih organih in drugih zakonsko določenihosebah ter upravne in strokovne naloge skupnega pomena varstva arhivskega gradiva v drţavi«. ARSvaruje javno arhivsko gradivo drţavnih organov, nosilcev javnih pooblastil oziroma izvajalcev javnihsluţb, ki jih zagotavlja drţava, Banke Slovenije ter drţavnih in javnih skladov, agencij in drugihpravnih oseb, ki jih ustanovi drţava in praviloma delujejo za območje celotne drţave. Varujeelektronsko, dokumentarno, arhivsko in filmsko gradivo ter druga avdiovizualna dela, ki veljajo zaslovenska, na območju celotne drţave. Specialni arhivi (notranje zadeve, drţavna varnost, obramba,raziskovanje delavskega gibanja in ljudske revolucije), ki so bili po letu 1945 ustanovljeni večinoma izpolitičnih razlogov, so bili po osamosvojitvi ukinjeni in priključeni Arhivu Republike Slovenije(Zgodovinski arhiv Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Arhiv Inštituta za novejšozgodovino, Arhiv Ministrstva za notranje zadeve skupaj z gradivom tajne varnostne sluţbe).Regionalni arhivi (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ptuj, Pokrajinski arhiv Maribor,Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Zgodovinski arhiv Celje) delujejo kot javnizavodi, katerih ustanovitelj je drţava. Varujejo na območju regionalnega arhiva nastalo javno arhivskogradivo drţavnih organov ali njihovih organizacijskih enot ter izvajalcev javnih pooblastil oziromajavnih sluţb, ki jih zagotavlja drţava, in opravljajo dejavnost na območju ene ali več samoupravnihlokalnih skupnosti. Regionalni arhivi hranijo tudi arhivsko gradivo samoupravnih lokalnih skupnosti,če te ne ustanovijo lastnega arhiva za varstvo svojega javnega arhivskega gradiva.Arhivi samoupravnih lokalnih skupnosti: Lokalna samoupravna skupnost lahko glede na ZVDAGAustanovi lastni arhiv za varovanje svojega javnega arhivskega gradiva, nastalega po 1. januarju 1995,in arhivskega gradiva nosilcev javnih pooblastil oziroma izvajalcev javnih sluţb, ki jih zagotavljasamoupravna lokalna skupnost, ter skladov, agencij in drugih pravnih oseb, katerih ustanoviteljica jesamoupravna lokalna skupnost (občinska javna podjetja, skladi, agencije, javni zavodi in drugi).Takšno varstvo arhivskega gradiva na podlagi ZVDAGA izključuje prevzemanje in varstvo javnegaarhivskega gradiva nekdanjih občin in občinskih ustanov od leta 1850 do leta 1941 (1945) oziromapredhodnic sedanjih občin do 31. 12. 1994, ki je v drţavnih arhivih ali pri drugih pravnih in fizičnihosebah, kakor tudi zbiranje in prevzemanje zasebnega arhivskega gradiva. Za zdaj teh arhivov vSloveniji še ni, ker tovrstnih namer − z izjemo dveh s strani lokalnih samoupravnih skupnosti − nibilo.Izjemoma je v skladu z ZVDAGA nekaterim javnopravnim osebam lahko dana moţnost, da zaradisvojega posebnega statusa oziroma posebne narave dejavnosti s področja visokega šolstva, znanosti,kulture oziroma informiranja na podlagi dovoljenja ministra organizirajo lasten arhiv za varstvolastnega arhivskega gradiva. Do zdaj je bilo dovoljenje izdano Zgodovinskemu arhivu in muzejuUniverze v Ljubljani, ZRC SAZU − Glasbenonarodopisnemu inštitutu ter ZRC SAZU − Inštitutu zaslovensko izseljenstvo. Slednji je dovoljenje leta 2006 vrnil, ker so prenehali obstajati razlogi, zaradikaterih je bilo dovoljenje izdano, njegovo gradivo pa je bilo izročeno Arhivu Republike Slovenije.348

3.2 Varstvo zasebnega arhivskega gradiva in zasebni arhiviUstvarjalci zasebnega arhivskega gradiva so pravne osebe zasebnega prava ter fizične osebe. Zasebnoarhivsko gradivo je last fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava. Pri varstvu zasebnega arhivskegagradiva velja načelo minimalnega omejevanja lastninskih pravic ustvarjalcev zasebnega arhivskegagradiva, ki se lahko omejijo le na podlagi zakonskih določb zaradi javnega interesa (omejevanjeizvoza arhivskega gradiva, predkupna pravica drţave do zasebnega arhivskega gradiva ter strokovnapomoč lastnikom zasebnega arhivskega gradiva s strani pristojnih arhivov). Zasebno arhivsko gradivonastane po posebnem postopku razglasitve, in sicer na podlagi odločbe drţavnega arhiva.Pri zasebnem arhivskem gradivu gre za gradivo pravnih in fizičnih oseb, ki ga arhivi lahko pridobijo zvolili, darili, oporoko, odkupi ali v obliki depozita. V primeru odkupa, volila in darila gre vsakokrat zaprehod lastnine. V drugih primerih gre lahko za prevzem arhivskega gradiva v hrambo, lastniškorazmerje pa ostane nespremenjeno – torej ostane v zasebni lasti osebe, pri kateri je nastalo. Zakonizrecno določa, da se lahko s pogodbo določijo posebni pogoji glede dostopnosti tega gradiva. Zauporabo zasebnega arhivskega gradiva morajo biti pogosto izpolnjeni še posebni pogoji. Pristojniarhiv je zavezan upoštevati vse morebitne omejitve, ki jih lastnik zasebnega arhivskega gradiva določiv pravnih aktih, na podlagi katerih pristojni arhiv skrbi za zasebno arhivsko gradivo. V primerudepozita gre navadno za hrambo zasebnega arhivskega gradiva z dopuščeno uporabo; lastnik lahkotudi prepove uporabo gradiva.Po drugi svetovni vojni sta bili v Sloveniji izvedeni nacionalizacija in zaplemba zasebnegapremoţenja. Zaradi navedenih postopkov je prišlo veliko arhivskega gradiva nacionaliziranihzemljiških gospostev, podjetij, gospodarskih zdruţb, zavarovalnic, zadrug, društev, fondov in zbirkposameznikov in druţin v javne arhive (v Arhiv Republike Slovenije ali regionalne arhive).Zakon o denacionalizaciji iz leta 1991 za arhivsko gradivo, ki je bilo hranjeno v javnih arhivih, nipredvidel vrnitve tega gradiva lastnikom (v posest), lahko pa jim je bila vrnjena lastninska pravica. Zodločbo Ustavnega sodišča iz leta 2000 je bilo to delno spremenjeno, in sicer tako, da je za takšnoarhivsko gradivo v javnih arhivih veljalo, da se lahko po izbiri upravičenca vrne lastninska pravica alizanjo plača odškodnina.Prvi primer razglasitve zasebnega arhivskega gradiva je bil izveden z Odločbo Ministrstva za kulturošt. 036-8/2002 z dne 17. 6. 2002, ko je bilo zasebno dokumentarno gradivo Inštituta Studia Slovenicana podlagi 27. člena ZAGA razglašeno za zasebno arhivsko gradivo. Inštitutu Studia Slovenica innjegovemu ravnatelju dr. Janezu Arneţu je uspelo pred uničenjem in pozabo ohraniti arhivskogradivo, ki je nastajalo ob delovanju slovenskih izseljencev v Evropi, Severni in Juţni Ameriki,Avstraliji in zamejstvu. Med omenjenim gradivom so po pomenu v ospredju dokumentacija, ki jenastala ob delovanju begunskih taborišč, v katera so se zatekli Slovenci po drugi svetovni vojni,gradivo, nastalo ob delovanju slovenskih izseljenskih društev ter slovenskih ţupnij in verskihorganizacij v Evropi in Ameriki v letih 1912–2002, ter arhivsko gradivo vodilnih politikov Slovenskeljudske stranke v emigraciji od začetka druge svetovne vojne do poznih 80. let prejšnjega stoletja.V preteklem obdobju pri nas ni bilo zasebnih arhivov, z izjemo cerkvenih. Sicer pa zasebni arhivigospodarskih podjetij, političnih strank in društev šele nastajajo.Med arhive, ki hranijo zasebno arhivsko gradivo, uvrščamo arhive Rimskokatoliške cerkve v RS,katerih arhivsko gradivo predstavlja izjemno pomemben del nacionalnega spomina, in v interesuSlovenije je, da se to gradivo trajno ohrani, strokovno obdeluje in zagotovi oziroma omogoči njegovauporaba. Zaradi javnega interesa drţava sofinancira arhivsko dejavnost arhivov Rimskokatoliškecerkve (Nadškofijski arhiv v Ljubljani, Nadškofijski arhiv v Mariboru in Škofijski arhiv v Kopru), insicer na podlagi 52. člena ZVDAGA in v skladu z Dogovorom o opravljanju arhivske dejavnosti349

Rimskokatoliške cerkve v RS z dne 1. 8. 2003. Cerkveni arhivi hranijo 2159 tekočih metrovarhivskega spisovnega gradiva (stanje 31. 12. 2009). V letu 2009 je bilo izdanih 1396 potrdiluporabnikom arhivskega gradiva. Arhivsko gradivo za znanstvenoraziskovalne namene je uporabljalo3174 uporabnikov, zaradi pravnega interesa pa 32. Za uporabnike je bilo izdelanih 1483 fotokopij,2557 fotografij in 8051 digitaliziranih ali skeniranih posnetkov.4 Opis stanja v javnih arhivih, ki jih financira MK4.1 Javna arhivska službaOb koncu leta 2009 je bilo v javnih arhivih (Arhiv Republike Slovenije in regionalni arhivi), ki jihfinancira Ministrstvo za kulturo, 189 zaposlenih. Arhivi hranijo 64.897 tekočih metrov (m) arhivskegaspisovnega gradiva ter arhivsko gradivo na posebnih formatih in drugih nosilcih, kot so film,fotografije, mikrofilmski zapisi, zemljevidi, razni nosilci zvoka in drugo; samo v letu 2009 je bilopridobljenih 2203 m gradiva. Intenzivnost prevzemanja gradiva je bila odvisna tudi od razpoloţljivihprostih kapacitet v depojih. Arhivi so sodelovali z ustvarjalci arhivskega gradiva, kar se kaţepredvsem pri stikih z javnopravnimi osebami pri določanju arhivskega gradiva, dajanju dodatnihpisnih in ustnih navodil javnopravnim osebam za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega,nadzoru in svetovanju pri materialnih pogojih varstva arhivskega in dokumentarnega gradiva,prevzemanju arhivskega gradiva s poudarkom na arhivskem gradivu, nastalem pred letom 1991,svetovanju javnopravnim osebam pri izdelavi notranjih pravil ter začetkih vzpostavitve elektronskiharhivov, izobraţevanju usluţbencev javnopravnih oseb in delavcev ponudnikov storitev hrambearhivskega in dokumentarnega gradiva v elektronski obliki, preizkusih znanja s tega področja,sodelovanju v medresorskih projektih na področju poslovanja z dokumentarnim in arhivskimgradivom in sodelovanju pri izobraţevanju v drugih ustanovah. Opravljenih je bilo 856 obiskovjavnopravnih oseb in izdanih 242 navodil za odbiranje. Na seminarjih, ki so jih arhivi v letu 2009organizirali za usluţbence, ki delajo z dokumentarnim gradivom, je bilo 1194 udeleţencev, od teh jihje 388 opravilo tudi preizkus strokovne usposobljenosti. Stanje ob koncu leta 2009 kaţe, da imajoarhivi za 73 % fondov in zbirk popise po arhivskih enotah, uporabne pisarniške evidence ali arhivskeinventarje, za 21 % fondov prevzemne sezname oziroma popise po tehničnih enotah, 6 % fondov jeneurejenih, slabo urejenih ali brez pripomočkov. V letu 2009 je bilo izdelanih oziroma dopolnjenihveliko popisov oziroma drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva. Izdanih je bilo 3849potrdil, in sicer predvsem za naslednje namene: ţrtve vojnega in povojnega nasilja, vojna škoda,denacionalizacija, delovna doba, šolanje, premoţenjske in gradbene zadeve, drţavljanstvo in drugo.Arhivsko gradivo za znanstvenoraziskovalne namene je potrebovalo 3918 uporabnikov, zaradipravnega interesa pa 5068 uporabnikov. Za uporabnike je bilo izdelanih 150.858 fotokopij, 4727mikrofilmskih posnetkov in 16.915 digitaliziranih posnetkov. Pripravljenih je bilo 33 razstav, izšlo je19 različnih publikacij oziroma objav virov. Prav tako so bila organizirana vodenja šolskih in drugihskupin po arhivih s predstavitvijo arhivov, arhivske dejavnosti in arhivskega gradiva za kar 5082obiskovalcev. Organiziranih je bilo 194 predavanj javnosti. Značilna je obseţna strokovnabibliografija zaposlenih v arhivih, nadaljevale so se dejavnosti na področju mednarodnega sodelovanjain evidentiranja arhivskega gradiva v tujini. Evidentiranje arhivskega gradiva, ki je v tujini in senanaša na Slovenijo in Slovence, se je izvajalo predvsem v arhivih v Avstriji, Italiji, Nemčiji, VelikiBritaniji, na Češkem in Madţarskem. Iz poročil arhivov za leto 2009 je razvidno, da so se zaposleniudeleţili strokovnih izobraţevanj, še zlasti je bila okrepljena udeleţba na izobraţevanjih, povezanih znovostmi, ki jih je uvedel na arhivskem področju ZVDAGA. V okviru materialnega varstvaarhivskega gradiva zasledimo predvsem menjavo neustrezne tehnične opreme arhivskega gradiva, kar350

je vsaj nekoliko izboljšalo pogoje za hrambo gradiva. Zaradi materialnega varstva arhivskega gradivaje bilo narejenih 11.426 mikrofilmskih in 139.590 digitaliziranih posnetkov arhivskega gradiva. Vsestavi Arhiva Republike Slovenije deluje Sektor za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva,ki je osrednja restavratorska delavnica za papir in pergament v drţavi. Sektor s svojimi strokovnjakiizvaja konservatorske in restavratorske posege na arhivskem gradivu s poudarkom na pergamentu inpapirju za vse slovenske arhive, deloma pa tudi muzeje in galerije ter druge uporabnike. Z ZVDAGAje predvsem Arhiv Republike Slovenije dobil vrsto novih nalog na področju varstva elektronskegadokumentarnega in arhivskega gradiva: potrjuje notranja pravila, opravlja registracijo ponudnikovopreme in storitev za področje zajema in hrambe gradiva v elektronski obliki, vodi postopkeakreditacije opreme in storitev za hrambo arhivskega gradiva v elektronski obliki itd. Izvajajo se tudidejavnosti, povezane z izgradnjo Vzajemnega informacijskega sistema regionalnih arhivov.4.2 Arhivsko gradivoPodatki kaţejo, da je v slovenskih javnih arhivih shranjenega več kot 64 km spisovnega javnega inzasebnega arhivskega gradiva (stanje 31. 12. 2009), arhivi hranijo tudi gradivo na posebnih formatihin drugih nosilcih, kot so filmi, fotografije, razni nosilci zvoka, mikrofilmski zapisi, plakati, zemljevidiin drugo.V obdobju tranzicije se je povečal pritisk na arhive glede prevzemanja tako starejšega kot tudinajnovejšega arhivskega gradiva, in sicer zaradi ukinitev ali reorganizacij nekdanjih drţavnihupravnih, samoupravnih in pravosodnih organov, ukinitve druţbenopolitičnih organizacij,transformacije oziroma lastninjenja drţavnih gospodarskih podjetij, zdruţenj, stečajev in likvidacij.Opozoriti je treba, da so bile v prejšnjem pravnem sistemu vse druţbenopravne osebe (organizacijezdruţenega dela in drugi subjekti, ki so upravljali druţbeno lastnino) ustvarjalci arhivskega gradiva. Sspremembo sistema ureditve v drţavi so se pospešili tudi procesi lastninjenja. Slovenska gospodarskapodjetja (s prejšnjo druţbeno lastnino) so se v času tranzicije lastninsko preoblikovala. Stečajev,predvsem velikih gospodarskih sistemov, je bilo v Sloveniji veliko. Nekaj njihovega gradiva soprevzeli javni arhivi, preostalo je bilo deponirano ali celo uničeno. Ravnanje javnih arhivov je bilozelo različno, saj imajo vsi slovenski arhivi premalo prostorskih kapacitet za hranjenje arhivskegagradiva. Nekateri arhivi so šli v prevzeme celotnega dokumentarnega in arhivskega gradiva in si pritem pomagali z javnimi deli. Drugi arhivi so prevzemali − po njihovi oceni − le najbolj pomembnoarhivsko gradivo podjetij. Arhivsko gradivo nekdanjih ukinjenih druţbenopolitičnih organizacij jevečinoma prevzeto. Arhiv Republike Slovenije je za področje nekdanjih ukinjenih uradov prejšnjedrţave za upravo in pravosodje prevzel praktično ţe vse arhivsko gradivo. Vrzeli so na področjuznanosti, sociale, šolstva in kulture. Ker je bila ena od prednostnih nalog arhivov v zadnjem desetletjuprevzem arhivskega gradiva nekdanjih javnopravnih oseb in društev, nastalega do leta 1991 oziromado lastninjenja, se je, kot je razvidno tudi iz tabele 1, količina spisovnega arhivskega gradiva v arhivihpovečala za 30 %.351

Tabela 1: Količina spisovnega gradiva v arhivih v obdobju 2000–2009ArhivRepublikeSlovenijeZgodovinskiarhivCeljePokrajinskiarhivKoperPokrajinskiarhivMariborPokrajinskiarhivNovaGoricaZgodovinskiarhivPtujZgodovinskiarhivLjubljanaSkupaj2000 14.653 3.930 3.601 14.330 2.228 2.563 8.455 49.7632001 15.051 3.334 3.848 14.473 2.270 2.578 8.651 50.2072002 15.333 4.249 3.892 15.084 2.443 2.640 9.370 53.0142003 15.854 4.839 5.550 15.428 2.508 2.643 9.595 56.4192004 16.356 5.316 5.525 15.610 2.607 2.979 9.907 58.3022005 16.734 5.903 5.870 15.942 2.660 2.704 10.168 59.9822006 16.999 6.257 4.773 14.337 2.781 2.768 10.519 58.4342007 17.106 6.514 4.911 14.755 2.816 2.938 10.395 59.4372008 18.163 6.736 5.122 14.796 2.925 2.964 11.647 62.3562009 18.591 7.228 5.480 15.153 3.072 3.025 12.345 64.897Grafikon 1: Količina spisovnega gradiva v arhivih v obdobju 2000–20094.3 UporabaArhivsko gradivo se v arhivih uporablja v znanstvenoraziskovalne, kulturne, izobraţevalne inpublicistične namene ter v upravne, poslovne in osebne namene zaradi uveljavljanja pravnega interesa.Dostop in s tem tudi uporaba sta odvisna od stopnje strokovne obdelave gradiva v arhivu (to je odurejenosti posameznega fonda in ustreznih pripomočkov), ohranjenosti gradiva oziroma občutljivostiposameznih pisnih podlag ter tudi od razpoloţljivih uporabniških kopij najbolj dragocenega oziromaobčutljivega gradiva. Na spletnih straneh arhivov so objavljeni osnovni podatki o njihovi dejavnosti,fondih in zbirkah arhivskega gradiva, pri večini arhivov pa tudi ţe iskalniki za laţji dostop do tehpodatkov oziroma iskanje po njihovih podatkovnih bazah. Vsi arhivi imajo izdelane vodnike po fondih352

in zbirkah, ki jih hranijo v svojih depojih. Poudariti je treba pomen izdaj virov in študij o arhivskemgradivu, saj se tudi tako povečuje dostop do določenih kategorij arhivskega gradiva.Tabela 2: Število uporabnikov v znanstvenoraziskovalne namene v obdobju 2000–2009LetoArhivRepublikeSlovenijeZgodovinskiarhivCeljePokrajinskiarhivKoperPokrajinskiarhivMariborPokrajinskiarhivNovaGoricaZgodovinskiarhivPtujZgodovinskiarhivLjubljanaSkupaj2000 1.101 107 191 541 165 63 571 2.7392001 929 260 106 664 166 88 506 2.7192002 1.041 93 245 748 150 110 442 2.8292003 1.128 83 246 927 147 309 487 3.3272004 953 304 238 748 190 726 618 3.7772005 861 105 241 603 130 118 615 2.7672006 1.090 338 265 492 162 317 617 3.2812007 870 251 233 522 164 107 615 2.7622008 777 216 189 993 138 75 536 2.9242009 891 226 124 1.076 135 61 1.405 3.918Grafikon 2: Število uporabnikov v znanstvenoraziskovalne namene v obdobju 2000–2009353

Tabela 3: Število izdanih potrdil oziroma overjenih prepisov (in odgovorov) v obdobju 2000–2009LetoArhivRepublikeSlovenijeZgodovinskiarhivCeljePokrajinskiarhivKoperPokrajinskiarhivMariborPokrajinskiarhivNovaGoricaZgodovinskiarhivPtujZgodovinskiarhivLjubljanaSkupaj2000 6.428 715 419 2.601 522 530 2.228 13.4432001 6.787 704 597 2.957 608 391 2.241 14.2852002 3.718 684 245 2.099 338 378 1.919 9.3812003 2.955 614 229 2.410 165 343 2.007 8.7232004 2.850 790 149 2.429 219 383 1.397 8.2172005 2.141 763 112 1.767 208 372 635 5.9982006 762 803 200 1.415 78 473 533 4.2642007 3.937 1.004 157 1.070 49 1.029 838 8.0842008 1.239 1.079 243 1.350 39 121 1.019 5.0902009 524 914 478 1.230 56 154 493 3.849Grafikon 3: Število izdanih potrdil oziroma overjenih prepisov (in odgovorov) v obdobju 2000–2009Število uporabnikov arhivskega gradiva v znanstvenoraziskovalne namene kaţe v vseh letih, zajetih vanalizi, trend rasti, primerjava med izhodiščnim letom 2000 in končnim letom 2009 kaţe povečanje za40 %. Število izdanih potrdil oziroma overjenih prepisov se je v primerjavi s podatki izpred desetih letbistveno zmanjšalo. Razloge je iskati predvsem v povečanem porastu uporabnikov v prvem desetletjuosamosvojitve zaradi povečanega interesa za uporabo določenih kategorij gradiva, povezanih spostopki za uveljavljanje pravic drţavljanov v zvezi z vojnimi in povojnimi krivicami.354

5 FinanciranjeMinistrstvo za kulturo zagotavlja za ARS in regionalne arhive sredstva za izvajanje programov varstvaarhivskega gradiva, kar pomeni, da so redno zagotovljena sredstva za izvajanje strokovnih in upravnihnalog iz opredelitve javne arhivske sluţbe. MK arhivom zagotavlja sredstva za financiranje stroškovdela, splošnih stroškov delovanja, programskih materialnih stroškov, sredstva za digitalizacijo,investicijsko vzdrţevanje in nakup opreme. ARS je kot organ v sestavi MK neposredni proračunskiuporabnik. Regionalni arhivi so kot javni zavodi financirani prek neposrednega poziva pristojnegaministrstva. Za izvajanje zakonsko določenih nalog arhivske javne sluţbe ni zagotovljenih dovoljsredstev, še posebej je treba glede na slabo infrastrukturo izpostaviti nezadostna sredstva zainvesticijsko vzdrţevanje in nabavo opreme. Programske vsebine arhivov se presojajo predvsem zvidika celovitega izvajanja javne sluţbe posameznega arhiva oziroma z vidika izpolnjevanja inuresničevanja zakonsko določenih nalog. To pomeni, da se presoja ustreznost programskih vsebinglede na področno zakonodajo ter posebne programske poudarke, izhajajoče iz prioritet Nacionalnegaprograma za kulturo (NKP) za področje arhivske dejavnosti. MK sofinancira izvajanje arhivskedejavnosti arhivov RKC in nekatere programske vsebine Arhivskega društva Slovenije kot osrednjegastanovskega društva.355

Tabela 4: Financiranje arhivov v obdobju 2002–2009 v EUR 32002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009ArhivRepublikeSlovenije 2.377.316 2.510.469 2.503.932 2.806.523 2.891.112 3.204.841 3.439.238 3.402.970ZgodovinskiarhivLjubljana 1.119.609 1.460.306 1.162.155 1.257.460 1.227.295 1.295.680 1.481.112 1.451.185PokrajinskiarhivMaribor 713.033 700.123 680.964 775.865 729.035 801.441 993.614 894.854ZgodovinskiarhivCelje 902.992 551.607 727.417 568.785 523.907 562.742 697.932 633.058PokrajinskiarhivNova Gorica 346.909 358.795 353.887 389.614 367.138 375.611 385.712 428.953PokrajinskiarhivKoper 379.200 363.211 371.475 452.392 422.434 440.202 559.914 671.917ZgodovinskiarhivPtuj 297.122 291.603 290.390 308.199 353.280 359.164 495.607 449.942Skupaj 6.136.181 6.236.114 6.090.220 6.558.838 6.514.200 7.039.681 8.053.129 7.932.879Grafikon 4: Financiranje arhivov v obdobju 2002–2009 v EUR 43 Podatki iz poročil Finančne sluţbe Ministrstva za kulturo 2002–2009.4 Podatki iz poročil Finančne sluţbe Ministrstva za kulturo 2002–2009.356

6 KadriPodročje varstva arhivskega gradiva sodi med področja, za katera je zahtevana ustrezna strokovnaizobrazba, zato morajo imeti zaposleni v arhivih strokovne izpite glede osnov po področjihposameznih specialnih znanj. Tudi zaposleni, ki delajo z dokumentarnim gradivom pri ustvarjalcih,morajo opraviti preizkus strokovne usposobljenosti.V tabeli 5 je prikazano število zaposlenih v javnih arhivih v obdobju 2000–2009. Število zaposlenih vregionalnih arhivih se v desetletnem obdobju ohranja pribliţno na enaki ravni. Opazen je trendzmanjševanja zaposlenih v ARS. Lahko ugotovimo, da se je skupno število redno zaposlenih vobdobju desetih let v obravnavanih arhivih zmanjšalo za 5 %, kar je ob upoštevanju dejstva, da se je vzadnjem desetletju količina gradiva v arhivih povečala za 30 % in da so arhivi z novo zakonodajodobili tudi vrsto novih nalog, dovolj zgovorno. Opaţa se pomanjkanje zlasti srednjega kadra (npr.tehniki) oziroma specialistov (npr. knjigovezi) ter glede na trende v svetu in razvoj informacijsketehnologije vedno bolj tudi pomanjkanje informatikov oziroma podobnih profilov. Opazen premik je vzadnjem desetletju v notranji strukturi zaposlenih, še zlasti v segmentu števila magistrov in doktorjevznanosti, ki se je od leta 2000 do leta 2009 povečalo kar za štirikrat. 5Hitro spreminjajoče se okolje, v katerem nastaja arhivsko gradivo, ter zahteve uporabnikov pokakovostnih, učinkovitih in hitrih rešitvah zahtevajo stalno posodabljanje znanja in veščin zaposlenih.Vse to na eni strani zahteva vse večjo specializacijo profesionalnega arhivskega osebja, na drugi stranipa nove procese oblikovanja in organiziranja arhivskega dela. Ne glede na vse navedeno je trebapoudariti, da so arhivi v zadnjem obdobju dobili vrsto novih nalog, za katere nimajo dovolj ustreznousposobljenih kadrov. Tudi število zaposlenih po posameznih arhivih in njihova obremenitev sta zeloneenakomerna.Tabela 5: Število zaposlenih v arhivih, ki jih financira MK, v obdobju 2000–2009LetoArhivRepublikeSlovenijeZgodovinskiarhivCeljePokrajinskiarhivKoperPokrajinskiarhivMariborPokrajinskiarhivNovaGoricaZgodovinskiarhivPtujZgodovinskiarhivLjubljana2000 78 18 13 23 13 13 40 1982001 76 18 13 23 13 13 41 1972002 76 18 13 23 13 12 39 1942003 76 18 13 22 13 12 39 1932004 75 18 13 22 13 11 40 1922005 75 18 13 22 13 11 40 1922006 74 18 12 22 13 12 39 1902007 76 18 13 22 13 12 39 1932008 72 18 13 22 13 12 39 1892009 73 18 12 22 13 12 39 189Skupaj5 V letu 2000 je bilo 10 zaposlenih z magisterijem oziroma doktoratom, v letu 2009 pa 38 zaposlenih zmagisterijem oziroma doktoratom.357

Grafikon 5: Število zaposlenih v arhivih, ki jih financira MK, v obdobju 2000–20097 InfrastrukturaTemeljna naloga arhivov je varstvo arhivskega gradiva, za kar potrebujejo ustrezne prostore zaizvajanje dejavnosti in depoje, v katerih se to gradivo hrani. Prostori, ki jih uporabljajo arhivi, so vlasti drţave, lokalnih skupnosti in drugih pravnih oseb. Ţal so neustrezni prostori, predvsemneustrezne klimatske razmere in prenatrpanost z gradivom, še vedno osrednji problem slovenskiharhivov, čeprav je bila rešitev navedene problematike prioriteta v vseh NKP. To je potrdila tudianaliza Arhivski depoji v Sloveniji, s katero se je v obdobju 2007–2009 po enotni metodologiji napodlagi desetih dejavnikov tveganja izvedel pregled stanja v depojih v slovenskih arhivih. Z analizo jebilo ugotovljeno, da so vsi depojski prostori zapolnjeni in da je veliko gradiva še na terenu. Depoji so,razen treh izjem, umeščeni v stavbe in prostore, katerih namembnost je bila popolnoma drugačna.Pokrajinski arhiv v Novi Gorici sicer izvaja svojo dejavnost v prostorih stavbe, ki je bila edina (sicerţe leta 1987) namenska gradnja, a se ţe sooča s prostorsko stisko in opozarja, da bo treba zagotovitidodatne prostore. Podobno je s Pokrajinskim arhivom Koper, kjer je bila pred leti zaključena obnovaprostorov na Kapodistriasovem trgu, ki pa se je zaradi zaostankov pri prevzemanjih v zadnjih letihhitro polnil in arhiv ţe opozarja na prihodnjo prostorsko zadrego z depoji. Enota Pokrajinskega arhivaKoper v Piranu od leta 2009 deluje v prenovljenih prostorih na Savudrijski 5 v Piranu. Zgodovinskiarhiv Celje deluje v primernih prostorih na Teharski cesti v Celju, tudi za prihodnje prevzeme jedovolj kapacitet. Arhiv Republike Slovenije, ki je imel še do nedavno polne depoje, se je nekolikorazbremenil s prevzemom depojev v delu nekdanje vojašnice na Roški v vzhodnem traktu (1.–4.etaţa). Ţal se rekonstrukcija tega objekta, ki je bil prvotno namenjen arhivski dejavnosti, pozneje pa seje razpoloţljivi obseg za arhivsko dejavnost močno skrčil, ţe predolgo vleče, čas pa je pripeljal tudi dodrugačnih pogledov oz. vizije rešitve prostorske problematike arhiva. Arhivi so v vmesnem času iskalirazne kratkoročne rešitve z najemi skladišč, ki pa so se vedno bolj spreminjali v dolgoročno rešitev,prav tako so poskušali v skladu z razpoloţljivimi sredstvi opraviti vsaj najnujnejša investicijskovzdrţevalnadela (nujna dela v zvezi z obnovo dotrajanih delov streh Zgodovinski arhiv Ptuj,358

Pokrajinski arhiv Maribor ...). Neustrezno je stanje pri Pokrajinskem arhivu Maribor. Ker je bildenacionalizacijski postopek za prostore na Glavnem trgu 6 in 7 končan nedavno, obenem pa imaarhiv začasno najete depoje na Jadranski cesti v Mariboru, so se v letih 2009 in 2010 pospešiledejavnosti v zvezi s pripravo ustreznih rešitev prostorske problematike arhiva. Za Zgodovinski arhivPtuj, ki prav tako deluje v slabih razmerah, se je v drugi polovici leta 2010 začela adaptacija objektašt. 2 nekdanje vojašnice Vičava, ki je namenjen za arhiv. Pri Zgodovinskem arhivu Ljubljana je stanjenajbolj zapleteno. Arhiv ima poleg centralne lokacije v Ljubljani še štiri (4) dislocirane enote, in sicerv Kranju, Škofji Loki, Idriji in Novem mestu. V letu 2003 je bila končana investicija prenoveprostorov za enoto arhiva v delu vojašnice v Škofji Loki, kjer pa je bilo treba zaradi slabo izvedenihdel v naslednjih letih vloţiti še kar precej dodatnih sredstev. Zelo slabo je stanje v Zgodovinskemarhivu Ljubljana, kjer se je sicer s prevzemom 5. etaţe vzhodnega trakta na Roški v letu 2007 začasnorešila depojska teţava, vendar se je zaradi zaostankov v prevzemih v preteklih letih depo v letu 2010ţe precej napolnil. MK je začelo izvajati dejavnosti za sanacijo razmer za Enoto za Dolenjsko in Belokrajino na Gradu Grm. Z nakupom Gradu Grm v Novem mestu so se uredila lastniška razmerja vobjektu, kar je podlaga za ureditev prostorov za Zgodovinski arhiv Ljubljana − Enoto za Dolenjsko inBelo krajino v Novem mestu. Zaradi pojava plesni oz. zaradi slabega stanja depojev v Gradu Grm jebilo arhivsko gradivo začasno preseljeno iz gradu v začasno skladišče na Foersterjevi 10 v Novemmestu, in sicer vse do končane adaptacije prostorov, ki bodo v kompleksu Gradu Grm na mestunekdanjega gospodarskega poslopja namenjeni arhivu. V zadnjem obdobju se nadaljujejo aktivnostiMK v zvezi s pripravo ustreznih rešitev prostorske problematike za Arhiv Republike Slovenije,Zgodovinski arhiv Ljubljana − Enoto za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu in Pokrajinskiarhiv Maribor, prenova prostorov za potrebe Zgodovinskega arhiva Ptuj pa se je ţe začela.Poudariti je treba, da se z izvajanjem arhivske dejavnosti ne skrbi le za trajno varstvo arhivskegagradiva, ki je pomembno za znanost in kulturo, ampak se tudi ohranja gradivo, ki je ključno za pravnovarnost pravnih in fizičnih oseb. Pravočasni prevzemi arhivskega gradiva ter posledično strokovnaobdelava tega gradiva in dajanje arhivskega gradiva uporabnikom v uporabo so cilji, ki jih morajojavni arhivi vedno dosegati. Vendar brez ţe omenjenih prostorov in opreme ter drugih pogojev zaizvajanje javne sluţbe javni arhivi ne bodo dosegli zastavljenih ciljev. V naslednjem obdobju bi moraliveč vlagati v prostore in opremo javnih arhivov in izboljšanje pogojev za hrambo arhivskega gradiva.8 Predlogi ciljev in ukrepovCilj 1: Zagotovitev prostorskih in tehničnih pogojev za izvajanje javne arhivske službe v skladuz zakonodajoUkrepi:– zagotovitev ustreznih prostorov za izvajanje javne arhivske sluţbe,– v okviru finančnih moţnosti za izvajalce javne arhivske sluţbe zagotoviti ustrezne depojskezmogljivosti oziroma rekonstruirati obstoječe − ustrezno zavarovane, opremljene in zustreznimi klimatskimi razmerami ter zadostno zmogljivostjo – Zgodovinski arhiv Ptuj,Zgodovinski arhiv Ljubljana (Novo mesto in Ljubljana), Pokrajinski arhiv Maribor, ArhivRepublike Slovenije in Pokrajinski arhiv Nova Gorica,– preprečevanje poškodb dokumentarnega in arhivskega gradiva zaradi škodljivih vplivov,– spodbujanje ukrepov za materialno varstvo gradiva ter za restavratorske in konservatorskeposege v zvezi s poškodovanim arhivskim gradivom.Utemeljitev:– brez primernih prostorov in opreme ter drugih pogojev za izvajanje javne sluţbe bodo javniarhivi izvajali naloge, ki jim jih določa zakonodaja, v omejenem obsegu.Čas izvedbe: 2012–2015.359

Cilj 2: Skrb za uravnotežen kadrovski razvoj in zadostno število ustrezno strokovnousposobljenih zaposlenih v javnih arhivihUkrepi:– novi procesi oblikovanja in organiziranja arhivskega dela, permanentno izobraţevanje inustreznejša kadrovska struktura.Utemeljitev:– obseg nalog javne arhivske sluţbe se v zadnjih letih povečuje, še zlasti velja to za naloge,vezane na varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva v elektronski obliki, prav tako seveča obseg prevzetega arhivskega gradiva; na področju zaposlovanja in kadrov ţe vrsto letveljajo omejitve, čeprav se povečujeta količina arhivskega gradiva v arhivih in številouporabnikov in se pojavljajo novi nosilci zapisov.Čas izvedbe: 2012–2015.Cilj 3: Krepitev interdisciplinarnega sodelovanja na področju varstva elektronskegadokumentarnega in arhivskega gradiva vključno z digitalizacijo arhivskega gradiva ternadgradnjo informacijskih sistemov1. ukrep:– nadaljevati digitalizacijo najpomembnejšega arhivskega gradiva zaradi večje dostopnosti kottudi dodatne varnosti najbolj ogroţenega arhivskega gradiva iz fondov in zbirk, ki jih hranijoslovenski arhivi.Utemeljitev:– digitalizacija gradiva, ki je na tradicionalnih oziroma drugih analognih nosilcih, pomenidodatno varnost izvirnega arhivskega gradiva, zmanjšanje neposrednega stika nosilcaanalognih vsebin in s tem tudi moţnosti za poškodovanje, predvsem pa pomeni večjodostopnost arhivskega gradiva širšemu krogu uporabnikov; tako se vpeljujeta e-storitev zadrţavljane ter enostavno in učinkovito dostopanje do digitalnih vsebin, zmanjšuje se stopnjapoškodb in uničenja originalnih zapisov ter povečuje varstvo arhivskega gradiva kotkulturnega spomenika.Čas izvedbe: 2012–2015.Ocena finančnih sredstev: 300.0002. ukrep:– restavriranje in digitalizacija matičnih knjig.Utemeljitev:– matične knjige so zaradi mnoţične uporabe in premalo spoštljivega odnosa pri uporabi vslabem stanju, nujni sta izvedba restavratorskih postopkov in digitalizacija matičnih knjig,tako bodo originalne knjige lahko izvzete iz uporabe in zaščitene pred uporabniki, ki bodoimeli več moţnosti hitreje priti do ţelenih podatkov.Čas izvedbe: 2012–2015.Ocena finančnih sredstev: 150.000 EUR3. ukrep:– vzpostavitev skupnega arhivskega spletnega portala.Utemeljitev:– omogoči se stabilen in hiter dostop do javno dostopnih vsebin, ki so oblikovane v procesiharhivskega dela.Čas izvedbe: 2012–2015.Ocena finančnih sredstev: 400.000 EUR.Cilj 4: Povečati sodelovanje pri varovanju avtentičnosti, dolgoročnem ohranjanju in dostopnostielektronskega dokumentarnega in arhivskega gradiva ter zagotovitvi ustreznega okolja zadolgoročno hrambo gradiva v digitalni obliki360

Ukrep:– projekt e-ARH.si za prevzemanje, hrambo in omogočanje uporabe arhivskega gradiva v digitalniobliki.Utemeljitev:– drţavna in javna uprava pa tudi upravni organi samoupravnih skupnosti so v zadnjih dvajsetihletih ţe precej prešli na poslovanje z gradivom v digitalni obliki; veliko gradiva drţavnihorganov je ţe nastalo in čedalje več ga izvorno nastaja v digitalni obliki ter se samo v tejobliki tudi hrani, zato je nujno zagotoviti primeren sistem in okolje za ustrezno hranjenjetakšnega gradiva (vključno z izročanjem v pristojne arhive in njegovo uporabo), tako da bododolgoročno zagotovljene njegova uporabnost, avtentičnost in celovitost ter s tem tudi pravnaveljavnost.Čas izvedbe: 2010–2015.Ocena finančnih sredstev: 7,1 milijona EUR.9 ViriArhivski depoji v Sloveniji (2009). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije.Arhivski predpisi v Republiki Sloveniji (2007). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije.Nacionalni program za kulturo (2004). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo RS.Report on Archives in enlarged European Union, Increased archival cooperation in Europe: actionplan, European Communities 2005.Zupančič Pušavec, Nina (2001). Poročilo o delu arhivov v letu 2000 – Javni arhivi. Obvestila XVII, št.1. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije.Zupančič Pušavec, Nina (2002). Analiza stanja na področju varstva arhivskega gradiva. Ministrstvo zakulturo – Analiza stanja na področjih kulture in predlog prednostnih ciljev, Ljubljana: Ministrstvo zakulturo.Zupančič Pušavec, Nina (2002). Poročilo o delu arhivov v letu 2001 – Javni arhivi. Obvestila XVIII,št. 1. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. 211 strani.Zupančič Pušavec, Nina (2003). Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2002 in Poročilo o delucerkvenih arhivov v letu 2002. Obvestila XIX, št. 1, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije.Zupančič Pušavec, Nina (2004). Poročilo o delu arhivov v letu 2003 in Poročilo o delu cerkveniharhivov v letu 2003. Obvestila XX, št. 1. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije.Zupančič, Pušavec Nina (2004). Problematika izvajanja zakona o arhivskem gradivu in arhivih, v:Arhivi 27, št. 2. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.Zupančič Pušavec, Nina (2005). Poročilo o delu arhivov v letu 2004 in poročilo o delu cerkveniharhivov v letu 2004. Obvestila 2005. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije.Zupančič Pušavec, Nina (2006). Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2005 in Poročilo o delucerkvenih arhivov v letu 2005. Obvestila XXII, št. 1. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije.Zupančič Pušavec, Nina (2007). Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2006 in Poročilo o delucerkvenih arhivov v letu 2006. Obvestila XXII, št. 1. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije.Zupančič, Pušavec, Nina. Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2007 in Poročilo o delu cerkveniharhivov v letu 2007. Dostopno prek:http://www.arhiv.gov.si/si/elektronska_obvestila/skupna_porocila_slovenskih_arhivov.361

Zupančič Pušavec, Nina. Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2008 in Poročilo o delu cerkveniharhivov v letu 2008. Dostopno prek:http://www.arhiv.gov.si/si/elektronska_obvestila/skupna_porocila_slovenskih_arhivov.Zupančič, Pušavec Nina. Poročilo o delu javnih arhivov v letu 2009 in Poročilo o delu cerkveniharhivov v letu 2009. Dostopno prek:http://www.arhiv.gov.si/si/elektronska_obvestila/skupna_porocila_slovenskih_arhivov.Ţontar, Joţe (2003). Arhivska veda v 20. stoletju. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije.Ţumer, Vladimir (2011). Arhiviranje zapisov. Ljubljana: GV Zaloţba.362

1.10.3.2Dragan Matić in Joţe ŠkofljanecPOMEMBNEJŠE NOVOSTI NA PODROČJU IZVAJANJA SLOVENSKE JAVNEARHIVSKE SLUŢBEKAZALO1 Pomembnejše novosti na področju izvajanja slovenske javne arhivske službe2 Analiza PSPN363

1 Pomembnejše novosti na področju izvajanja slovenske javne arhivske sluţbeRazširjen obseg elektronskega poslovanja vpliva tudi na vedno večjo količino in obseg arhivskegagradiva v digitalni obliki, s tem pa tudi na potrebe arhivske javne službe po vzpostavitvi enotnihpostopkov za prevzemanje digitalnega gradiva v arhive in zagotovitvi ustrezne opreme, ki boomogočala njegovo arhiviranje.Na podlagi Strategije in Izvedbenega načrta strategije razvoja slovenskega javnega elektronskegaarhiva e-ARH.si, ki ju je Vlada RS sprejela v letu 2010, bodo v istoimenskem projektu, ki bo potekaldo leta 2015, opredeljeni in preizkušeni enotni postopki, potrebni za ustrezno izročanje arhivskegagradiva v digitalni obliki pristojnim arhivom, njegovo arhiviranje in omogočanje uporabe. V okviruprojekta bosta tudi preizkušeni, izbrani in zagotovljeni ustrezna oprema in druga infrastruktura,potrebni za izvajanje omenjenih postopkov. V letu 2011 bodo v okviru projekta e-ARH.si oblikovaniključni postopki ter določene metapodatkovne strukture sprejemnega, arhivskega in dostavnegainformacijskega paketa. Začeta bosta tudi testiranje in evalvacija programske opreme različnihponudnikov.Po petih letih izvajanja ZVDAGA so se pokazale potrebe po njegovem noveliranju. Spremembe indopolnitve se nanašajo na področje varstva arhivskega gradiva v digitalni obliki, varstva zasebnegaarhivskega gradiva (političnih strank in drugih verskih skupnosti ob RKC) in reorganizacije javnearhivske mreže. Pri slednji so med najpomembnejši razlogi in predvidenimi učinki dvig kakovosti inprimerljivost načina izvajanja strokovnih del in nalog, vzpostavitev skupnega informacijskega sistemain racionalnejša izraba virov. V letu 2011 je predvideno sprejetje novele ZVDAGA, kot je opredeljenazgoraj.Med najpomembnejše pogoje za zagotovitev potrebne ravni izvajanja javne arhivske službe spadajotudi ustrezni delovni in skladiščni prostori. Pri njihovem pomanjkanju izstopajo Arhiv RepublikeSlovenije, Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Ptuj in Zgodovinski arhiv Ljubljana (posebnoenoti Ljubljana in Novo mesto). V letu 2011 bodo izvedene selitev Zgodovinskega arhiva Ptuj nalokacijo obnovljene ptujske vojašnice, priprava ustrezne dokumentacije in izbira izvajalcev, ki biomogočila začetek gradbenih del pri novogradnjah za potrebe Arhiva Republike Slovenije innovomeške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana najpozneje v letu 2012; nujna je tudi zagotovitevustreznih prostorov za delovanje osrednje enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Pokrajinskegaarhiva Maribor.Med prednostne dejavnosti na področju delovanja arhivske javne službe v letu 2011 in naslednjih letihje treba uvrstiti tudi nadaljevanje digitalizacije spisovnega in filmskega gradiva in s tem povečanjenjegove dostopnosti, vzpostavitev enotnih standardov pri strokovni obdelavi arhivskega gradiva invrednotenju dokumentarnega gradiva, vzpostavitev registra ustvarjalcev arhivskega gradiva inpovezovanje zbirk podatkov o arhivskem gradivu v slovenskih javnih arhivih v enoten informacijskisistem.364

2 Analiza PSPNPrednosti:– arhivsko gradivo je kulturni spomenik in predstavlja zelo pomemben del nacionalnegaspomina,– mreža je organizirana tako, da je pokrita celotna država,– naloge javne službe so opredeljene v zakonodaji za vse javne arhive (ARS, regionalniarhivi),– arhivi izvajajo ves spekter nalog iz opredelitve javne arhivske službe skladno skadrovskimi,prostorskimi in finančnimi možnostmi,– dostop do javnega arhivskega gradiva je pravica, zagotavljanje dostopa sodi med nalogejavnearhivske službe v okviru veljavne področne zakonodaje,– za upravne naloge skupnega pomena in določanje strateških usmeritev je zadolžen MK,za strokovne naloge skupnega pomena pa ARS,– sistematično zbiranje podatkov o delu arhivov, na podlagi katerih se ob enotnihizhodiščih in sprimerjalno metodo lahko oceni izvajanje zakonskih nalog iz opredelitve javne arhivskeslužbe,– redno financiranje Arhiva Republike Slovenije in regionalnih arhivov s stranidržave,– za delo v arhivih se zahteva strokovni izpit,– zaposleni, ki delajo z dokumentarnim gradivom pri ustvarjalcih, morajo opravitipreizkusstrokovne usposobljenosti − uveden sistem kreditnih točk in– v obdobju 2007–2009 je bila opravljena analiza Arhivski depoji v Sloveniji.365

Slabosti:– mreža javne arhivske službe se je v preteklosti izoblikovala nesistematično inneenakomerno,– neenakomerno izvajanje nekaterih nalog javne službe zaradi različnih razmer, v katerihdelajoarhivi (razmere za delo, pristojno območje, število ustvarjalcev, kadrovska struktura −številozaposlenih po posameznih arhivih in njihova obremenitev sta neenakomerna, polnidepoji),neenotna javna služba v kateri vsak arhiv oz. njegovo vodstvo povsem samostojno vodistrokovno in poslovno politiko brez reorganizacije arhivske javne službe s ciljem višjeravni strokovne povezanosti ni mogoče doseči izvajanja nalog javne arhivske službe nacelotnem območju države, – nezadostna sredstva, še zlasti za investicijsko vzdrževanje innabavo opreme,– na področju zaposlovanja in kadrov že vrsto let veljajo omejitve ne glede na to, da sepovečujeta količina arhivskega gradiva v arhivih in število uporabnikov ter se pojavljajonovinosilci zapisov; vrsta novih nalog v ZVDAGA – za njihovo izvajanje arhivi nimajo dovoljustrezno usposobljenih kadrov,– pri izvajanju izobraževanja za ustvarjalce in ponudnike storitev podeljevanje kreditnihtočk ne dosega želene ravni učinkov,– neustrezni prostori, neustrezne klimatske razmerein prenatrpanost z gradivom; Zgodovinskiarhiv Ptuj, Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arhiv RepublikeSlovenije: neustrezni prostori, depoji so polni; Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Pokrajinskiarhiv Koper: depoji so polni,– pri nekaterih kategorijah gradiva prevzemanje premladega gradiva, pri nekaterihzaostanki priprevzemanju in366

– vrednotenje arhivskega gradiva pri ustvarjalcih ne poteka primerljivo na celotnemobmočju države.Priloţnosti:– novela Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, bi lahkonekaterepomanjkljivosti, ki so se pokazale ob izvajanju nalog, odpravila,– mreža javne arhivske službe mora biti racionalna in strokovno optimalna (npr.Prekmurje),– posebno pozornost je treba nameniti usklajenemu razvoju in enotni metodologiji dela vpovezavi z obliko organiziranosti,– novi procesi oblikovanja in organiziranja arhivskega dela,– reorganizacija arhivskejavne službe ponuja priložnost za učinkovitejše izvajanje njene službe ob enakih virih–pridobivanje sredstev tudi iz EU in drugih virov,– ustreznejša kadrovska struktura pri izvajalcih javne arhivske službe,– nadgraditev izobraževanja zaposlenih v arhivih (stalno izpopolnjevanje in podiplomskištudij),– evalvacija uvedenega sistema kreditnih točk in nadgraditev pravilnika za preizkusestrokovneusposobljenosti pri ustvarjalcih v smislu pridobljenih spoznanj v praksi,– za izvajalce javne arhivske službe zagotoviti ustrezne depojske zmogljivosti oziromarekonstruirati obstoječe – zagotoviti ustrezno zavarovanje pred vplivi iz okolja,zagotovitev ustreznih klimatskih razmer ter z zadostno zmogljivost,– osnova za načrtovanje prostorskih kapacitet je analiza evidentiranja in valorizacijearhivskega gradiva pri ustvarjalcih,– Zgodovinski arhiv Ptuj – adaptacija objekta št. 2 v kompleksu nekdanje vojašniceVičava(začetek del v septembru 2010),367

– Pokrajinski arhiv Maribor – iskanje ustrezne lokacije za rešitev tj. novogradnjo dovoljvelikega nadomestnega objekta,– Zgodovinski arhiv Ljubljana – odkup prostorov v kompleksu Grm za Enoto ZAL vNovemmestu v letu 2009 in v prihodnje njihova adaptacija; adaptacija ali namenska novogradnjazaZAL v Ljubljani,– Arhiv Republike Slovenije – ureditev prostorske problematike v kompleksu nekdanjevojašnice na Roški,– Pokrajinski arhiv Nova Gorica – proučiti možnost odkupa dela preostalih površin vstavbi nalokaciji arhiva,– Pokrajinski arhiv Koper: proučiti možnost razširitve depojskih kapacitet v sedanjemkompleksu nekdanjega samostana,– zagotoviti arhivom ustrezno informacijsko infrastrukturo za izvajanje nalog javnearhivskeslužbe, vključno z zagotavljanjem dostopnosti podatkov o arhivskih fondih in zbirkah, kijihhranijo slovenski javni arhivi za različne kategorije uporabnikov,– vgraditi zbiranje podatkov o delu arhivov v arhivski informacijski sistem in– projekt E-arh.si – zagotoviti ustrezen sistem in okolje za dolgoročno hrambodokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obliki.Nevarnosti:– obseg nalog javne arhivske službe se v zadnjih letih povečuje, še zlasti velja to zanaloge,vezane na varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva v elektronski obliki, prav tako seveča obseg prevzetega arhivskega gradiva,368

– če se prostorska problematika arhivov ne bo reševala prioritetno, je ogroženo izvajanjenekaterih nalog javne arhivske službe.369

1.11Vesna Jurca Tadel, Sonja Kralj Bervar, Milena Domjan, Tanja Grželj, Helena Pivec, KatjaRavšl Debeljak in Borut PenkoMEDNARODNO SODELOVANJE IN EVROPSKE ZADEVEKAZALO1 Opredelitev področja mednarodnega sodelovanja in evropskih zadev1.1 Definicija mednarodnega sodelovanja in evropskih zadev1.2 Zgodovina ureditve področja na Ministrstvu za kulturo (MK)1.3 Opis pokrivanja področja mednarodnega sodelovanja v okviru MK1.3.1 Pregled glavnih aktivnosti1.4 Sodelovanje Slovenije v mednarodnih organizacijah na področju kulture1.5 EU zadeve1.5.1 Uveljavljanje stališč Republike Slovenije v EU institucijah1.5.2 Aktualne EU vsebine1.5.3 Sodelovanje Slovenije v programih EU1.5.4 Predsedovanje EU1.6 Slovenci v zamejstvu in po svetu1.7 Sodelovanje z drugimi resorji1.8 Povzetek glavnih dejavnosti1.9 Splošne smernice in cilji pri načrtovanju mednarodnega sodelovanja2 Financiranje2.1 Financiranje na področju mednarodnega sodelovanja2.2 Financiranje na področju EU zadev3 Podporni sistemi področja3.1 Dosedanje formalizirane oblike promocijskega delovanja v Sloveniji3.1.1 Kulturni programi diplomatsko-konzularnih predstavništev3.1.2 Sporazum med MZZ in MK3.1.3 Neformalna medresorska delovna skupina3.2 Vzpostavljene oblike za promocijo slovenske kulture v mednarodnem prostoru3. 2. 1 Umetniška stanovanja MK v Londonu, Berlinu in New Yorku3.2.2 Korotan3.2.3 Galerija A+A v Benetkah3.2.4 Slovenska čitalnica v Nemčiji3.2.5 Forum slovanskih kultur3.3 Tuje ustanove v Sloveniji364

4 Kadri4.1 Pobuda o ustanovitvi kulturnih atašejev in kulturnih centrov5 Analiza PSPN6 Predlogi ciljev in ukrepov7 Viri365

1 Opredelitev področja mednarodnega sodelovanja in evropskih zadev1.1 Definicija mednarodnega sodelovanja in evropskih zadevMednarodna kulturna izmenjava je pomemben del slovenske kulture, saj predstavlja nadgradnjoustvarjalne dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine; v tem smislu je ena od prioritetnih usmeritevin temeljnih ciljev posredovanje najboljših dosežkov in vrhunskih stvaritev slovenske kulture v prostorzunaj meja RS. Hkrati mednarodno sodelovanje v obratni smeri zagotavlja prenos kulturneustvarjalnosti iz tujine v Slovenijo kot element pozitivnega vpliva in razvoja, v skladu s preferenčnimivrednotami in prednostnimi cilji za posamezna področja kulture.Smernice mednarodnega kulturnega sodelovanja morajo zadostiti tako cilju promocije slovenskekulture v tujini kot vgrajevanju kulture kot enega od konceptov v razvoj družbe. V osnovi morapotekati v obeh smereh (tako “izvoza” slovenske kulture kot “uvoza” drugih kultur v Slovenijo) terhkrati upoštevati kulturne smernice Evropske unije, ki temeljijo na vključevanju kulturne razsežnosti vvse odločitve, da se zagotovi spoštovanje kulturne raznolikosti ter kulturne in jezikovne ustvarjalnostiv Evropi, neposredno spodbujanje kulturnega sodelovanja in razvijanje odnosov med kulturo, kulturnoindustrijo, izobraževanjem in zaposlovanjem.Mednarodno kulturno sodelovanje mora izvirati iz ciljev in usmeritev posameznih področij kulturneustvarjalnosti in kulturne dediščine. Mednarodno uveljavljanje slovenske kulture, odprtost slovenskekulturne ustvarjalnosti navzven in vpetost v kulturne smernice Evropske unije ter njihovosoustvarjanje so pomemben kazalnik uspeha slovenske kulturne ustvarjalnosti.1.2 Zgodovina ureditve področja na Ministrstvu za kulturo (MK)2002–2004: Sektor za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje se je leta 2002 preimenoval vSlužbo za mednarodno kulturno sodelovanje ter izgubil del nalog in kompetenc, ki so bile razdeljenemed druge notranje organizacijske enote (v nadaljevanju: NOE); število zaposlenih se je skrčilo s šestna tri. Poleg vsebinskih sprememb je prišlo tudi do drastičnega zmanjšanja sredstev, s katerimi jerazpolagala Služba za mednarodno sodelovanje: v letu 2002 je bila postavka Mednarodno sodelovanjeskrčena skoraj na desetino. Na druge NOE so prešle kompetence v zvezi s kulturnim delovanjemSlovencev zunaj RS, del nalog v zvezi s priključevanjem EU ter naloge, povezane z izvajanjemslovenskih kulturnih projektov v tujini in tujih kulturnih projektov v Sloveniji. Naloge Službe zamednarodno sodelovanje so bile le še koordinacija bilateralnega in multilateralnega sodelovanjaministrstva z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, organiziranje promocije slovenskekulture in Slovenije v tujini ter vključitev v program EU Kultura 2000.Leto 2004: Z uvedbo nove sistemizacije v tem letu je bila Služba za mednarodno sodelovanjeukinjena, celotno področje mednarodnega sodelovanja je po novem pokrivala ena sama oseba, ki jebila sistemizirana v kabinetu. Ta odločitev se je kmalu pokazala za nevzdržno; ena oseba naj bipokrivala celotno bilateralo, multilaterala pa naj bi se vodila projektno in bila glede na vsebinerazdrobljena po drugih NOE.2005–2009: Leta 2005 je bila tako ponovno vzpostavljena samostojna enota, Sektor za promocijo inmednarodno sodelovanje; pomembna novost je bila, da je poleg mednarodnega sodelovanja nabilateralni, multilateralni in regionalni ravni pokrivala tudi področje promocije slovenske kulture. Vsektorju je bilo zaposlenih od tri do pet oseb.Leto 2009–2010: Leta 2009 je prišlo do novega in zadnjega sistemskega preoblikovanja ter prevzemadodatnih vsebin EU. NOE se imenuje Sektor za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, deluje vokviru Direktorata za kulturni razvoj in mednarodne zadeve, v njem so zaposlene štiri osebe (dve stase ob koncu leta 2010 upokojili).366

1.3 Opis pokrivanja področja mednarodnega sodelovanja v okviru MKV pristojnost Sektorja za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje sodi koordinacija zadev spodročja EU, sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in mrežami ter koordiniranje mednarodnegasodelovanja na področju kulture na bilateralni, multilateralni in regionalni ravni; poleg tega pripravljaposamezne razpise in pozive za mednarodno sodelovanje na področju kulture. Ker sodi Sektor zaevropske zadeve in mednarodno sodelovanje (dalje: Sektor) v okvir Direktorata za kulturni razvoj inmednarodne zadeve, je poudarjena njegova horizontalna vloga.Sektor pokriva le del celotnega področja mednarodnega sodelovanja, saj sodi celoten sklopmednarodnih izmenjav kulturnih izvajalcev v okvir drugih NOE, zlasti Direktorata za umetnost.Zaradi razpršenosti mednarodnega sodelovanja na več NOE (ki pa je z vsebinskega vidika logična) jetako ena pomembnih nalog Sektorja pridobivanje informacij in koordiniranje z drugimi NOE. NalogaSektorja je tudi, da vsebinske naloge, ki izhajajo iz multilateralnih in bilateralnih povezav, razdeljujenaprej na podlagi posameznih vsebinskih sklopov. Prav tako igra Sektor koordinacijsko vlogo napodročju EU zadev, saj pri oblikovanju EU zakonodaje vključuje vse NOE.1.3.1 Pregled glavnih aktivnostiSektor, ki v imenu nosi “mednarodno sodelovanje”, je od radikalne vsebinske in finančne osiromašitveleta 2002 iskal svojo vlogo. Od položaja, ko je imel pregled nad celotnim mednarodnim sodelovanjemvseh kulturnih izvajalcev v Sloveniji, so bile njegove kompetence in sredstva preusmerjeni na nikolipovsem jasno opredeljen pojem promocije kulture; vendar je dejstvo, da zaradi prenizkih sredstev nimogel zasledovati bolj ambicioznih ciljev. Njegove aktivnosti tudi iz raznih drugih razlogov,predvsem pa kadrovskih, niso bile nikoli dolgoročno opredeljene. Zato je deloval na podlagi različnihbolj kratkoročnih strategij in uresničeval raznolike projekte.1.3.1.1 Predstavitve slovenske kulture v predsedujočih državah EU od 2002–2005Do leta 2004 je Sektor dejavnosti in sredstva namenjal v glavnem predstavitvam slovenske kulture vtrenutno predsedujočih državah EU na osnovi posebnih ciljnih razpisov ali dogovorov s konkretnimipartnerji v tujini.Na podlagi te usmeritve je MK junija 2002 organiziralo teden slovenske kulture v Španiji, vnajprestižnejši kulturni ustanovi v Madridu, Circulo de Bellas Artes. Program je vključeval gostovanjeSlovenskega mladinskega gledališča s predstavo Sen kresne noči, koncert pihalnega kvinteta Ariart,literarni večer z branjem prevodov slovenskih del v španščino in projekcijo 10 slovenskih filmov.Novembra 2002 je MK organiziralo predstavitev slovenske kulture na Danskem: razstavo del OskarjaKogoja v Muzeju industrijskega oblikovanja v Kopenhagnu; literarni večer z branjem slovenskih delna sedežu Danskega društva pisateljev in Šole avtorjev v Kopenhagnu; sodelovanje Tanje Pak vokviru projekta Lux Europae v Kopenhagnu; nastop kitarista Tomaža Rajteriča in flavtistke JasneNadles v Okroglem stolpu v Kopenhagnu.Leta 2003 je MK sofinanciralo literarni večer in plesno predstavo v Rimu ob predsedovanju Italije.V letu 2004 je skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve (MZZ) pripravilo razpis za razstave spodročja uporabnih umetnosti in oblikovanja: Memory Play društva Codeep, Nu Skul Zavoda ŠKUCin Kaj ostrega? društva SOTO, s tem da je MK zagotovilo sredstva za pripravo razstav, MZZ pa zagostovanje razstav po Diplomatsko-konzularnih predstavništvih (v nadaljevanju: DKP) ne le v letu2004, pač pa tudi v letu 2005. V drugi polovici leta 2004 je pripravilo predstavitev slovenske kulturena Irskem na podlagi izkazanega interesa irskih partnerskih institucij, ki so nudile ustrezne pogoje zaprireditve, in s pomočjo veleposlaništva RS: otvoritev informacijskega urada Neue SlowenischeKunst, likovno razstavo skupine Irwin, koncert glasbene skupine Laibach in gostovanje Slovenskegamladinskega gledališča s predstavo Supremat režiserja Dragana Živadinova.V letu 2005 je MK skupaj z MZZ in v sodelovanju z Uradom za komuniciranje (UKOM) pripraviloobsežno predstavitev slovenske kulture v Veliki Britaniji, ki je zajemala tudi teden slovenske kulture v367

prestižni britanski kulturni ustanovi Institute of Contemporary Arts (ICA); to je bil najobsežnejšitovrstni projekt do zdaj. Slovenska sezona v ICA se je začela s samostojno predstavitvijo Vuka Čosića,sledili so: predstavitev elektroakustične skupine Random Logic; Martin Bricelj s projektom MemoryPlay; predstavitev stola Rex, enega najbolje prodajanih slovenskih izdelkov arhitekta Nika Kralja;gostovanje treh gledaliških predstav: Hodnik Matjaža Zupančiča v izvedbi SNG Drama Ljubljana,koprodukcije Mini Teatra, Cankarjevega doma in Wax Factory Rekla je .../She Said ..., Miss MobileEmila Hrvatina. Vse tri tedne so potekale tudi projekcije slovenskih filmov Kruh in mleko, Rezervnideli, Pod njenim oknom, Varuh meje, Kajmak in marmelada, Sladke sanje ter izbor kratkih filmov.Sezona se je zaključila s predavanjem Slavoja Žižka Prihodnost moškega.V tem okviru so bili izvedeni še naslednji projekti: razstava Storyboards Mihe Knifica v galerijiModern Art Oxford; predstavitev son:DA (Metka Golec in Miha Knific) v galeriji TurnerContemporary v mestu Margate. V Londonu, Edinburghu in Shrewsburyju so potekale še drugepredstavitve slovenskega oblikovanja, dramatike, književnosti in fotografije. V okviru prireditveDesignersblock se je predstavilo nekaj mladih slovenskih oblikovalcev: Nika Zupanc, SlavimirStojanović ter Gorazd Malačič, Janez Mesarič in Miha Turšič, v Shrewsbury Museum and Art Gallerypa je bila prenesena razstava Maje Šubic Potovanje z ladjo Beagle.Čeprav je bila ta obsežna predstavitev organizirana s pomočjo organizacijskega partnerja v tujini(Steve Greene) in v sodelovanju s partnerskimi institucijami (program v ICA je bil narejen v dogovoruz direktorico ICA), so bile prireditve slabo obiskane. Vzrok naj bi bil tudi v pomanjkanju dodatnihsredstev za promocijo in v premajhni fleksibilnosti pri oblikovanju programa. Vzorno pa je bilosodelovanje vseh treh resorjev; MZZ je nekatere projekte sofinanciral, UKOM pa je izdal posebnobrošuro.Pri izpeljavi teh predstavitev se je pokazalo, da MK ne more prevzemati vloge organizatorja; pokazalase je potreba po ustreznem izvajalcu tako v Sloveniji kot v tujini, ki bi poskrbel za celovito inprofesionalno realizacijo projekta. Določene ovire pa pri tem predstavljajo tudi nekatere določbeZakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).1.3.1.2 Razpisi in pozivi v obdobju 2005–2010V letu 2006 je MK prenehalo s predstavitvami v evropskih prestolnicah na podlagi predpostavke, dapo vstopu v EU to ni več smiselno. Že v letu 2005 je Sektor uvedel tudi princip dodatne podporemednarodnim projektom, ki so presegali siceršnji obseg mednarodnih programov kulturnih izvajalcevoziroma so imeli poseben kulturno-političen pomen, poleg tega je ponovno uvedel sofinanciranjeprojektov v okviru DKP na podlagi predlogov DKP.V letu 2006 je Sektor prvič objavil poseben ciljni poziv za promocijo slovenske kulture v tujini, ki jezajemal področja kulturne dediščine, vizualnih umetnosti, uprizoritvenih umetnosti, glasbe,književnosti in intermedijskih umetnosti ter je bil vsebinsko zamejen; na področju uprizoritvenihumetnosti je npr. opredeljeval prevode predstavitvenih brošur za posamezne zvrsti in predstavitveneplatforme. Na podlagi poziva je bilo podprtih 39 projektov.V letu 2007 je Sektor pripravil javni razpis za promocijo slovenske kulture v tujini, katerega cilj je bilpodpreti projekte, ki so bili izvedeni v prioritetnih državah (države EU). Na podlagi razpisa je bilopodprtih 49 projektov. Enak razpis je bil izveden leta 2008, podprtih je bilo 63 projektov. V letu 2009je Sektor objavil poziv s ciljem podpore projektom v prestolnicah EU in v okviru predsedovanjaSlovenije Odboru ministrov Sveta Evrope; podprtih je bilo 61 projektov.V letu 2010 je sektor pripravil skupni razpis z Direktoratom za umetnost, podprtih je bilo 47projektov, vendar se je izkazalo, da ta rešitev nima nobenih prednosti, kvečjemu slabosti.Pokazalo se je, da so bili razpisi in pozivi Sektorja v letih 2005−2010 bolj ali manj podvajanjerazpisov v okviru Direktorata za umetnost, kar je imelo za posledico drobljenje sredstev. Predstavljaliso bolj instrument, ki je tistim izvajalcem, ki so zamudili siceršnje redne razpise, omogočalfinanciranje projektov v tujini (kar predstavlja tudi določeno podvajanje s postavko za nepredvidene368

akcije); zaradi nedorečenosti pojma “promocija”, omejenosti z določbami ZUJIK in pomanjkanjasredstev pa niso prinesli nobenih vidnejših rezultatov.1.3.1.3 Promocija v času predsedovanja Slovenije Svetu EU leta 2008Sektor je na podlagi izhodišč Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost pripravil Programkulturne promocije pred in v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki je bil pretežno naravnan nadogodke v Sloveniji, vsebinsko pa se je navezoval predvsem na Evropsko leto medkulturnega dialoga2008.Čeprav je bil program promocije ob predsedovanju Slovenije od začetka zamišljen kot usklajenaaktivnost MK, MZZ in UKOM, se je vmes razpršil na posamezne resorje; MK je bilo v tem primeru leizvrševalec programa, ki ga je oblikoval Strateški svet za kulturo, izobraževanje in znanost.1.3.1.4 Predsedovanje Svetu Evrope 2009V okviru predsedovanja SE je Sektor koordiniral organizacijo mednarodne konference SE Ljubljanskakonferenca – obnova naše skupne dediščine v sodelovanju z MZZ in EK.1.3.1.5 Drugi projekti v letih 2002−2010:Culture.si: eden glavnih projektov Sektorja med leti 2002 in 2010 je bila postopna vzpostavitevspletnega portala culture.si. Projekt se je začel 2002 kot izdaja vodiča londonske organizacije VisitingArts Slovenia Cultural Profile. Obsežen kompendij, zbir več kot tisoč gesel v angleškem jeziku, je billeta 2005 objavljen tako na spletu kot v knjižni obliki. MK je financiralo nadaljnje posodabljanje inbogatitev podatkov, ki so izšli v razširjeni knjižni izdaji ponovno leta 2008, leta 2009 pa je na podlagizbranih vsebin vzpostavilo novi portal za mednarodno sodelovanje Culture.si, ki je osnovan naodprtokodni spletni platformi MediaWiki. Culture.si je v prvi vrsti namenjen mednarodnim(ko)producentom in ustvarjalcem, posrednikom, tujim novinarjem in medijskim hišam, mednarodnimraziskovalcem in študentom ter kulturnim turistom. V angleškem jeziku ponuja informativne članke oakterjih na področjih umetnosti in dediščine v Sloveniji, informacije o prizoriščih, izobraževalnihprogramih, podpornih dejavnostih in virih financiranja, zgodovinske preglede in kontekstualne orisesodobne produkcije (arhitektura, oblikovanje, likovna in nova medijska umetnost, gledališče, ples,glasba, književnost, film ter muzeji, arhivi in knjižnice), koledar aktualnih mednarodnih dogodkov vSloveniji ter naših gostovanj in udeležb v tujini, kontaktne imenike (po področjih in po regijah) terbanko slik in logotipov. Leta 2010 je na portalu dostopnih okrog 2400 člankov in 1.000 fotografij.Objavljeni podatki in slike so zaščiteni s prostimi licencami Creative Commons (dovoljena je prostaraba brez predelav), tako da jih lahko uporabijo mediji, producenti in partnerji.Stanovanja za slovenske umetnike v New Yorku, Berlinu in Londonu (glej točko 3.3)Program Valvasor – Chevening (1997–2007): Sektor je v okviru MK skrbel za izvajanje skupnegaprograma Ministrstva za kulturo ter britanskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je s pomočjo BritishCouncil v Ljubljani vsako leto zagotovil skupna sredstva za podiplomski študij na področjihoblikovanja, restavratorstva, kulturnega menedžmenta, tehničnih poklicev in producentstva s področjauprizoritvenih umetnosti in filma v priznanih podiplomskih in drugih ustreznih izobraževalnihustanovah v Veliki Britaniji. Program je bil zaradi spremembe sistema financiranja s strani britanskegapartnerja leta 2007 ukinjen.Izbor kandidata za Projekt Evropska kulturna prestolnica 2012: Sektor je vodil postopek v zvezi znominacijo za naslov Evropska kulturna prestolnica 2012. V letu 2006 je bil tako objavljen javnirazpis za izbor mesta za nominacijo za naslov Evropska kulturna prestolnica 2012 z mednarodnostrokovno komisijo, ki je zasedala leta 2007.Forum slovanskih kultur: Sektor je junija 2004 izpeljal postopek ustanovitve mednarodne ustanove –Forum slovanskih kultur (FSK). FSK je temeljil na skupni izjavi ministrov za kulturo držav, v katerih369

govorijo slovanske jezike, ki so se ob neformalnem srečanju na Brdu decembra 2002 strinjali, da v temokviru okrepijo in spodbudijo medsebojno sodelovanje na področju kulture v njenem najširšempomenu ter pospešijo sodelovanje v evropskih in drugih mednarodnih organizacijah. Ustanovitev FSKje bila tudi uresničitev enega od ciljev Nacionalnega programa za kulturo na področju mednarodnegasodelovanja. V letu 2006 je pristojnost za FSK prešla na MZZ, leta 2010 pa nazaj na MK (glej tuditočko 3.3.6).Ustanovitev Informacijske platforme za Jugovzhodno Evropo: Sektor je na podlagi usklajene odločitveMK in MZZ, da pripomoreta k delovanju Sklada za spodbujanje kulture na Balkanu (BIFC), izvedelrazpis za vzpostavitev Informacijske platforme za Jugovzhodno Evropo (IPJE),. Platforma bo skrbelaza vzpostavitev stične točke za BIFC, združevanje podatkov, vzpostavljanje partnerstev terzagotavljanje pretoka informacij o programih sofinanciranja na področju kulture v okviru drugihmultilateralnih organizacij in povezav, ki so aktivne v Jugovzhodni Evropi, kar je v skladu sSmernicami za delovanje RS do Zahodnega Balkana.1.3.1.6 Bilateralni sporazumi in programiSektor znotraj MK usklajuje vsebino, ki je vključena v krovne sporazume in izvedbene bilateralneprograme o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, kar usklajuje MZZ. Ker sodelovanje zvečino držav odlično poteka mimo teh dokumentov, Sektor zastopa stališče, da se MK vključuje le vtiste sporazume in programe ali celo medministrske programe, kjer interes za sodelovanje izrazi drugadržava. Na podlagi takšnega interesa je Sektor v obdobju 2002−2010 tako koordiniral podpismedministrskih programov s Hrvaško, Romunijo, Ukrajino, Srbijo in Makedonijo.1.4 Sodelovanje Slovenije v mednarodnih organizacijah na področju kultureSlovenija na področju kulture aktivno sodeluje v številnih mednarodnih organizacijah in večstranskihpovezavah na področju kulture: Svet Evrope, Unesco, Euromed, Unija za Sredozemlje,Srednjeevropska pobuda, Jadransko-jonska pobuda, Delovna skupnost Alpe-Jadran, Asia-EuropeMeeting (ASEM), Zavezništvo civilizacij (OZN), Evropska zveza nacionalnih kulturnih centrov(EUNIC), Svet ministrov za kulturo JV Evrope, Mednarodna zveza svetov za kulturo in kulturnihagencij (IFACCA).Zadnja leta je MK močno povečalo sodelovanje zlasti v okviru Sveta Evrope in Unesca, strateško pa jerazširilo svoje delovanje z včlanitvijo v ASEM, Svet ministrov za kulturo JV Evrope, EUNIC innazadnje IFACCA. Znotraj teh organizacij obstajata velik potencial in obojestranski interes zanadaljnjo krepitev dejavnosti MK, kar velja izkoristiti.Svet Evrope: MK zastopa interese Slovenije v Svetu Evrope prek predstavnikov v Usmerjevalnihodborih za kulturo (CDCULT), za kulturno dediščino (CDPAT) ter medije in nove komunikacijskestoritve (CDMC).Sodelovanje s Svetom Evrope je bilo še posebej intenzivno v letu 2009, ko je Slovenija predsedovalaOdboru ministrov Sveta Evrope in je MK organiziralo mednarodno konferenco Ljubljanskakonferenca – obnova naše skupne dediščine v sodelovanju z MZZ in EK. S to konferenco se jeSlovenija vzpostavila kot pomemben partner Sveta Evrope in pomemben akter na področju kulturnedediščine v regiji, ki si prizadeva za trajnostni in medkulturni razvoj ter zagotavljanje stabilnosti vregiji. Konferenca je poleg tega podprla še prenos izkušenj in dobrih praks ter njihovih razvojnih,socialnih in ekonomskih učinkov na območje Kijevske iniciative.V letu 2010 je MK pristopilo k sofinanciranju projekta Sveta Evrope − Kulturne poti, projektaHEREIN, Lokalnih pilotnih razvojnih projektov in nadaljevanju Ljubljanskega procesa, stalno pasodeluje tudi pri pripravi Kompendija kulturnih politik in gibanj v Evropi.ASEM: Slovenija je od leta 2004 članica ASEM, katerega poglavitni cilji so prispevati k ohranjanju inkrepitvi miru in stabilnosti v duhu vzajemnega spoštovanja in enakopravnega partnerstva terustvarjanje pogojev za gospodarski in družbeni razvoj obeh regij. MK redno sodeluje na srečanjihministrov za kulturo, v letu 2010 tudi v aktivni vlogi sosponzorja delavnice na temo medkulturnega370

dialoga, kjer je predstavilo Ljubljanski proces kot primer dobre prakse. MK s svojim portalomculture.si prek tehnične pomoči podpira prenovo spletne strani ASEM culture.360.UNESCO: Vsebine MK so zastopane prek predstavnika v Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO.Slovenija je pogodbenica vseh Unescovih mednarodnih pogodb s področja varstva kulturne dediščine.Državni zbor Republike Slovenije je leta 2003 ratificiral Drugi protokol k Haaški konvenciji, leta 2006pa je bila Slovenija ena prvih držav, ki je ratificirala Konvencijo o varovanju in spodbujanjuraznolikosti kulturnih izrazov. Leta 2007 sta bili ratificirani Konvencija o varovanju podvodnekulturne dediščine in Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Veljavni Zakon o varstvukulturne dediščine, ki je bil sprejet leta 2008, je tako že upošteval načela in obveznosti iz navedenihmednarodnih konvencij. Slovenija je svojo zakonodajo s področja varstva kulturne dediščine objavilatudi na Unescovi spletni strani.Delovanje v okviru Unesca bo MK poglobilo z organizacijo mednarodne konference Pisanje,založništvo, prevajanje: ustvarjanje kulturne raznolikosti v Jugovzhodni Evropi v Ljubljani leta 2011,ki se bo navezovala na implementacijo Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnihizrazov.Euromed/Unija za Sredozemlje: MK skupaj z MZZ in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost intehnologijo (MVZT) zagotavlja sofinanciranje slovenske mreže in stične točke ALF (Evrosredozemskafundacija za dialog med kulturami Anna Lindh), ki je katalizator vseh iniciativ, katerihcilj je poglabljanje dialoga in splošnega razumevanja kultur ter promocija področij kulturnegazbliževanja med državami in narodi Sredozemlja. V letu 2008 je MK v času predsedovanja SlovenijeSvetu EU sodelovalo pri pripravah Euromed ministrske konference o kulturi v Atenah.MK je vključeno tudi v medresorsko usklajevanje sodelovanja Slovenije znotraj nove oblikesodelovanja v Sredozemlju Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje.Srednjeevropska pobuda (SEP): MK v okviru mreže informacijskih točk redno sodeluje prievalvaciji projektov na področju kulture, ki kandidirajo za podporo SEP.Kvadrilaterala: V okviru Kvadrilaterale (Slovenija, Madžarska, Italija in Hrvaška), ki je prenehaladelovati v začetku 2010, je MK spodbudilo projekt založništva in prevajanja literarnih del v jezikedržav članic, ki pa je zaradi pomanjkanja interesa drugih držav zamrl leta 2006.Jadransko-Jonska pobuda: MK se občasno udeležuje zasedanj delovnega omizja za kulturo, kjer sonajpogosteje obravnavana vprašanja, ki v pretežni meri sodijo na področje kulturne dediščine. Vokviru Jadransko-Jonske pobude pa deluje tudi posebna delovna skupina "Mreža za stara pristanišča"(Network for Ancient Harbours), katere član je kot nacionalni ekspert predstavnik MK.Delovna skupnost Alpe-Jadran (DS Alpe-Jadran): MK se je vseskozi dokaj redno udeleževalozasedanj projektne skupine DS Alpe Jadran za področje kulture. Zadnjih nekaj let je bil na zasedanjihpoudarek dan pesnikom in pesništvu, predmet razprav pa je tudi bilo multimedijsko omrežjepodatkovne baze za potrebe glasbenih arhivov območja Alpe Jadran. V okviru DS Alpe Jadran delujetudi projektna skupina "Zgodovinska jedra" (Historische Zentren), v kateri ima MK svojegapredstavnika.EUNIC je združenje nacionalnih kulturnih centrov, katerega članice so predstavniki kulturnih centrovvseh držav članic EU. Ker Slovenija nima svojega inštituta, je leta 2007 pristopila z deljenimčlanstvom med MK in MZZ, v letu 2010 pa je na podlagi dogovora med ministrstvoma član samoMK. MK se udeležuje sestankov združenja in zagotavlja oziroma spodbuja sodelovanje v okvirudelovnih skupin.Svet ministrov za kulturo Jugovzhodne Evrope: MK je v letu 2010 postalo polnopravni član Svetaministrov za kulturo Jugovzhodne Evrope, ki temelji na prepričanju, da so skupne kulturne vrednote,izmenjava izkušenj in dediščine edinstven instrument za ohranjanje miru, blaginje in sožitja v tejregiji.IFACCA: MK je leta 2009 postalo nacionalni član IFACCA za Slovenijo, v letu 2010 pa se jepotegovalo za organizacijo vrha IFACCA v letu 2014.371

1.5 EU zadeve1.5.1 Uveljavljanje stališč Republike Slovenije v EU institucijahZ vstopom v Evropsko unijo 1. maja 2004 je Slovenija postala aktivna sooblikovalka evropskegapravnega reda in s tem evropskih politik. Nastajanje pravnega reda EU je zapleten proces, ki vključujeveliko število institucij (parlament, komisijo, Svet EU, Odbor regij idr.) in zato zahteva velikousklajevanja pri uresničevanju interesov Slovenije. MK vse od vstopa v EU aktivno sodeluje v dvehmatičnih odborih Sveta EU (Odbor za kulturo in Delovna skupina za avdiovizualno področje), pravtako pa sledi vsem preostalim formacijam, saj je kultura horizontalna in včasih “nevidna” vsebina(izobraževanje, zunanji odnosi, telekomunikacije, okolje idr.). Slovenske ministrice in ministri aktivnosodelujejo na zasedanjih Sveta EU za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, sestajajo se od dva- doštirikrat na leto.Slovenija svoja stališča znotraj Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, tudi na podlagiizkušenj iz predsedovanja, uspešno uveljavlja pri delu Odbora za kulturo, deloma pa tudi Delovneskupine za avdiovizualne zadeve. V tej skupini nacionalna predstavnika po posvetu z vodstvomministrstva zastopata stališča, usklajena znotraj strokovnih služb ministrstva in drugih organov, ki jihpritegneta k sodelovanju glede na vsebino obravnavanih dokumentov, posvetujeta pa se tudi zzainteresirano javnostjo. Pred obravnavo na Svetu ministrov v Bruslju predloge dokumentov instališča Slovenije do njih obravnava Odbor za zadeve EU v Državnem zboru. Sektor stališča usklajujev dobrem sodelovanju s sodelavci na Stalnem predstavništvu RS v Bruslju, Službo Vlade za evropskezadeve in razvoj (SVREZ) ter s predstavniki v Evropskem parlamentu.Sektor obenem aktivno spremlja programe EU “Kultura”, “Media” in “Evropa za državljane” tersodeluje z informacijskimi pisarnami za njihovo izvajanje v Sloveniji, imenuje in organizirasodelovanje slovenskih strokovnjakov s področja kulture v okviru odprte metode koordinacije na ravniEU ter je aktiven pri pripravi in izvajanju skupnih evropskih projektov. Poleg tega se Sektor vključujetudi v druge pobude EU, ki zadevajo področje kulture, npr. Vzhodno partnerstvo, Podonavskastrategija idr.1.5.2 Aktualne EU vsebineMed pobudami slovenskih ministrov za kulturo velja izpostaviti pobudo ministrice MajdeŠirca, da bi bilo odločanje o višini davka na dodano vrednost (DDV) v primeru knjige vprihodnje tudi stvar kulturne in ne le fiskalne politike, pri čemer naj bi bilo državam članicamdovoljeno, da ohranijo stopnjo prožnosti glede načina uporabe obdavčenja. Pri tem je posebejpoudarila možnost odobritve uporabe ničelne stopnje DDV na knjigo; ta naj bi bila dostopna vsemdržavam članicam, ki bi na ta način želele podpreti ustvarjalnost in izdajateljsko dejavnost terizboljšati dostopnost vrhunskih umetniških vsebin.V drugi polovici leta 2010, v času belgijskega predsedovanja, so bili obravnavani naslednjizakonodajni predlogi: delovni načrt za področje kulture 2011–2014, vloga kulture v boju proti revščiniin socialni izključenosti, uvedba ukrepa EU za znak evropske dediščine in sklepi o evropski filmskidediščini, vključno z izzivi digitalne dobe, sklepi Sveta o priložnostih in izzivih pri digitalizacijievropskih kinematografov, na področju mladine pa še dokument o dostopu mladih do kulture. Vsipredlogi, razen zakonodajnega predloga za uvedbo EU znaka evropske dediščine, katerega obravnavase bo v sodelovanju z Evropskim parlamentom še nadaljevala, so bili tudi sprejeti; vanje so bilivključeni številni slovenski predlogi dopolnil in izboljšav.1.5.3 Sodelovanje Slovenije v programih EUSlovenski prijavitelji so že v predpristopnem obdobju lahko sodelovali in se prijavljali v programihKultura in Media. Z vstopom v EU so se medprojektne povezave še okrepile, še posebej v programuKultura. MK je za vse tri programe iz svoje pristojnosti vzpostavilo informacijske pisarne, in sicer za372

program Kultura – Kulturno stično točko (CCP), za program Media – Media desk ter za programEvropa za državljane Informacijsko pisarno. Delovanje vseh treh informacijskih pisarn se sofinancirado 50 % iz sredstev proračuna RS in do 50 % iz sredstev proračuna EU.V programu Kultura je bila do sedaj Slovenija precej uspešna: v veliki konkurenci je bila izbrana narazpisu mobilnosti umetnikov (2009–2011), leta 2008 pa je bila po statistikah Izvajalske agencije zaizobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) na seznamu najuspešnejših prijaviteljev,takoj za Nemčijo, Francijo in Italijo. Naši prosilci so uspešnejši pri prevodnih projektih, ki somanjšega obsega, še vedno pa smo manj konkurenčni pri razpisih za podpore evropskimorganizacijam ali festivalom. Slovenija je v letu 2008 iz programa črpala 5,32 % razpoložljivihsredstev, oziroma 2.111.277 EUR, v letu 2009 pa okoli 10 % oziroma 447.540,48 EUR.MK je oblikovalo nacionalno podporno shemo, ki naj bi ustvarila boljše pogoje za uspešnokonkuriranje slovenskih izvajalcev v programu in še večje črpanje sredstev. Razpisi oziroma pozivi zasofinanciranje projektov prijaviteljev, ki so bili uspešni na razpisih programa Kultura, spodbujajoslovenske organizacije k snovanju in prijavljanju novih evropskih projektov. Hkrati to pomenikrepitev in razvoj šibkejših producentov, ki tako lažje vstopijo v partnerska sodelovanja.Programi Media so namenjeni razvoju evropske avdiovizualne industrije in obsegajo širok naborprogramov, s katerimi evropska komisija sledi sodobnemu razvoju in potrebam avdiovizualneindustrije. Rezultati kažejo, da so se v preteklosti slovenski prijavitelji omejili na razmeroma manjšiobseg teh programov, medtem ko so bili drugi programi skoraj ali v celoti izpuščeni iz kandidiranja.Cilj mora zato biti spodbujanje večjega in širše zajetega kandidiranja in črpanja sredstev, da bi doseglibolj razvito slovensko avdiovizualno pokrajino, tako finančno kot vsebinsko primerljivo z evropskimi.Program Evropa za državljane je namenjen spodbujanju aktivnega evropskega državljanstva terudeležbi državljanov in nevladnih organizacij v procesu evropskega povezovanja. Informacijskapisarna za program Evropa za državljane je začela delovati šele v letu 2009, do sedaj še ni bil izbrannoben nosilec projekta, zaradi vzpostavitve pisarne pa se je povečala razpoznavnost tega programamed potencialnimi prijavitelji. V prihodnje bo treba še bolj spodbujati širitev mreže prijaviteljev vrazličnih regijah Slovenije. V letu 2009 je črpanje sredstev Slovenije doseglo 0,41 % razpoložljivihsredstev oziroma 379.811 EUR.1.5.4 Predsedovanje EU1.5.4.1 Splošno o predsedovanjuSlovenija je v prvi polovici leta 2008 prevzela zelo pomembno in odgovorno nalogo v mednarodniskupnosti – predsedovala je Svetu EU. Vodila je skupnost, ki združuje 27 držav in skoraj pol milijardeljudi. Izkoristila je izjemno zgodovinsko priložnost, saj je bilo to prvo predsedovanje države članice izširitve leta 2004 in prvo predsedovanje katere od slovanskih držav Svetu EU nasploh. Predsedovanjeje bilo za Slovenijo priznanje njenemu dotedanjemu delu, a hkrati velika odgovornost, saj je bilo trebaupravičiti velika pričakovanja držav članic, ki so Sloveniji to nalogo soglasno zaupale.1.5.4.2 Organizacijski, kadrovski in finančni okvir predsedovanjaPriprave na projekt Predsedovanje RS EU (PEU) so se začele že v letu 2005. Minister za kulturo je zasodelovanje pri izvedbi državnega projekta predsedovanje Slovenije Evropski uniji maja 2005imenoval Interno projektno skupino, njen mandat pa je trajal do zaključka predsedovanja. Internaskupina se je sestajala vsakih 14 dni oziroma po potrebi. V njej sta se le dve zaposleni posvečaliizključno pripravi in izvedbi nalog predsedovanja, ob tem da je bila ena začasno razbremenjena drugihdelovnih nalog, druga pa je delo opravljala kot edina dodatna zaposlitev za izvedbo projekta. Vsedruge naloge so zaposleni na ministrstvu opravljali poleg rednih delovnih zadolžitev.373

Za stroške priprav na predsedovanje je MK v letu 2007 namenilo skupno 590.176 EUR. Večinasredstev, 540.245 EUR, je bila namenjena programu promocije slovenske kulture, medtem ko je bilo49.930 EUR namenjenih pokrivanju stroškov dela, službenih poti in izobraževanja. V letu 2008 je bilov proračunu Ministrstva za kulturo za izvedbo predsedovanja zagotovljenih 984.705 EUR,sofinanciranje dogodkov s strani Evropske komisije pa je znašalo skupno 450.000 EUR.1.5.4.3 Program predsedovanja Sveta EUV času predsedovanja RS EU je v Svetu EU potekalo devet zasedanj Odbora za kulturo K3 (od tegaeno neformalno na Brdu) in šest zasedanj Delovne skupine za avdiovizualno politiko K4 (od tega eno vsestavi »atašejev«).Med njimi velja posebej izpostaviti uspešno skupno zasedanje treh delovnih teles Sveta (pristojnih zaizobraževanje, mladino in kulturo), ki je bilo prvo skupno zasedanje treh delovnih teles Sveta EUsploh.Tedanji minister za kulturo, dr. Vasko Simoniti, je januarja 2008 v Evropskem parlamentu predstavilprioritete slovenskega predsedovanja za področje kulture in avdiovizualnih zadev, junija pa poročal odoseženih uspehih.Svet za izobraževanje, mladino in kulturo se je v sestavi ministrov za kulturo in avdiovizualne zadevesestal maja v Bruslju.Vsa zasedanja v Svetu so bila zaradi promocije slovenskega jezika vodena v slovenščini.Vodenje Odbora za kulturoNa Odboru za kulturo smo začeli z obravnavo in pripeljali do zaključka/sprejetja dva dokumenta:Delovni načrt za triletno obdobje 2008-2010Delovni načrt za kulturo je predstavljal ključno vsebinsko podlago za delo Sveta EU v letih 2008-2010. V njem so bile ob popolnem upoštevanju principa subsidiarnosti postavljene naslednjeprioritete:– izboljšanje pogojev za mobilnost umetnikov in ostalih ustvarjalcev, ki delujejo na področjukulture,– promocija dostopnosti do kulture, še zlasti v povezavi s kulturno dediščino, večjezičnostjo,digitalizacijo, kulturnim turizmom in spodbujanjem sinergij s področjem izobraževanja ter zvečjo mobilnostjo umetniških zbirk,– razvoj statistik in metodologij za izboljšanje primerljivosti kulturnega sektorja,– izboljšanje potenciala kulture in kulturnih industrij v povezavi z malimi in srednjimi podjetji,promocija in implementacija UNESCO Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikostikulturnih izrazov.V dokumentu so zapisani še časovni okvirji posameznih dejavnosti, obveznosti držav članic inEvropske komisije, natančno pa so določeni okviri delovanja medvladnih delovnih skupinstrokovnjakov (npr. sodelovanje na principu prostovoljnosti, izmenjava dobrih praks, redno poročanjeOdboru za kulturo ipd.).Slovenija se je kot prva predsedujoča preizkusila tudi pri vodenju dela na področju kulture na podlagiodprte metode koordinacije (OMK). V želji, da zaradi priprave delovnega načrta delo na področjukulture ne bi zastalo, smo Odboru za kulturne zadeve pri Svetu EU predlagali dokument (Outcome ofProceedings), ki je bil podlaga za začetek takojšnjega dela štirih medvladnih delovnih skupinstrokovnjakov v okviru prioritet Evropske agende za kulturo. Tako sta že v času našega predsedovanja374

začeli delovati delovni skupini za mobilnost umetnikov in kreativne industrije, v času francoskegapredsedstva pa sta začeli z delovanjem še delovni skupini za sinergije med izobraževanjem in kulturoin mobilnost umetniških zbirk. Slovenija je s svojimi predstavniki aktivno sodelovala v vseh delovnihskupinah.Sklepi Sveta o medkulturnih kompetencahV Evropskem letu medkulturnega dialoga je Slovenija posebno pozornost posvečala implementacijinjegovih vsebin, še posebej ustvarjanju podlag, da bi vsebine in aktivnosti medkulturnega dialogaživele tudi po letu 2008. S tem namenom je pripravila predlog dokumenta o ustvarjanju priložnosti zarazvoj medkulturnih kompetenc državljanov EU in ga predložila v obravnavo Odboru za kulturo.V dokumentu so navedena področja, ki prispevajo k razvoju medkulturnih kompetenc državljanov,npr. mobilnost umetnikov, dostopnost do kulturnih dobrin in dediščine, vloga večjezičnosti ipd. Ker jevsebina dokumenta izrazito medsektorske narave, je marca 2008 prvič v zgodovini Sveta EU potekalav Bruslju skupna seja Odbora za kulturo, Odbora za izobraževanje in Delovne skupine za mladino,kjer so vsa tri področja prispevala svoj delež k skupnim vsebinam. Naknadno je k dokumentuvsebinsko prispevala še Delovna skupina za avdiovizualno politiko.Primer sprejemanja tega dokumenta je po mnenju številnih držav članic in Evropske komisije primerdobre prakse.Drugi pomembni prispevki Slovenije na področju kulture v času predsedovanjaUspelo nam je doseči velik korak pri vključevanju kulture v Lizbonsko strategijo − marca 2008 statako kultura in ustvarjalnost končno dobili mesto v Sklepih predsedstva Evropskega Sveta tudi vpovezavi z naložbami v znanje in inovacije ter naložbami v ljudi in posodabljanje trga dela, odsev tehsklepov pa je prvič vključen tudi v Integrirane smernice za rast in delovna mesta. Kultura je tako poeni strani končno tudi na tako visoki ravni dosegla potrditev kot razvojni dejavnik, po drugi strani paprav priznanje te vloge v prihodnosti nalaga nove obveznosti državam članicam in evropskiminstitucijam.Drugo tekoče delo na Odboru za kulturo je obsegalo aktivnosti pri pripravi osnutka sklepovministrske konference EUROMED, ki je potekala v Atenah maja 2008, ter delo v zvezi s predlogomKomisije o komitoloških spremembah programov Kultura, Evropa za državljane, Vseživljenjskoučenje in Mladi v akciji. Maja 2008 so tako predstavniki držav članic sprejeli skupno stališče dosprememb programov, ki je ob podpori Evropskega parlamenta pomenilo znatno skrajšanje postopkovobravnav vlog znotraj teh programov.V času predsedovanja smo v sodelovanju z Evropsko komisijo obudili tudi prej zastala pogajanja EUin Rusije na področje kulturnega sodelovanja.Vodenje delovne skupine za avdiovizualno politikoPredlog sklepov Sveta o evropskem pristopu k medijski pismenosti v digitalnem okoljuSlovensko predsedstvo je predlagalo Sklepe Sveta o evropskem pristopu k medijski pismenosti vdigitalnem okolju, kjer države članice predlagajo Komisiji, naj oblikuje kriterije za ugotavljanjestopnje razvitosti medijske pismenosti v državah članicah. Drugi pomembnejši predlog sklepov je bil,naj Odbor za stike, ki je ustanovljen v okviru Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, služiizmenjavi informacij in dobrih praks na področju medijske pismenosti.Dokument sta obravnavala tudi Odbor za izobraževanje in Delovna skupina za mladino, ki stapripravila prispevek o pomenu vseživljenjskega učenja za medijsko opismenjevanje in posebnipozornosti, namenjeni mladim in mladinskim organizacijam pri uporabi informacijskihkomunikacijskih tehnologij.Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega programa Skupnosti zazaščito otrok pri uporabi spleta in drugih komunikacijskih tehnologij375

Slovensko predsedstvo je doseglo dogovor o besedilu predloga, t. i. Splošni pristop, ki je naslednjemupredsedstvu služil kot pogajalsko izhodišče pri usklajevanju z Evropskim parlamentom. Brez tega bibile možnosti za sprejem programa do konca leta 2008, ko se izteče sedanji program, zelo majhne.Splošni pristop pa ponuja možnost, da se dogovor z Evropskim parlamentom doseže že v prviobravnavi.Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru inOdboru regij o ustvarjalnih vsebinah na spletu na enotnem trguKomisija je januarja 2008 sprejela »Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemuekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o kreativnih spletnih vsebinah na enotnem trgu«. Pokoncu javnih posvetovanj sta predsedujoči avdiovizualni delovni skupini Sveta in poročevalkaEvropskega parlamenta, Ruth Hieronymi, marca 2008 pripravila seminar za zainteresirane poslance inčlane avdiovizualne delovne skupine, kjer je bila izpostavljena potreba po podrobnejši preučitvivprašanja, ali sporočilo, ki se nanaša predvsem na ukrepe enotnega trga, dovolj upošteva elementkulturne raznolikosti.1.5.4.4 Pomembnejši dogodki v času predsedovanjaKulturni dogodkiPodskupina za promocijo je na podlagi izhodišč Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanostpripravila in oblikovala Program kulturne promocije pred in v času predsedovanja Slovenije Svetu EU,ki ga je Ožja delovna skupina za predsedovanje na vladni ravni potrdila junija 2006.V skladu s strateškimi cilji kulturne politike je bil okvirni program pretežno naravnan na dogodke vSloveniji v času pred in med predsedovanjem Slovenije EU, vsebinsko pa se je navezoval predvsem naEvropsko leto medkulturnega dialoga 2008.Realizacija vseh dogodkov, za katere je bilo zadolženo MK, je potekala po predvidenem terminskemnačrtu.Zlasti odmevni so bili dogodki v tujini: predstavitev Slovenije kot posebnega gosta na svetovnemglasbenem sejmu Midem v Cannesu, koncert Slovenske filharmonije v palači BOZAR v Bruslju,razstava Jožeta Plečnika v Kraljevih muzejih likovne umetnosti v Bruslju v izvedbi Narodne galerije vLjubljani in pod kuratorstvom svetovno znanega arhitekta slovenskega rodu Borisa Podrecce terprenosi razstave Velika vojna v Krnskem pogorju Kobariškega muzeja na Dunaj, v Rim, Yper, Pariz inna Brdu pri Kranju.Pomembni sta tudi obe donaciji slovenske vlade, ki predstavljata trajno obeleženje slovenskegapredsedovanja EU, in sicer postavitev Plečnikove ure v palači Justus Lipsius ter postavitev likovnegaobeleženja predsedovanja Slovenije Svetu EU na trgu pred palačo Justus Lipsius.V Sloveniji sta bila uspešno izvedena oba osrednja dogodka, posvečena obeleženju Letamedkulturnega dialoga: otvoritveni dogodek in v tem okviru mednarodna konferenca ob Evropskemletu medkulturnega dialoga v Cankarjevem domu. Uspešno so bili izvedeni tudi projekti osrednjihkulturnih institucij: razstava o Primožu Trubarju v novih prostorih Narodnega muzeja na Metelkovi,razstava "Slovenski impresionisti (in njihov čas 1890-1920)" v Narodni galeriji v Ljubljani, projektJazz gre naprej v okviru Jazz festivala Cerkno, plenarno srečanje Evropske mreže scenskih umetnosti(IETM) in predstavitev Lipicancev ob konferenci.Konference in zasedanjaV času predsedovanja so bili uspešno izvedeni naslednji dogodki s področja kulture:– neformalno srečanje Odbora za kulturo v Sloveniji (21.−22. april 2008),– mednarodna konferenca Kulturne vsebine na spletu (5 −6. junij 2008) in– mednarodna konferenca Spletne vsebine za ustvarjalnost (5. junij 2008).376

MK je v sodelovanju s Cankarjevim domom in Fakulteto za humanistične študije Univerze naPrimorskem pripravilo tudi Otvoritveni dogodek Evropskega leta medkulturnega dialoga (7.–8. januar2008). Logistična izvedba dogodka je bila zaradi njegove kompleksnosti (kombinacija mednarodnekonference z delavnicami oziroma protokolarnega dogodka in kulturne prireditve) in dejstva, da je bilto obenem tudi otvoritveni dogodek v času PEU na državni ravni, posebej zahtevna. V sodelovanju zzaložbo Nova revija pa je MK pripravilo še mednarodno konferenco Evropa, svet in humanost v 21.stoletju. Obeh prireditev so se udeležili tudi visoki gostje iz EU.Z delno logistično podporo in svetovanjem smo sodelovali tudi pri izvedbi Sestanka direktorjevnacionalnih arhivov − EBNA in DLM forum (8.−11. april 2008).Konferenca Nove paradigme, novi modeli – kultura v zunanjih odnosih EU v organizacijiMZZ, katere priporočila so bila predstavljena tudi na junijskem Evropskem svetu, je ustvarilatrdne temelje za vključevanje kulturne razsežnosti v zunanje odnose EU.1.6 Slovenci v zamejstvu in po svetuIz zgodovinskih, političnih in gospodarskih razlogov vsi Slovenci danes ne živijo v RepublikiSloveniji, ampak tudi v zamejstvu in drugje po svetu.Za njihovo kulturno delovanje je v preteklosti skrbel Oddelek za Slovence zunaj RS na MK, ki je vsodelovanju z drugimi institucijami (IVZ, SAZU, MZZ) tudi izdelal prvo celovito strategijo za topodročje. Vendar je bil v letu 2005 kot samostojni oddelek na MK ukinjen, postavka pa integrirana vOddelek za knjigo na MK, v letu 2006 pa je bila dejavnost s postavko vred prenesena na Urad RS zaSlovence v zamejstvu in po svetu (dalje: Urad), ki je od takrat pristojen za podporo in razvoj kulturnedejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu.Pri sedanji ureditvi sofinanciranja prek Urada slovenske kulturne organizacije v zamejstvu pogrešajokulturno komponento, saj prevladujeta politična in splošna, pravega strokovnega sogovornika zakulturne vsebine pa tam nimajo. Od prenosa na Urad so se tudi občutno zmanjšala finančna sredstva,namenjena kulturnim programom.Zato bi bilo treba ponovno premisliti o predlogu, da se kulturne vsebine s proračunsko postavko vredvrnejo na MK.1.7 Sodelovanje z drugimi resorjiNa področju mednarodnega kulturnega sodelovanja (ki zajema sodelovanje v kulturi in umetnosti,znanosti in izobraževanju) je Slovenija na vladni ravni organizirana tako, da ima MZZ (Sektor zamednarodne odnose v kulturi) nalogo koordinacije treh vladnih resorjev (za kulturo, znanost intehnologijo ter za šolstvo in šport), ki je omejena praviloma na formalni vidik sodelovanja in segasamo na tri področja – bilateralni dokumenti (krovni sporazumi in programi), Svet Evrope indelovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini. Vsak od teh resorjev ima lastni oddelek, kiskrbi za vsebinsko načrtovanje in financiranje mednarodnega sodelovanja, mednarodno promocijosvojega področja in formalne vidike sodelovanja na področjih, kot so npr. programi Evropske unije,UNESCA ipd.Za horizontalno medresorsko usklajevanje zadev na področju sodelovanja z EU je ustanovljenaDelovna skupina za evropske zadeve na operativni ravni, ki se sestaja tedensko in jo koordinira Službavlade za razvoj in evropske zadeve. Po potrebi pa se občasno sklicuje tudi Delovna skupina zaevropske zadeve na ravni državnih sekretarjev.Sektor predstavlja vsebine in zastopa interese MK v različnih medresorskih delovnih skupinah: vmedresorski delovni skupini za mednarodno razvojno pomoč npr. zasleduje prioriteto ZahodnegaBalkana in Vzhodne Evrope.Konkretni primeri sodelovanja so našteti pod točko 3. Podporni sistemi področja/ v poglavju 3.1./Dosedanje formalizirane oblike promocijskega delovanja v Sloveniji/.377

1.8 Povzetek glavnih dejavnostiStrateška usmeritev predstavitev slovenske kulture v predsedujočih državah Svetu EU je bila načelnodobra, saj je zagotavljala širši sklop projektov, ki predvidoma pritegnejo več pozornosti kot sporadičnimanjši projekti; poleg tega je bil predpogoj MK, da je partner v tujini visoko kvaliteten. Problemi paso se kazali pri izvedbi, saj je večinoma temeljila na osebnem angažmaju posameznikov (Slovencev vtujini, veleposlanikov) in na podlagi osebnih poznanstev (npr. Steve Green), ne pa na profesionalniosnovi; prav iz izkušnje velike predstavitve v Veliki Britaniji izhaja, da je potreben profesionalenpristop v prav vseh segmentih in fazah izpeljave projekta, zato MK ni, ne sme in ne more bitiorganizator.Pri razpisih in pozivih, ki so bili usmerjeni v promocijo v letih 2005–2010, se je izkazalo, da so bilibolj dodatek in instrument za zamudnike na razpise Direktorata za umetnost, niso pa bili dovoljstrateško (zlasti vsebinsko) usmerjeni. Vprašanje promocije v okviru MK namreč ni bilo nikolipovsem dorečeno: ali gre za podaljšek oziroma (zlasti finančno) okrepitev siceršnjega mednarodnegasodelovanja; ali naj bi šlo za promocijo države skozi kulturo oziroma kaj je tisti presežek ali dodanavrednost, ki naj bi promocijske projekte nasploh ločevala od siceršnjih izmenjav s tujino.Projekta, ki sta povsem upravičila in celo presegla zastavljene cilje, sta vzpostavitev spletnega portalaculture.si in stanovanja za slovenske umetnike v tujini.Glede na porast vključevanja kulturnih vsebin v nekatere multilateralne organizacije in povezave terglede na večji angažma MK v zadnjih letih, bi bilo znotraj MK potrebno doseči optimalno sinergijo zaučinkovito usklajeno strategijo.1.9 Splošne smernice in cilji pri načrtovanju mednarodnega sodelovanjaMK mora predvsem zagotavljati pogoje za dolgoročno načrtovanje kulturnih ustanov in posameznikovter za neodvisno doseganje njihovih ciljev na področju mednarodnega sodelovanja.MK mora zagotoviti čim boljše pogoje za prisotnost slovenske umetnosti in kulture v tujini in zahkratno prisotnost mednarodne kulture v Sloveniji. Pri tem je treba izhajati iz širšega pojmovanjakulture, ki se v elementih dotika tudi drugih področij, npr. področja zunanje politike, mednarodnerazvojne pomoči, izobraževanja, kulturnih industrij, kreativnega sektorja ekonomije, sosedske politikeidr.Kultura pa je tudi močno promocijsko orodje, ki omogoča izjemno neposredno komunikacijo brezzadržkov oziroma konfliktov interesov, ki pogosto obremenjujejo politične in gospodarske odnosemed državami. Mednarodno kulturno sodelovanje je hkrati najpomembnejša oblika promocije državekot celote in sestavni del njene zunanje politike. V zvezi s tem je v pristojnosti MZZ, da spodbujakulturno diplomacijo, torej uporablja umetnost in kulturo v korist zunanjim odnosom, ter diplomacijoza okrepitev/obogatitev slovenske umetnosti in kulture, ali da s pomočjo kulture pripomore k boljšemuživljenju v nekaterih državah (JV Evropa, Kijevska iniciativa itd.).Ker je mednarodno sodelovanje integralno že vključeno v delovanje večine slovenskih kulturnihizvajalcev, kar sodi v pristojnost drugih NOE, lahko Sektor v svoji horizontalni funkciji spodbudi:profesionalizacijo promocije slovenske kulture v tujini, identifikacijo in ustrezno finančno podporopodročjem, ki imajo potencial uveljavitve in prodora slovenske kulture v tujino, določitev ciljnihgeografskih fokusov za predstavitve slovenske kulture v tujini s ciljem sistematičnega zagotavljanjaprisotnosti slovenske kulture v prioritetnih državah ali mestih in na najbolj pomembnih mednarodnihprireditvah, identifikacijo možnosti za izboljšanje pogojev in vzpostavitev novih instrumentov za lažjorealizacijo projektov na področju mednarodnega sodelovanja, načrtno aktivno in strateško vlogoSlovenije na področju kulture na nivoju multilateralnih in bilateralnih povezav ter na nivoju državčlanic EU, vzpostavitev sistematičnega sodelovanja z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi RS vtujini v povezavi z MZZ.378

2 Financiranje2.1 Financiranje na področju mednarodnega sodelovanjaFinanciranje mednarodnega sodelovanja je razdrobljeno na več NOE in postavk. Kot smo opisali vpoglavjih 1.2. in 1.3., so bila leta 2002 sredstva za celoten sklop t. i. rednega mednarodnegasodelovanja kulturnih izvajalcev iz postavke za mednarodno sodelovanje prenesena na postavkeumetniških programov.Sredstva, ki so bila znotraj MK namenjena mednarodnemu sodelovanju, so znašala npr. v letu 2009 vokviru Direktorata za umetnost 1.325.147,21 EUR, v okviru Sektorja za evropske zadeve inmednarodno sodelovanje pa 434.000 EUR; v letu 2010 sta ti dve številki 1.522.570,00 EUR v okviruDirektorata za umetnost in 420.000 EUR v okviru Sektorja za evropske zadeve in mednarodnosodelovanje.Grafikon 1 prikazuje konstanten upad sredstev sektorja za mednarodno sodelovanje v letih 2002–2010; porast v letu 2008 je posledica dodatnih sredstev, ki so bila namenjena projektom v okvirupredsedovanja Slovenije Svetu EU.Grafikon 1: Delež sredstev za mednarodno sodelovanje v celotnem proračunu MK (2001–2010)2,50%2,00%1,50%1,00%0,50%0,00%2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010V letu 2011 je predviden porast sredstev, kar bo med drugim ponovno omogočilo izpeljavo razpisa zaudeležbo na mednarodnih prireditvah in gostovanje izbranih razstav ter razpisa/poziva za celovitejšepredstavitve slovenske kulture v tujini.Grafikon 2: Delež sredstev za mednarodno sodelovanje v celotnem proračunu MK (2001–2011)379

2,50%2,00%1,50%1,00%0,50%0,00%2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011Tabela 1: Projekti, financirani s postavke Mednarodno sodelovanje v letih 2002–20102002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 SkupajVSAKOLETNI PROJEKTIŠt. sofinanciranih projektov na osnovi javnegarazpisa/ poziva / / / / 43 49 63 61 47 263Ostali projekti 13 4 10 29 18 3 5 7 5 94KLJUČNI AKTERJIŠt. izvedenih projektov v okviru javnih zavodov 4 0 3 5 9 7 9 8 5 50Št. izvedenih projektov v okviru NVO 3 0 5 8 31 32 35 36 32 182Št. izvedenih projektov posameznikov 0 0 0 1 5 1 5 14 10 36Ostalo 6 4 2 15 16 12 19 10 5 89GEOGRAFSKA USMERJENOST izvedenihprojektovDržave članice EU 11 4 10 29 65 50 51 52 31 303Ostale države Evrope in Ruska federacija 2 0 1 0 2 1 7 3 4 20Zahodni Balkan (brez držav članic EU) 0 0 0 2 1 3 4 7 12 29Afrika 0 0 0 0 0 1 1 0 0 2Azija 0 0 0 0 0 0 3 3 2 8Južna Amerika 0 0 0 0 0 0 1 2 1 4Kanada 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1Oceanija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0ZDA 0 0 0 1 0 2 4 2 5 142.2 Financiranje na področju EU zadevProračunska postavka, ki se je odprla v letu 2006, je bila namenjena podpori tistim izvajalcemkulturnih projektov iz Slovenije, ki so bili uspešni pri prijavah na javne razpise prejšnjega programaEU Kultura 2000 oziroma zdajšnjega programa Kultura. V letu 2006 so bila sredstva dodeljenadesetim projektom, v letu 2007 pa šestim projektom in delovanju Kulturne stične točke. V letih 2008–2010 razpisa za uspešne projekte zaradi zmanjšanja sredstev na postavki ni bilo. V teh letih se je izproračunske postavke sofinanciralo delovanje Kulturne stične točke (program Kultura) inInformacijske pisarne za program Evropa za državljane ter organizacija konference Ljubljanski proces.380

V predlogu proračuna za leti 2011 in 2012 se načrtuje bistveno povečanje sredstev zaradi ponovnevzpostavitve mehanizma sofinanciranja uspešnih projektov, seveda poleg sofinanciranja delovanjainformacijskih pisarn obeh programov.Grafikon 3: Višina sredstev na proračunski postavki razvoj EU projektov (2006–2012)3 Podporni sistemi področjaV nadaljevanju navajamo nekatere podporne sisteme in/ali ukrepe na področju mednarodnegasodelovanja, razdeljene na tuje v Sloveniji in slovenske v tujini; zadnji niso plod premišljenestrategije, ampak so večinoma rezultat le občasno izkoriščenih priložnosti.3.1 Dosedanje formalizirane oblike promocijskega delovanja v Sloveniji3.1.1 Kulturni programi diplomatsko-konzularnih predstavništevOd leta 1996 do leta 2002 je financiranje izvedbe kulturne promocije v okviru dejavnosti diplomatskokonzularnihpredstavništev Republike Slovenije po svetu potekalo v tesnem sodelovanju z MK.Diplomatsko-konzularna predstavništva (DKP) so vsakoletno oblikovala predloge za kulturnopromocijo, ki jih je pregledala in odobrila komisija, sestavljena iz predstavnikov MK in MZZ.Leta 2002 je bila ta podpora s strani MK ukinjena.V letu 2005 je MK ponovno uvedlo podporo projektom na podlagi predlogov DKP, nekatere projektepa je sofinanciralo MZZ v okviru finančnih sredstev, s katerimi razpolaga Sektor za mednarodneodnose v kulturi; z letom 2008 je ta sektor na podlagi nove strategije ukinil sofinanciranje projektov sstrani MZZ.Ker je v interesu MK in MZZ, da lahko DKP izvajajo kulturne programe in da to počnejo na ustreznokvalitetnem nivoju, je prišlo v začetku leta 2010 do dogovora, da bosta ministrstvi skupaj vzpostavili t.i. kulturno žepnino, ki se bo začela izvajati v letu 2011.381

3.1.2 Sporazum med MZZ in MKLeta 2003 sta MK in MZZ sklenili sporazum, s katerim sta želeli usklajeno podpirati projekte, ki bipripomogli k promociji slovenske kulture v tujini v letih 2003–2007. Sporazum je nudil pravnopodlago, ki je bila potrebna za skupne razpise (npr. predstavitev na Nizozemskem leta 2004).Na predlog MZZ je bil sporazum leta 2005 ukinjen. Kasneje je bila še nekajkrat dana pobuda zasklenitev novega sporazuma, vendar je vprašanje, ali je dejansko potreben tak formalni dokument, sajspodaj opisana novoustanovljena neformalna medresorska delovna skupina učinkovito deluje tudi breztovrstne podlage.3.1.3 Neformalna medresorska delovna skupinaZaradi potrebe po usklajevanju med MK in resorji, ki delno pokrivajo tudi področje kulture, je bila vzačetku leta 2010 na pobudo MK ponovno ustanovljena neformalna medresorska delovna skupina, kijo sestavljajo predstavniki MK, MZZ, UKOM in Slovenske turistične organizacije (STO). Skupina seje v letu 2010 usklajevala predvsem glede odzivov na predloge za kulturne projekte DKP, poskrbelapa je tudi za vsebinsko uskladitev Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov s sodelovanjemdiplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, ki bo osnova za izvajanjekulturne žepnine v letu 2011.3.2 Vzpostavljene oblike za promocijo slovenske kulture v mednarodnem prostoru3. 2. 1 Umetniška stanovanja MK v Londonu, Berlinu in New YorkuVzpostavitev stanovanj za umetnike je eden od ukrepov MK, ki aktivno prispeva k intenzivnejšinavzočnosti in prepoznavnosti slovenske kulture v tujini ter k mednarodni uveljavitvi slovenskihumetnikov. Tudi odziv umetnikov kaže, da je to bivanje pomembno za njihovo prepoznavnost vmednarodnem kulturnem prostoru. MK ima v najemu stanovanja za umetnike v New Yorku od leta1998, v Berlinu od leta 2004 in v Londonu od leta 2008.Izbrani umetnik (ali več umetnikov, prijavljenih z istim projektom) lahko v stanovanju biva – glede napredlog strokovne komisije in odločbe ministra – največ dva meseca. MK zagotovi sredstva zafinanciranje stroškov najemnine, tekočih stroškov, ki so vezani na uporabo stanovanja, stroškovrednega vzdrževanja in osnovne opreme umetniških stanovanj ter povračilo potnih stroškov za izbranekandidate za enkratno povratno potovanje v Berlin, London oziroma New York v določeni višini.Tabela 2: Skupni pregled bivanja v umetniških stanovanjih glede na leto in kraj za obdobje2002–20102002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 SkupajBerlin 0 0 1 8 14 12 12 11 14 72London 0 0 0 0 0 0 2 11 14 27New York 6 9 9 9 12 13 12 16 11 97Skupaj: 6 9 10 17 26 25 26 38 39 196Tabela 3: Finančni pregled bivanja v umetniških stanovanjih glede na leto, kraj in višinosredstev za obdobje 2002–2010 v €Leto Berlin London New York Skupaj2002 0 0 14.634,13 14.634,132003 0 0 25.982,40 25.982,402004 6.310,57 0 19.216,47 25.527,052005 10.338,98 0 22.208,14 32.547,11382

2006 14.526,23 0 28.269,74 42.795,972007 17.372, 74 0 20.581,62 37.954,362008 16.428,90 29.565,20 23.876,98 69.871,082009 16.900,31 28.996,21 29.010,23 74.906,752010 20.000,00 42.000,00 24.000,00 86.000,00Skupaj 101.877,53 100.561,41 207.779,72 410.218,863.2.2 KorotanVlada Republike Slovenije je septembra 2009 kupila podjetje “Študentski dom Korotand.o.o./Studentenheim Korotan GmbH”. V vzpostavitev nove organizacijske in vsebinske zasnovebodočega Slovenskega kulturnega centra je vključeno tudi MK.Korotan naj bi po novem postal informacijsko-promocijska točka slovenske kulture, MK pa bo v njem,podobno kot v New Yorku, Berlinu in Londonu, omogočalo umetnikom bivanje in ustvarjanje (glejpoglavje Predlogi ciljev in ukrepov).3.2.3 Galerija A+A v BenetkahGalerija A+A deluje v Benetkah od leta 1997 (ko je bila prenesena iz Madrida) kot del rednegaprograma Obalnih galerij Piran. Njena glavna naloga je bila omogočanje sodelovanja slovenskihustvarjalcev na obeh Beneških bienalih (likovnem in arhitekturnem), sčasoma pa je prerasla vreferenčen razstavni prostor tudi za tuje razstavljalce.3.2.4 Slovenska čitalnica v NemčijiNa podlagi skoraj 15-letnega delovanja Nemške čitalnice v Sloveniji je bila leta 2009 ustanovljenaSlovenska čitalnica v okviru Univerze v Regensburgu. Slovenska čitalnica je ustanovljena pri Inštitutuza jugovzhod v Znanstvenem centru za vzhodno in jugovzhodno Evropo, ki je raziskovalni inštitut zadržave srednje in jugovzhodne Evrope. Čitalnica je tako vključena v raziskovalno ustanovo, ki jezanimiva tudi za širšo javnost.3.2.5 Forum slovanskih kulturMednarodna fundacija Forum Slovanskih kultur (FSK) je bila ustanovljena v okviru MK leta 2004 kotpravna oseba zasebnega prava. Osnovno poslanstvo FSK je spodbujanje sodelovanja med državami, vkaterih se govorijo slovanski jeziki in promocija slovanskih kultur v širši prostor. V letu 2006 jepristojnost za FSK prešla na MZZ. V okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU je v letu 2008 FSKizvedel številne projekte, med najodmevnejšimi so bili: literarni projekt Slovanski most vCankarjevem domu v Ljubljani, Filmski festival slovanskega filma v centru Flagey v Bruslju inetnografska razstava Slovani Evrope v Bruslju. V letu 2009, ko je Slovenija predsedovala SvetuEvrope, pa je FSK izvedel še Slovanski most v Strasbourgu, 2. festival slovanskega filma v kinuOdyssee v Strasbourgu ter koncert slovanske glasbe v Strasbourgu.V letu 2010 je pristojnost za FSK prešla nazaj na MK.Zaradi zapletene formalno-pravne oblike in sestave organov FSK v novem okviru do zdaj še ni polnozaživel.3.3 Tuje ustanove v SlovenijiV Sloveniji delujejo ob diplomatsko-konzularnih predstavništvih tudi kulturni centri: Francoski inštitutCharles Nodier (IFCN, ustanovljen 1966), British Council Slovenija (BC, 1992), Italijanski inštitut zakulturo v Sloveniji (2001), Avstrijski kulturni forum (2001), Avstrijski inštitut Ljubljana (2004),383

Goethe-Institut Ljubljana (GI, 2004) in Aula Cervantes (2005). Večinoma so organizirani mrežno,knjižnice francoskega, italijanskega in španskega centra so dragoceni vir znanj, vendar so se strategijepromocije kulture v zadnjem desetletju glede na medijsko kulturo in hitro širjenje znanj bistvenospremenile. Centri so namesto jezikovnih tečajev prirejali tematske dogodke (npr. ciklus Reading iscool, Branje je žur, ki ga je sofinanciralo tudi MK), nekdaj samoumevno financiranje gostovanjumetnikov iz teh držav v Sloveniji je potekalo večinoma le še v sklopu širših iniciativ in dolgoročnihprogramov, več je bilo pobud za partnerstva, ki presegajo bilateralno sodelovanje. Z ekonomsko krizopa je zaznati nove spremembe strategij in povratek h klasičnemu “uvozu/izvozu” umetnosti. Kulturnicentri so še zmeraj prvi naslovnik v primeru povezovanj lokalnih producentov z uveljavljenimiustanovami v tujini.BC je v letu 2007 zaprl svoj informacijski center (knjige in videoteko je podaril Knjižnici OtonaŽupančiča) in spremenil strategijo: v prvi plan je postavil spodbujanje izmenjave znanja v umetnosti inznanosti, promocijo “ekonomije znanja”, vključevanje socialnega vidika v področje umetnosti inpoudarjanje kulturne raznolikosti.Z letom 2011 pa se bo BC od zasledovanja splošnejših vsebin (kot so klimatske spremembe,medkulturni dialog, kreativnost in ekonomija znanja) ponovno usmeril nazaj k promoviranju britanskekulture umetnosti in jezika. BC je z MK sodeloval pri projektu Slovenia Cultural Profile in programuštipendiranja Valvasor Chevening (glej poglavje 1.3.2). Goethe-Institut Ljubljana je prvenstvenousmerjen v promocijo nemškega jezika. Leta 2007 je v okviru Festivala slovenskega filma organiziralDneve evropskega filma, v letu 2009 pa je v sklopu festivala Animateka omogočil predstavitevMednarodnega festivala animiranega filma v Stuttgartu. Poseben status je imela Nemška čitalnica (odleta 2009 Nemška knjižnica Ljubljana), ki je bila ustanovljena leta 1995 in naj bi predstavljala začasnoobliko širšega sodelovanja z Nemčijo, preden je bil leta 2004 v Sloveniji ustanovljen GI.IFCN je bil v letu 2009 pomemben partner pri obeleženju 200-letnice Ilirskih provinc, Avstrijskikulturni forum in inštitut pa igrata pomembno vlogo v organizaciji čezmejnih projektov.4 Kadri4.1 Pobuda o ustanovitvi kulturnih atašejev in kulturnih centrovRazširjena mednarodna izmenjava v kulturi, umetnosti, znanosti in izobraževanju, predvsem pa očitnapotreba po bolj organiziranem, učinkovitejšem in kakovostnejšem predstavljanju slovenske kulture,jezika, zgodovine ter znanstvenih dosežkov v tujini, ki bi pripomogla k večji prepoznavnosti Slovenijepo svetu, je do zdaj že večkrat pripeljala do pobude, da bi mrežo DKP postopoma dopolnili skulturnimi atašeji oziroma pristopili k ustanovitvi kulturno-informativnih centrov v okviruveleposlaništev.Takšna pobuda je bila leta 2000 tik pred realizacijo, saj naj bi bili takrat imenovani kulturni atašeji vpetih najpomembnejših kulturnih središčih – Pariz, Dunaj, London, Rim in Berlin – ustanovljen pa najbi bil tudi kulturni center v Parizu. Atašeji so bili na podlagi razpisa že izbrani, vendar kasneje nisobili nastavljeni.Pobuda pa s tem ni zamrla, četudi ni bila več sistemsko obravnavana. Tako je prišlo leta 2004 donastavitve ene kulturne atašejke (v Berlinu), vendar ni bil zagotovljen primeren način financiranjanjenega programa, saj ni imela na razpolago nobenih finančnih sredstev; imenovanje druge kulturneatašejke v New Yorku pa je bilo leta 2004 ob menjavi vodstva MK ustavljeno tik pred zdajci.Na pobudo VP v Zagrebu je MK pripravilo tudi osnutek za vzpostavitev Slovenskega kulturnegacentra v Zagrebu (in posledično mreže slovenskih kulturnih centrov v tujini), vendar dlje kot dopredloga ni prišlo.384

5 Analiza PSPNPrednosti:– vključenost slovenske kulture in aktivnost MK v vseh pomembnih mednarodnih organizacijahin programih ter na nivoju multilateralnih in bilateralnih povezav,– uveljavljenost slovenskih umetnikov v tujini,– utečenost medinstitucionalnih mednarodnih izmenjav,– vključenost slovenskih kulturnih izvajalcev v mednarodne mreže,– uspešnost slovenskih izvajalcev na razpisih za pridobivanje sredstev programov EU ter– uspešno uveljavljanje slovenskih stališč pri pripravi zakonodajnih in nezakonodajnih aktov terukrepov EU, ki vplivajo na področje kulture.Slabosti:– odsotnost profesionalnega pristopa k promociji slovenske kulture v tujini,– odsotnost usposobljenih ustanov oziroma predstavnikov v tujini,– ovire znotraj ZUJIK za večjo fleksibilnost pri mednarodnem sodelovanju,– dosedanja kadrovska in finančna podhranjenost sektorja za mednarodno sodelovanje na MK,– podpora enkratnim ali naključnim pobudam, katerih realizacija ima zato premajhen alikratkoročen učinek ter– premalo upoštevana stališča kulturnih ministrov EU pri pripravi strategij in zakonodajnihpredlogov, ki vplivajo (tudi) na področje kulture.Priložnosti:– prepoznanje mednarodnega sodelovanja kot enega najpomembnejših področij, ki jih je trebafinančno podpreti in sistemsko urediti,– zagotavljanje sistematične prisotnosti slovenskih kulturnih izvajalcev na najbolj pomembnihmednarodnih prireditvah,– sistematično vabljenje tujih strokovnjakov/menedžerjev z namenom promocije slovenskekulture,– boljše in sistematično izkoriščanje obstoječih promocijskih sredstev in priložnosti,– nadaljnji razvoj medresorske koordinacije ter– povečanje angažmaja v nekaterih mednarodnih organizacijah in programih.Nevarnosti:– vedno večja razpršenost sredstev za mednarodno sodelovanje znotraj MK,– odsotnost stalne in sistematične prisotnosti slovenske kulture na najpomembnejših kulturnihprireditvah v tujini,– pomanjkanje dolgoročnega načrtovanja,– premajhna medresorska usklajenost na področju mednarodnega sodelovanja,385

– premajhna vidnost oziroma aktivnost MK v mednarodnih organizacijah in programih ter– dejstvo, da bo področje kulture edino področje, ki na Stalnem predstavništvu RS v Bruslju nebo imelo predstavnika, ker Slovenija ne bo prepoznala, da mora biti to delovno mestouvrščeno znotraj redno sistemizirane mreže svetovalcev, in ne zgolj kot posebna pobuda MK.6 Predlogi ciljev in ukrepov1. Sistematizacija promocije slovenske kulture v tujini.Ukrep: Ustanovitev agencije za promocijo/mednarodno sodelovanje na podlagi izsledkov naročeneraziskovalne naloge, ki proučuje modele nacionalnih agencij in drugih organizacij, usmerjenih vpromocijo nacionalne kulture v tujini, ter kulturnih centrov v tujini v primerljivih državah.Agencija bo omogočila poenotenje in profesionalizacijo kulturne promocije ter mednarodnegasodelovanja. Srednjeročni učinki bi bili povečano število predstavitev slovenske kulture vreprezentativnih kulturnih središčih, vzpostavitev partnerstev med kulturnimi ustanovami v Slovenijiin tujini ter povečanje števila umetniških programov izmenjave (sinteza vseh potreb – promocijadržave, tudi širši politični in gospodarski interesi, kvalitetni programi DKP).Čas izvedbe: Od leta 2012 naprej.Ocena finančnih sredstev: 800.000 EUR letno.2. Podpora udeležbi slovenskih umetnikov na najbolj relevantnih mednarodnih prireditvah.Ukrep: Zagotovitev rednih instrumentov za promoviranje konkurenčnih, vrhunskih, kakovostnih,izvirnih, prepoznavnih in prodornih projektov iz Slovenije v tujini, spodbujanje sodelovanja zmednarodnimi partnerji, podpiranje sodelovanja na mednarodno uveljavljenih in profiliranih kulturnihprireditvah v tujini ter zagotavljanje večje mobilnosti in prepoznavnosti slovenskih ustvarjalcev inpoustvarjalcev v mednarodnem prostoru.Čas izvedbe: Od leta 2011 naprej.Ocena finančnih sredstev: 200.000 EUR letno.3. Širitev mreže stanovanj za bivanje in ustvarjanje slovenskih umetnikov v tujini.Ukrep: Po vzoru stanovanj za bivanje in ustvarjanje slovenskih umetnikov v Berlinu, Londonu in NewYorku bo MK najelo stanovanje tudi v Parizu. Omogočanje bivanja in ustvarjanja slovenskimumetnikom v tujini na podlagi razpisa je dragocen instrument, ki aktivno prispeva k intenzivnejšinavzočnosti in prepoznavnosti slovenske kulture v tujini ter k mednarodni uveljavitvi slovenskihumetnikov.Čas izvedbe: Od leta 2011 naprej.Ocena finančnih sredstev: 60.000 EUR letno.4. Vzpostavitev rezidenčnih centrov za bivanje in ustvarjanje umetnikov v Sloveniji.Ukrep: Vzpostavitev mreže rezidenčnih centrov v partnerstvu z zainteresiranimi občinami, pri čemerbodo občine priskrbele rezidenčna stanovanja oziroma ateljeje in krile vse stroške v zvezi z njihovimvzdrževanjem, MK pa bo sofinanciralo t. i. “žepnine” mednarodnim umetnikom, ki bi ustvarjali v tehateljejih. Cilja tovrstnega sodelovanja sta povezovanje domačih in mednarodnih umetnikov v skupneprojekte in koprodukcije ter razpršenost vrhunskih umetniških dobrin na celotnem slovenskemozemlju.386

Čas izvedbe: Od leta 2011 naprej.Ocena finančnih sredstev: 300.000 EUR letno.5. Vzpostavitev Korotana kot pravega kulturno informacijskega centra na Dunaju.Ukrep: Ob reorganizaciji naj se Korotan vzpostavi kot relevantna izpostava slovenske kulture vAvstriji, ki skrbi za promocijo slovenske kulture in umetnosti ter povezovanje Slovencev na Dunaju inširše v Avstriji, pri čemer naj izpolnjuje naslednje naloge:– služi kot posvetovalno in organizacijsko telo za izvajanje predstavitev slovenske umetnosti vpartnerstvu s pomembnimi institucijami na Dunaju in drugimi relevantnimi akterji kulturnegadogajanja v Avstriji,– zagotavlja kvalitetne umetniške programe v samem Korotanu v skladu s prostorskimimožnostmi,– ohranja in vodi informacijski center, čitalnico in knjižnico,– vodi program rezidenc slovenskih umetnikov, ki predstavlja eno od programskih izhodiščKorotana,– izvaja poseben program za Slovence na Dunaju ter– skrbi za vključenost Korotana v kulturno ponudbo mesta Dunaj.Čas izvedbe: Od leta 2011 naprej.Ocena finančnih sredstev: 200.000 EUR letno.6. Mreženje kulturnih portalov – nadgradnja culture.si.Ukrep: Vzpostavitev mednarodne mreže kulturnih portalov in zagotovitev trajnega razvoja, delovanjain izmenjave podatkov. Portal MK Culture.si naj se pri tem uveljavi kot primer dobre prakse, kispodbuja večjo interoperabilnost ter integracijo informacijskih ter vsebinskih rešitev z drugimimednarodnimi spletnimi orodji za spodbujanje profesionalnega kulturnega in umetniškegasodelovanja.S promoviranjem inovativnega pristopa in povezovalnih možnosti odprtih standardov bi izboljševalikakovost, povezljivost in izmenjavo vsebin na mednarodni ravni, s čimer bi zagotovili kakovostnejšestoritve za vse uporabniške skupine in med drugim pripomogli k porastu in profesionalizacijimednarodnega sodelovanja ter porastu relevantnih objav o slovenski kulturi v medijih.Čas izvedbe: Od leta 2012 naprej.Ocena finančnih sredstev: 100.000 EUR letno.7. Izboljšanje položaja slovenskih predlagateljev projektov, ki se financirajo iz EUprograma KulturaUkrep: Kontinuirano zagotavljanje slovenskega deleža za izvedbo projektov, ki so pridobilisredstva iz EU programa KulturaČas izvedbe: Od leta 2012 naprej.Ocena finančnih sredstev: 200−300.000 EUR letno.387

7 ViriAnaliza stanja na področju mednarodnega sodelovanja za pripravo NPK 2002–2006.Deklaracija o strategiji slovenske zunanje politike, Ministrstvo za zunanje zadeve, 2010.Map of Cultural Action Abroad Systems in Europe (špansko predsedovanje EU 2010).Nacionalni program za kulturo 2003–2007, Ministrstvo za kulturo.Nacionalni program za kulturo 2008–2011, Ministrstvo za kulturo.Pregled delovanja Sektorja za mednarodne odnose v kulturi Ministrstva za zunanje zadeve v obdobju2002–2010.Pregled delovanja Urada vlade za komuniciranje na področju kulture za obdobje 2002–2010.Poročila o sofinanciranju kulturnih programov in projektov, Ministrstvo za kulturo, za leta 2002, 2003,2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010.Supporting international arts activity, IFACCA, 2010.388

1.12 Kulturne pravice manjšin389

1.12.1Marjeta PreželjPOSEBNI PROGRAM MINISTRSTVA ZA KULTUROKAZALO1 Analiza sistemskih ukrepov1.1 Kulturna dejavnost italijanske in madžarske narodne skupnosti1.2 Kulturna dejavnost romske skupnosti1.3 Kulturna dejavnost drugih manjšinskih etničnih skupnosti v RS2 Analiza stanja na področjih kulture2.1 Kulturna dejavnost italijanske in madžarske narodne skupnosti v RS2.1.1 Opredelitev področja2.1.2 Financiranje2.1.3 Kadri2.1.4 Infrastruktura2.1.5 Analiza PSPN2.2 Kulturna dejavnost romske skupnosti v RS2.2.1 Opredelitev področja2.2.2 Financiranje2.2.3 Kadri2.2.4 Infrastruktura2.2.5 Analiza PSPN2.3 Kulturna dejavnost drugih manjšinskih etničnih skupnosti v RS2.3.1 Opredelitev področja2.3.2 Financiranje2.3.3 Kadri2.3.4 Infrastruktura2.3.5 Analiza PSPN3 Predlogi ciljev in ukrepov3.1 Kulturna dejavnost narodnih skupnosti3.2 Kulturna dejavnost romske skupnosti3.3 Kulturna dejavnost drugih manjšinskih etničnih skupnosti4 Viri390

1 Analiza sistemskih ukrepov1.1 Kulturna dejavnost italijanske in madžarske narodne skupnostiNa podlagi 64. člena Ustave RS je avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njunimpripadnikom zagotovljena pravica, da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacijein razvijajo kulturne dejavnosti. Določeno je tudi, da država gmotno in moralno podpira uveljavljanjeteh pravic. Ministrstvo za kulturo RS (MK) kulturne programe narodnih skupnosti finančno podpira žeod začetka (leta 1991), Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo iz leta 2002 pa je ukrepe napodročju kulture tudi za narodni skupnosti operativno še dodatno opredelil v 31. in 59. členu.Osrednjima organizacijama italijanske in madžarske narodne skupnosti (Obalni samoupravniskupnosti italijanske narodnosti in Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti) MK vsakoleto konec leta posreduje neposredni poziv, v katerem ju pozove k oddaji predlogov njihovih kulturnihprogramov za naslednje leto. Predloga vključujeta delovanje javnih zavodov, ki jih je ustanovilaposamezna narodna skupnost (kar pomeni sredstva za plače in prispevke zaposlenim, splošne stroškein programsko materialne stroške), in sredstva, namenjena izvajalcem, ki jih osrednji organizacijinarodnih skupnosti izbereta prek razpisa oz. poziva in pri tem smiselno uporabljata Pravilnik o izvedbijavnega poziva in javnega razpisa.Na podlagi 15. člena Zakona o samoupravnih narodnih skupnostih MK osrednji organizaciji narodnihskupnosti vsako leto povpraša za mnenje o vseh zadevah, ki se ju tičejo. Tako Sektor za kulturnepravice manjšin (v nadaljevanju: sektor) izvaja vsakoletne redne usklajevalne sestanke, na katerihpredstavniki narodnih skupnosti opredelijo svoje kulturne potrebe in znesek, ki je potreben za njihovkulturni program, in sicer v okviru razpoložljivega zneska iz proračuna. Poleg tega sektor narodnimskupnostim že pred objavo posreduje v pregled dokumentacijo neposrednega poziva, vzorce pogodb inodločb ipd. Narodni skupnosti lahko podaljšata rok za oddajo predloga kulturnih programov (ki jedoločen v neposrednem pozivu). MK po potrebi izvede usklajevanja po oddaji predlogov programovnarodnih skupnosti.1.2 Kulturna dejavnost romske skupnostiPravna podlaga za zakonsko ureditev posebnih pravic Romov v Sloveniji je v 65. členu Ustave RS, vkaterem je zapisano, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon,to je Zakon o romski skupnosti, ki je bil sprejet v letu 2007. MK že od leta 1993 v okviru posebnegaprograma podpira kulturne programe in projekte ustvarjalcev romske skupnosti v okviru razpoložljivihsredstev v proračunu RS. Z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo iz leta 2002 so tiukrepi dobili tudi področno zakonsko podlago. Na podlagi Pravilnika o izvedbi javnega poziva injavnega razpisa se je v obdobju 2002–2010 izvajal javni poziv za sofinanciranje kulturnih projektov,razen v letu 2005, ko je MK objavilo javni razpis. Zaradi velikega števila zavrženih vlog (ker razpis nidovoljeval dopolnjevanja vlog, ta društva pa večinoma nimajo dobrih pogojev za delovanje – nimajoprofesionalnih kadrov, prostorov, rednega financiranja ipd.) se je zato zopet objavljal javni poziv doleta 2010, ko je bil za financiranje kulturnih projektov v letu 2011 lahko spet izveden javni razpiszaradi sprememb ZUJIK in novega Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbirokulturnih programov in kulturnih projektov, ki dopušča dopolnjevanje vlog, prispelih tudi na javnirazpis. Za prijavo v posebni program so se postopoma izboljševali vstopni pogoji. Pogoj triletnegadelovanja se je od leta 2008 znižal na enoletno delovanje, a skupaj s pogojem profesionalnosti inizkazanega uspeha, od leta 2009 pa je zahtevano samo še enoletno delovanje. V letu 2008 so se polegnevladnih zasebnih organizacij v posebni program lahko vključili tudi samostojni ustvarjalci spridobljenim statusom. Te izboljšave so omogočale razširitev programa za raznolike izvajalce.Poleg finančnih ukrepov sektor v okviru pozitivne diskriminacije (posebni ukrepi za romsko skupnost)izvaja tudi organizacijske ukrepe. Strokovna služba sektorja ves čas izvaja strokovno pomoč oziromasvetovanje, cilj pa je realizacija kulturnih dejavnosti posebnega programa. Projekt svetovanja temeljina andragoških osnovah in je bil zasnovan leta 2000, od takrat se tudi izvaja in izpopolnjuje. Pomoč jedo sedaj potekala predvsem pri prijavi, izpolnjevanju obrazcev, oblikovanju projektov, uresničevanju391

pogodbenih obveznosti, izvedbi dejavnosti in nadzoru. Rezultati so vidni v tem, da je vedno več vlogpopolnih, vedno več romskih društev se želi prijaviti samostojno, vsako leto je realizacija visoka,nekateri projekti se razvijajo in izvajajo na višji kakovostni ravni ipd. Ves čas poteka tudi informiranje(o financiranju, načinu prijave, priprave in dopolnjevanju dokumentacije, dnevu izplačila sredstevipd.). Informacije so dostopne na spletni strani Ministrstva za kulturo (predvsem o postopkih zafinanciranje, objavljene pa so tudi preglednice financiranih projektov), obveščanje pa poteka tudi nakrajših sestankih pri pristojni svetovalki, z dopisi, po elektronski pošti in s strokovnim svetovanjem.Seznam daljših in bolj podrobnih svetovanj vodi pristojna svetovalka. Izvedeni so bili tudi trije zelopomembni sestanki, v letu 2002 sestanek za pripravo na programski razpis in sestanek o izvajanjunovega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) ter sestanek s predsednikomZveze Romov Slovenije in umetnikom Agimom Brizanijem v letu 2005 na temo večje angažiranostitega umetnika v dejavnostih romske skupnosti.V letu 2006 je bil uveden ukrep odprtih vrat enkrat tedensko (sreda dopoldne) vodje Sektorja zakulturne pravice manjšin, namenjen ustvarjalcem, pripadnikom manjšinskih skupnosti, ki so dragoceniza kulturni razvoj. Informacija o tem je objavljena na spletni strani MK in v prostorih sektorja,posreduje pa se tudi ustno. Namen ukrepa je zagotoviti podporne storitve zelo redkim ustvarjalcem,pripadnikom manjšin, torej tudi romski skupnosti, ki delujejo na manjšinskem področju in takoprispevajo k razvoju manjšinskih kultur, kar je zelo pomembno za enakopravno sodelovanjepripadnikov romske skupnosti in drugih etničnih manjšin v kulturnem življenju v RS. Ustvarjalci seimajo tako možnost pogovoriti o problemih pri svojem ustvarjanju ter izraziti mnenja in predloge vzvezi z ukrepi MK, ki so jim namenjeni. S posebno skrbjo in pozornostjo sektor prisluhne njihovimpotrebam in skupaj z njimi išče najbolj optimalne ukrepe v danih razmerah in v okviru možnosti inpristojnosti MK. Romska ustvarjalca, ki sta najpogosteje prihajala na MK v okviru te storitve, sta mag.Kristjan Borovšak, glasbeni pedagog in ustvarjalec, in Imer Brizani, muzikolog, ki je 23. 3. 2010 MKposlal tudi posebno pisno zahvalo za »dolgoletno podporo pri študiju muzikologije in umetniškemustvarjanju«. Tudi s finančno in moralno pomočjo MK si je pridobil strokovni naslov univerzitetnidiplomirani muzikolog. Tudi v končnih poročilih o realizaciji projektov imajo izvajalci možnostizraziti svoje morebitne pripombe, pohvale, mnenja, ideje ipd. (vprašanje je postavljeno že vmetodologiji za oblikovanje poročila). To je tudi ena izmed oblik sodelovanja med MK in izvajalcikulturne dejavnosti romske skupnosti. Izvajalci večinoma nimajo pripomb, večina si želi le večjihsubvencij, da bi tako lahko realizirali več projektov, drugače pa delo sektorja večinoma pohvalijo.Sektor je izvajal tudi sestanke − mediacije. Pristojni pravnik sektorja svetuje romskim društvom inustvarjalcem glede pravnih aktov (tako je do sedaj aktivno pomagal Zvezi Romov Slovenije, ZveziSintov, Romskemu kulturnemu društvu Pušča, RD Rom Črnomelj, RD Amala, RD Pejtaušago, RDMaj Kočevje), pri oblikovanju oziroma spremembah statutov društev, seznanjanju s pravnimi akti MKter pri zakonih in pravilnikih, ki zadevajo društva in ustvarjalce, ipd. Mediacija je namenjena tudipreventivnemu reševanju problemov romske skupnosti. Sektor na pobudo ustvarjalcev izdaja tudipriporočila za prijavo na druge javne razpise za sofinanciranje projektov. Poleg tega INDOK center naMetelkovi 4 hrani in strokovno obdeluje posredovane publikacije in druge izdaje romske skupnosti(časopisi, zborniki in AV-nosilci z romskimi oddajami), ki so dostopne tudi prek sistema COBISS. Vzačetku leta 2010 je bilo v knjižnici 10 naslovov romskih publikacij (gre večinoma za več številk,nekatere izhajajo že dalj časa).10. in 12. člen Zakona o romski skupnosti določata, da Svet romske skupnosti daje predloge in pobudepristojnim organom. MK v vsakoletnem javnem postopku za financiranje kulturnih projektov izposebnega programa zahteva, naj se k vsaki vlogi na področju romske skupnosti priloži mnenje Svetaromske skupnosti. Mnenje lahko prijavitelj pridobi sam ali pa ga pridobi strokovna služba sektorjapred obravnavo vlog. Posredovano mnenje Sveta romske skupnosti pomeni upoštevanje potreb romskeskupnosti.392

1.3 Kulturna dejavnost drugih manjšinskih etničnih skupnosti v RSRepublika Slovenija pobude in zahteve t. i. novih manjšinskih etničnih skupnosti uresničuje na podlagi61. in 62. člena Ustave RS, ki določata, da ima vsakdo pravico do svobodnega izražanja pripadnostinarodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo ter uporablja svoj jezik in pisavo.MK že od leta 1992 v okviru posebnega programa podpira kulturne projekte ustvarjalcev različnihmanjšinskih etničnih skupnosti v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Z ZUJIK (2002) so tiukrepi dobili tudi področno zakonsko podlago. Na podlagi Pravilnika o izvedbi javnega poziva injavnega razpisa se je v letih 2002–2010 izvajal javni poziv za sofinanciranje kulturnih projektov, razenv letu 2005, ko je MK objavilo javni razpis. Zaradi velikega števila zavrženih vlog (ker razpis nidovoljeval dopolnjevanja vlog, ta društva pa večinoma nimajo dobrih pogojev za delovanje – nimajoprofesionalnih kadrov, prostorov, rednega financiranja ipd.) se je zopet objavljal javni poziv, vendar ledo leta 2010, ko bo za financiranje kulturnih projektov v letu 2011 izveden javni razpis zaradisprememb ZUJIK in novega Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnihprogramov in kulturni projektov, ki dopuščata dopolnjevanje vlog, prispelih tudi na javni razpis.Od leta 2002 so se za prijavitelje tega posebnega programa izboljševali vstopni pogoji. Pogoj triletnodelovanje se je od leta 2008 zmanjšal na enoletno delovanje s pogojem profesionalnosti in izkazanegauspeha, od leta 2009 pa je zahtevano samo še enoletno delovanje. V letu 2008 so se lahko polegnevladnih zasebnih organizacij v posebni program MK vključili tudi samostojni ustvarjalci spridobljenim statusom. Te izboljšave so omogočale razširitev programa za raznolike izvajalce.Za leto 2010 je bila uvedena bistvena sprememba oziroma izboljšava financiranja. Finančna sredstvain javni postopek za financiranje kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnihskupnosti in priseljencev so se na podlagi večletnih dogovarjanj in sporazuma v letu 2009 prenesla naJavni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Prednosti prenosa sredstev in postopka (medtem kostrokovna služba sektorja še vedno spremlja in svetuje pri izvedbi tega posebnega programa) so v tem,da so društva in druge zasebne neprofitne organizacije ter samostojni ustvarjalci različnih manjšinskihetničnih skupnosti obravnavani na enem mestu (in ne več na dveh – MK in JSKD kot v preteklosti),kar pri izvajalcih pomeni manj zmede in enotno izpolnjevanje zahtev financiranja. Kulturnaraznolikost je večja, saj so se poleg že znanih prijaviteljev prijavila tudi društva skupnosti (npr.arabska, z Madagaskarja, muslimanska), ki se do leta 2010 na razpise MK niso prijavljala. Prednost jetudi v področni integraciji. Na JSKD namreč delujejo samostojni svetovalci za posamezna področja(literarna, alternativna, multimedijska, filmska, folklorna, likovna, gledališka, lutkovna, plesnadejavnost ter instrumentalna in vokalna glasba), ki v času obravnave vlog programski komisiji podajomnenja k posamezni vlogi na področju, za katerega so usposobljeni. Na javni poziv lahko prijaviteljiprijavijo projekte, ki pokrivajo različna področja kulturnega snovanja, programskih komisij JSKD, kivloge ocenijo in podajo predlog direktorju JSKD, pa večinoma ne sestavljajo strokovnjaki zaposamezna področja kulture, ampak strokovnjaki za manjšinske skupnosti, zato strokovno mnenjeposameznega samostojnega svetovalca JSKD pomeni dodatno objektivno in tehtno presojo. Prednostje tudi v območni integraciji JSKD. V lokalnih okoljih deluje 59 območnih izpostav JSKD, kispremljajo kulturno delovanje različnih izvajalcev, jih spodbujajo (npr. jim omogočijo vsaj enkratletno predstavitev na območni oz. medobmočni ravni z možnostjo predstavitev na regijski in državniravni ter jim ponujajo več kot 100 izobraževalnih oblik) in jim svetujejo (npr. pomagajo prikomunikaciji z lokalnimi skupnostmi). Slabosti tega prenosa so se pokazale le v tem, da so se nekateriprijavitelji manjšinskih etničnih skupnosti zaradi sočasne objave rednega javnega poziva JSKD (ki gaJSKD izvede za vsa kulturna društva) in posebnega javnega poziva JSKD (namenjenega samodruštvom in ustvarjalcem manjšinskih etničnih skupnosti) prijavili na redni javni poziv, ki je bil zanjemanj ugoden. Problem se je rešil s tem, da so bili taki prijavitelji posebej obveščeni in so imelimožnost preusmeritev vlog na zanje ugodnejši (posebni) poziv JSKD.Poleg finančnih ukrepov se v Sektorju za kulturne pravice manjšin v okviru pozitivne diskriminacije(posebni ukrepi) tudi za različne manjšinske etnične skupnosti in priseljence izvajajo enakiorganizacijski ukrepi kot za romsko skupnost (ti ukrepi so navedeni pri Analizi sistemskih ukrepov napodročju romske skupnosti).393

2 Analiza stanja na področjih kulture2.1 Kulturna dejavnost italijanske in madžarske narodne skupnosti v RS2.1.1 Opredelitev področjaOsrednja organizacija italijanske narodne skupnosti – Obalna samoupravna skupnost italijanskenarodnosti je svoj kulturni zavod, Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijanskosredišče Carlo Combi, formalno ustanovila v letu 2005, vendar je zaradi začetnih težav, predvsem napodročju zaposlovanja, začel delovati šele v letu 2007. Kulturni program italijanske narodne skupnostiso poleg zavoda izvajale tudi občinske samoupravne narodne skupnosti Koper, Izola in Piran. Izvajaleso različne projekte: knjižnične (samo za dejavnosti društvenih knjižnic), založniške, dejavnostikulturnih skupin, predstavitve po Sloveniji, sodelovanje z različnimi manjšinskimi skupnostmi,prireditve, dejavnosti za ohranjanje jezika, tečaje in predavanja idr. Še posebej pomembna dejavnost,ki jo določa tudi 64. člen ustave, so stiki z matičnim narodom, zato je MK v okviru te dejavnostipodpiralo predstavitve knjig in publikacij skupin in organizacij iz Slovenije v državi matičnega narodain na Hrvaškem ter gostovanja kakovostnih kulturnih skupin iz Italije in Hrvaške v Sloveniji,mednarodne kolonije, tabore ipd. Znotraj občinskih samoupravnih skupnosti pa delujejo različnakulturna društva in posamezniki − umetniki.Osrednja organizacija madžarske narodne skupnosti – Pomurska madžarska samoupravna narodnaskupnost – je svoj kulturni zavod, Zavod za kulturo madžarske narodnosti, ustanovila v letu 1994.Kulturni program madžarske narodne skupnosti so poleg zavoda izvajali tudi: Galerija Muzej Lendava(gostujoče muzejske in likovne razstave iz Madžarske, vsakoletne mednarodne likovne kolonije,vsakoletne mednarodne likovne kolonije za mlade Lindart, adaptacija in razširitev sobe Zala Györgyana lendavskem gradu, touch screen multimedija ipd.), Zavod za informativno dejavnost madžarskenarodnosti in Ustvarjalno društvo BONUS (pomurski madžarski mladinski časopis IFI), Pokrajinska inštudijska knjižnica Murska Sobota in Knjižnica Lendava (madžarske pravljične ure in predstave zaotroke ter financiranje projektov izposojevališč na narodnostno mešanem območju), Zavod za kulturoin promocijo Lendava (madžarske predstave za odrasle in otroke, uporaba dvorane za izvedbonarodnostnih programov), Društvo prekmurskih madžarskih znanstvenikov in raziskovalcev (študija),Kulturno društvo Petőfi Sándor Dolina (prireditev), Kulturno društvo Petőfi Sándor Dobrovnik(etnološka razstava) in Vrtec Lendava (izdaja slikanice in koledarja za otroke).Delovanje obeh zavodov narodnih skupnosti se razlikuje. Madžarski zavod izvaja, organizira ali vodirazlične kulturne dejavnosti v okviru kulturnega programa madžarske narodnosti ter vključuje inpodpira tudi delovanje društev na narodnostno mešanem območju. Dejaven je na naslednjih področjih:založniška in izdajateljska dejavnost, dejavnosti kulturnih skupin, stiki z matičnim narodom,prireditve, dejavnosti za ohranjanje maternega jezika, predavanja in seminarji ter sodelovanje vznanstveno-kulturnih projektih. Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava služi kot modeldobrega manjšinskega zavoda na področju kulture v srednjeevropskem prostoru. To pomeni, da jenjegov način delovanja prevzelo več podobnih zavodov v Karpatskem bazenu ob tem, da je vsakupošteval še svojo specifičnost, zakonodajo in predpise lastne države. Iz izkušenj madžarska narodnaskupnost ugotavlja, da ne bi bila na takšni ravni kulturne prepoznavnosti, izoblikovanja identitete inohranjanja jezika, kot je danes, če ne bi prišlo do profesionalizacije manjšinske kulture v okvirudelujočega zavoda. Zavod je, ko se je utrdil na enotnem madžarskem kulturnem območju, začelizvajati svojo promocijo tudi v širšem slovenskem prostoru, ko posreduje madžarsko kulturoprekmurskih Madžarov po Sloveniji.Italijanski zavod je sprva začel delovati zgolj kot povezovalec med izvajalci kulturnega programaitalijanske narodne skupnosti, to je med občinskimi samoupravnimi skupnostmi. Zavod sedaj že izvajatudi del programa, ki je novost v primerjavi s preteklimi kulturnimi programi italijanske skupnosti (napodročjih izdajateljske in založniške dejavnosti, medsebojnega sodelovanja različnih skupnosti,predstavitve problematike manjšinskih etničnih skupnosti, prireditev, predavanj in seminarjev,predstavitve in promocije zavoda), ter zanj išče finančne vire izven državnega proračuna. Zavod se je394

tudi že aktivno vključil v procese čezmejnega sodelovanja, saj je nastopil kot projektni partner priStrateškem projektu »JezikLingua« v programu čezmejnega sodelovanja Italija–Slovenija za obdobje2007–2013. Namen tega sodelovanja je pripraviti analizo in strategijo razvoja italijanske narodneskupnosti na podlagi raziskave o stanju italijanske kulture, identitete in jezika na narodnostnomešanem območju.2.1.2 FinanciranjeNa podlagi ZUJIK od leta 2002 MK vsako leto ob koncu leta pozove osrednji samoupravni narodniskupnosti k oddaji predlogov njihovih programov za naslednje leto. Predlogi vključujejo sredstva,namenjena za javne razpise oziroma pozive za druge izvajalce, ter tudi sredstva za delovanje javnihzavodov, ki jih je ustanovila narodna skupnost.Zneski, namenjeni programom narodnih skupnosti, so se v letu 2002 povečali glede na leto 2001, vletu 2003 je bil znesek nižji za 8,61 %, kar se je v celotnem obdobju 2001–2010 zgodilo le enkrat, sajse je po letu 2003 znesek povečeval od 2 do 20 %. Največ se je znesek povečal v letu 2005 (kar za 21% glede na leto prej) z rebalansom proračuna, ker sta poslanca narodnih skupnosti vložila amandma naproračun RS. V zadnjih treh letih (2009, 2010 in 2011) znesek sredstev v proračunu, namenjennarodnim skupnostim, ostaja enak, kar je velika težava, saj narodni skupnosti ne moreta izvesti v celotiniti tistega dela kulturnega programa, ki pomeni obstoj kulturne dejavnosti narodnih skupnosti, kajšele izvajati razvojno naravnane projekte.Dejavnosti drugih izvajalcev programa narodnih skupnosti so se financirale programsko, na podlagipredlogov programov, ki sta jih narodni skupnosti posredovali na vsakoletni neposredni poziv. Zobema narodnima skupnostma MK na podlagi 93. člena ZUJIK sklene pogodbi, v katerih opredelicilje, zneske financiranja, pogodbene obveznosti in terminski načrt izplačil glede na potrebe skupnosti.Dejavnosti zavodov narodnih skupnosti pa so financirane mesečno na podlagi tripartitnih pogodb medMK, osrednjo organizacijo narodne skupnosti in javnim zavodom narodne skupnosti.V letu 2005 so bila na podlagi rebalansa Zavodu za kulturo madžarske narodnosti dodeljena dodatnasredstva, ki so omogočila financiranje dodatnih potreb (novi kadri, investicija v Center Bánffy). Zavodje svojo dejavnost financiral tudi iz naslova prihodkov od prodaje blaga in storitev za izvajanje javneslužbe, kar je pomenilo prihodke od prodaje madžarskih publikacij in knjig v neprofitni madžarskiknjigarni v Centru Bánffy, prodaje vstopnin ter članarin društev, vključenih v zavod. Madžarski zavodustvarja finančna sredstva tudi v svoji literarni in internetni kavarni, vendar dejansko ne gre za tržneprihodke, ker kavarna deluje kot neprofitna (dobiček se vrača v kulturno dejavnost zavoda). Vknjigarni se prodajajo knjige in periodika, ki jih izdajajo zavod in druge ustanove na narodnostnomešanem območju, knjige in publikacije iz Madžarske in madžarskega zamejstva, učbeniki in delovnizvezki po tovarniški ceni za dvojezične vzgojno-izobraževalne ustanove, strokovna literatura termadžarski dnevni in periodični tisk. V literarni in internetni kavarni se izvajajo dejavnosti, povezane spromocijo literarne in kulturne dejavnosti zavoda, to je prostor srečevanja z različnimi manjšinskimiustvarjalci, prostor za prireditve in uporabo brezplačnih internetnih storitev. Madžarski zavod je kotdruge vire financiranja v preteklih letih navajal Republiko Madžarsko, Občino Lendava, Zavod RS zazaposlovanje, evropska sredstva ter domače in tuje donacije.Promocijskemu, kulturnemu, izobraževalnemu in razvojnemu italijanskemu središču Carlo Combi sobila z rebalansom proračuna v letu 2005 dodeljena sredstva za zagon zavoda. Ker pa zavodu ni uspelozačeti delovati ter ni našel ustreznih kadrov, sredstva za ta namen niso bila izplačana, ampak so bilaizplačana le sredstva za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme. V italijanskem zavodu sozaposlitve stekle šele v letu 2007, za kar je zavod tudi prvič prejel sredstva iz državnega proračuna.Najprej je deloval kot koordinator in pomočnik že utečenim dejavnostim izvajalcev italijanskegakulturnega programa, v letu 2008 pa je začel izvajati tudi svoje dejavnosti. Italijanski zavod je za tedejavnosti poleg sredstev MK v letu 2009 pridobil tudi nekaj sredstev iz naslova knjižnega sejma.Prihodkov na trgu ni imel. Drugi viri financiranja so bili prisotni le na začetku, to so bila sredstvaObalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti in v letu 2008 sredstva Mestne občine Koper.395

Zavoda narodnih skupnosti sta prikrajšana za marsikatero možnost financiranja iz evropskih skladov,kajti narodni skupnosti nimata zasebnih zavodov, ki bi se lahko prijavljali na evropske razpise, saj sejavni zavodi večinoma ne morejo prijavljati. V primeru italijanskega zavoda, ki je s svojim projektomže vključen v program čezmejnega sodelovanja, pa je takšne prijave treba spodbujati in iskatimožnosti financiranja zagonskih sredstev.Tabela 1: Financiranje posebnega programa italijanske in madžarske narodne skupnosti (letafinanciranja in zneski v EUR)LetoKulturna dejavnost narodnih skupnostiItalijanska narodna skupnostMadžarska narodna skupnost2002 510.398208.646(samo drugi izvajalci programa)2003 466.422175.593(samo drugi izvajalci programa)2004 568.428190.430(samo drugi izvajalci programa)2005 687.907279.586(drugi izvajalci programa: 196.127,52,zavod: 83.459)nerealizirano 42.689,03 za plače in materialne stroškezavoda2006 703.730286.016(drugi izvajalci programa: 202.011,35,zavod: 84.005,17)nerealizirano 84.005,17 za sredstva zavoda2007 718.448286.016(drugi izvajalci programa: 230.011,50,zavod: 56.004,50)2008 745.750300.725,80(drugi izvajalci programa: 211.204,zavod: 89.521,80)2009 754.820308.038(drugi izvajalci programa: 216.484,zavod: 91.554)2010 754.820308.038(drugi izvajalci programa: 216.484,zavod: 91.554)301.752(drugi izvajalci programa: 57.016,62,zavod: 244.734,90)290.829(drugi izvajalci programa: 24.416,32,zavod: 266.412,60)377.998(drugi izvajalci programa: 26.345,37,zavod: 351.652,48)408.321(drugi izvajalci programa: 47.997,zavod: 360.323,82)nerealizirano 8.317,15 za založniškodejavnost IFI417.714(drugi izvajalci programa: 49.102,zavod: 368.611,25)432.432(drugi izvajalci programa: 48.823,zavod: 383.609)445.024,27(drugi izvajalci programa: 42.686,00,zavod: 402.338,27)446.782(drugi izvajalci programa: 43.752,zavod: 403.030)446.782(drugi izvajalci programa: 33.752,zavod: 413.030)396

2.1.3 KadriV Promocijskem, kulturnem, izobraževalnem in razvojnem italijanskem središču je zaposlovanjesteklo šele v letu 2007, in sicer so zaposlili tri (3) osebe: direktorja za skrajšani (20 %) delovni čas,vodjo programov in administrativno referentko. V letu 2008 je vodja programa zaradi odhodadirektorja opravljala še funkcijo v. d. direktorja, leta 2010 so zaposlili novega direktorja, vendar ševedno s krajšim (20 %) delovnim časom, zaradi prenizkih razpoložljivih finančnih sredstev izproračuna, čeprav bi bila ustrezna zaposlitev za polni delovni čas. Drugi izvajalci italijanske narodneskupnosti so občinske samoupravne skupnosti, tam zaposleni so financirani iz sredstev lokalnihskupnosti. Gre za redno zaposlene vodje programov, kulturne animatorje in administrativne delavce(ki ne delujejo le na področju kulture, ampak na vseh področjih delovanja skupnosti).V letu 2002 je bilo v Zavodu za kulturo madžarske narodnosti osem zaposlenih, od leta 2007 je 12zaposlenih: šest financiranih iz sredstev MK (direktorica, pomočnik direktorja, trije kulturnianimatorji in administrator − blagajnik) ter šest občasno in honorarno zaposlenih v skladu s potrebami,ki so financiranih iz drugih virov. Za madžarski zavod je značilna preobremenjenost zaposlenih zaradivelikega obsega programa, zato izkoristijo programe javnih del ter evropske razvojne razpise napodročju zaposlovanja. Imajo tudi veliko zunanjih strokovnih sodelavcev, ki vodijo določene sekcije vrazličnih društvih, v poletnih mesecih pomagajo tudi študentje. Drugi izvajalci madžarske narodneskupnosti pa so večinoma javni zavodi, ki jih financirajo lokalne skupnosti z redno zaposlenimi, terdruštva, v katerih ni redno zaposlenih, temveč člani delujejo prostovoljno brez plačila.Tabela 2: Kadrovska struktura v Zavodu za kulturo madžarske narodnosti Lendava – MagyarNemzetiségi Művelődési Intézet (število zaposlenih in viri financiranja zaposlenih)Število zaposlenih skupaj Financirani iz sredstev MK Financirani iz drugih virov2002 8 4 42003 8 4 42004 10 6 42005 12 6 62006 12 6 62007 12 6 62008 12 6 62009 12 6 52010 12 6 5Tabela 3: Kadrovska struktura v Promocijskem, kulturnem, izobraževalnem in razvojnemitalijanskem središču Carlo Combi Koper – Centro italiano di promozione, cultura, formazionee sviluppo Carlo Combi (število zaposlenih in viri financiranja zaposlenih)Število zaposlenih skupaj Financirani iz sredstev MK Financirani izdrugih virov2006 3 (direktor le za skrajšani, 20-odstotni 3 (direktor le za skrajšani, 20-odstotni 0delovni čas)delovni čas)2007 3 (direktor le za skrajšani, 20-odstotni 3 (direktor le za skrajšani, 20-odstotni 0delovni čas)delovni čas)2008 2 (vodja programa opravlja tudi 2 (vodja programa opravlja tudi funkcijo v d. 0funkcijo v. d. direktorja)direktorja)2009 2 (vodja programa opravlja tudi 2 (vodja programa opravlja tudi funkcijo v. 0funkcijo v. d. direktorja)2010 3 (direktor le za skrajšani, 20-odstotnidelovni čas)d. direktorja)3 (direktor le za skrajšani, 20-odstotnidelovni čas)397

2.1.4 InfrastrukturaZavod za kulturo madžarske narodnosti je začel delovati v stavbi Pomurske madžarske samoupravnenarodne skupnosti na Glavni ulici 124 v Lendavi, v letu 2004 je od občine Lendava prejel vupravljanje brezplačno za nedoločen čas stavbo Centra Bánffy na Glavni ulici 32, v kateri je žedelovala knjigarna zavoda. Center Bánffy so s pomočjo finančnih sredstev RS Madžarske (80 %)opremili še z internetno dvorano, večnamenskim prostorom za izvedbo prireditev, izobraževanj,razstav ipd., literarno kavarno ter s pisarnami za del zaposlenih. V letu 2008 je MK začelosofinancirati rekonstrukcijo druge zgradbe Centra Bánffy (finančna sredstva so prispevali tudiRepublika Madžarska, Pomurska narodna skupnost in Občina Lendava), da bi se olajšalo delovanjezavoda, saj se je tudi drugi del zaposlenih preselil v pisarne na novo lokacijo. Vsi zaposleni na Zavoduza kulturo madžarske narodnosti Lendava sedaj delujejo v Centru Bánffy, vzpostavil se je tudi večjiprostor za izvedbo dejavnosti zavoda in drugih organizacij. Madžarski zavod sredstva za svojo(preostalo) infrastrukturo večinoma pridobiva na različnih razpisih na Madžarskem in v Sloveniji.Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče Carlo Combi deluje v najetihprostorih Mestne občine Koper. V letu 2005, ko je bil zavod ustanovljen, so bila finančna sredstva MKnamenjena za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme. Za primerno delovanje zavoda in predvsemza povečanje vidnosti oziroma prisotnosti italijanske narodne skupnosti na narodnostno mešanemobmočju pa bi italijanski zavod potreboval novo lokacijo in dodatna sredstva za ureditev primernihprostorov.2.1.5 Analiza PSPNPrednosti:Prednosti so v profesionalizaciji kulturnih dejavnosti narodnih skupnosti ter v usklajenem programu naMK znotraj narodnih skupnosti. Prednosti Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, ko je bila zgrajenainvesticija Centra Bánffy, je delovanje zavoda na enem mestu, več prostora za vse dejavnosti, prirejeniprostori za specifično delovanje zavoda, izvedba prireditev v lastnih prostorih, oddajanje prostorov –trženje ter prepoznavnost in promocija kulturnega delovanja madžarske narodne skupnosti.Slabosti:Ker gre za enoletne kulturne programe, morajo izvajalci vsako leto oddati svoje predloge, čeprav greza utečene dejavnosti, to pa prinaša veliko administrativnega dela zaradi vsakoletnega prijavljanja infinančnih transakcij do izvajalcev kulturnih programov narodnih skupnosti. Do podpisa pogodbizvajalci ne morejo prejeti proračunskih sredstev kljub temu, da že izvajajo dejavnosti programa.Kulturni program narodnih skupnosti je financiran pretežno iz državnega proračuna, višina finančnihsredstev pa se realno iz leta v leto zmanjšuje. Narodnima skupnostma zato zmanjkuje sredstev zaizvajanje celotnega kulturnega programa, izvedbo razvojnih projektov in investicije zavodov,italijanski skupnosti pa še posebej za zaposlitev direktorja zavoda za polni delovni čas. Slabo je tudisofinanciranje lokalnih skupnosti.Priložnosti:Ker osrednji organizaciji narodnih skupnosti vsako leto izvedeta razpis ali poziv za izbor dejavnostiprograma narodne skupnosti, so dane možnosti za vključevanje novih vsebin in izvajalcev. Zavodanarodnih skupnosti lahko delujeta kot povezovalca ne le kulture na narodnostno mešanem območju,ampak tudi širše v mednarodnem prostoru. Priložnosti so tudi v iskanju drugih finančnih virov (izmatične države, evropskega proračuna idr.).Nevarnosti:Nevarnosti so nevključevanje še neuveljavljenih oziroma novih kulturnih ljubiteljskih organizacijnarodnih skupnosti in morebitnih izvajalcev, ki še niso bili vključeni v program narodne skupnosti.Zaradi preobremenjenosti zaposlenih in sorazmerno majhnega števila kandidatov iz vrst narodnihskupnosti lahko prihaja do odpovedi, manjša je funkcionalnost zavodov in slabše so izvedenedejavnosti kulturnega programa. Če se zneski za kulturne programe narodnih skupnosti ne bodo398

poviševali ali se bodo celo zmanjševali, kar je predvideno v proračunu za leto 2012, bo okrnjenkulturni razvoj narodnih skupnosti, problem pa utegne postati celo obstoj kulturne dejavnosti narodneskupnosti.2.2 Kulturna dejavnost romske skupnosti v RS2.2.1 Opredelitev področjaV posebni program MK za romsko skupnost se lahko vključijo vsi izvajalci kulturnih projektov napodročju romske skupnosti ne glede na avtohtonost/priseljenost, kraj delovanja, čas delovanja(minimalni pogoj je eno leto) in številnost organizacije (lahko gre za majhno društvo ali za zvezo), vseto še posebej določata kriterija kulturne raznolikosti in integrativnosti.Število prijaviteljev se je od leta 2002 povečevalo, od enega samega prijavitelja v letu 2002 do 27 vletu 2010, v povprečju se vsako leto na novo prijavi od enega do deset prijaviteljev. Razlogi so v tem,da se je v posebni program romske skupnosti najprej prijavljala Zveza Romov Slovenije, ki jevključevala projekte različnih romskih društev, romska društva posamezno so se sprva le redkoprijavljala, ko pa so se usposobila za prijavljanje in izvajanje projektov, so se v večjem številuprijavljala samostojno. V tem času je bilo ustanovljenih tudi veliko novih romskih društev. V programse lahko vključijo tudi druge nevladne organizacije, ki izvajajo kulturne projekte, namenjene Romom,saj tudi te prispevajo k ohranjanju, razvoju, promociji in integraciji romske skupnosti. Varovalka, ki jevključena v posebni program, je posredovano mnenje Sveta romske skupnosti na podlagi 12. členaZakona o romski skupnosti, kar pomeni upoštevanje kulturnih potreb romske skupnosti.V posebni program so se od leta 2008 lahko vključili tudi ustvarjalci s pridobljenim statusomsamozaposlenih v kulturi, prvič sta se dva samozaposlena prijavila v letu 2008, a projekta nista bilaizbrana za financiranje, v letu 2009 je MK financiralo projekt enega samozaposlenega, v letu 2010 paže projekte štirih samozaposlenih romskih umetnikov.MK upošteva, da se kultura manifestira na različne načine in izhaja iz širšega pojmovanja kulture, kivključuje tudi način življenja. Tako so projekti, ki jih financira MK, zelo različni in vključujejo vse odinternih publikacij do zbornikov in časopisov, od slikanic do knjig v maternem jeziku in dvojezičnihali celo večjezičnih besedil, od gostovanj do različnih stikov z matičnim narodom, od predavanj dookroglih miz o kulturnih, jezikovnih in zgodovinskih temah, od jezikovnih delavnic do taborov, odrednih dejavnosti ljubiteljskih skupin do prireditev, od srečanj do festivalov, od predstavitev doradijskih oddaj in dokumentarnih filmov, od spletnih strani do spletnih časopisov ipd.Da bi vsaj delno zadostili kulturnim potrebam manjšinskih organizacij in posameznikom, posebniprogram MK financira več kulturnih projektov, tako je bilo v letu 2010 financiranih skoraj 21-krat večprojektov kot v letu 2006, v letu 2006 pa dvakrat več kot v letu 2003. To pa je posledično pomenilomanjši znesek financiranja za vsak posamezni projekt, kar je povzročalo težave pri izvajanju kulturnihprojektov.Tabela 4: Financiranje posebnega programa romske skupnosti (odobreni in zaprošeni znesek,število izbranih in prijavljenih projektov ter število vseh prijaviteljev)Leto Odobreno (v EUR) Število izbranihprojektovŠtevilo vsehprijaviteljev399

2002 44.233,00realizirano: 100 %ni bilo financiranjapo projektih, ampakfinanciranjeprograma,financiranih je bilo7 dejavnosti12003 52.579,00realizirano: 100 %2004 57.022,00realizirano:55.519,53 = 97,37 %2005 93.640realizirano:99,4 % = 93.118,8436 336 552 112006 81.409,63 32 62007 83.363,0055 7realizirano: 97,6 % = 81.3632008 85.447,00realizirano: 76.990,87 = 90,10 %70 18 (od tega 2samostojna ustvarjalca2009 85.583,00realizirano: 81.283,00 = 94,98 %2010 87.583,00realizirano: 100 %– a nefinancirana)54 17(od tega 1 samostojenustvarjalec)67 28 (od tega 4samostojni ustvarjalci)2.2.2 FinanciranjeFinanciranje posebnega programa romske skupnosti je potekalo projektno, po izvedbi kulturnihprojektov, razen v letu 2002, ko je šlo za programsko financiranje (še pred sprejetjem ZUJIK).Finančna sredstva so se v obdobju 2002–2010 povečevala za okoli 5 % vsako leto, razen v letu 2005,ko so se sredstva z rebalansom proračuna povečala za 64 % glede na leto 2004, ter v letu 2010, ko jebil znesek enak znesku iz leta 2009. Kljub temu še vedno ni na razpolago dovolj sredstev, da bi pokrilivse kulturne potrebe romske skupnosti, saj se te iz leta v leto povečujejo. Od 1,38-krat več zaprošenihsredstev glede na razpoložljiva v letu 2003 so se zaprošena sredstva povečala za 5,75-krat glede narazpoložljiva sredstva v letu 2010. V proračunu za leto 2011 je zato predvideno povečanje sredstev za14 %. Vodja Sektorja za kulturne pravice manjšin, ki je tudi članica vladne komisije za zaščito romskeskupnosti, je na to potrebo opozorila tudi na medresorski ravni.2.2.3 KadriV program so se do sedaj prijavili že štirje samozaposleni romski umetniki, ki želijo samostojnoprijaviti in izvajati projekte, čeprav se povezujejo tudi z organizacijami in jim pomagajo pri izvedbiprojektov. V nevladnih organizacijah delujejo člani prostovoljno, večinoma brez plačil. Izvajalciprojektov posebnega programa MK lahko v svojih poročilih po izvedbi projekta med drugim navajajotežave pri uresničevanju projekta. Vsako leto veliko izvajalcev navede problem pomanjkanja kadrov,ki bi bili pripravljeni pripravljati in izvajati projekte, ter da tudi nimajo časa (ker niso zaposleni vnevladnih organizacijah, razen redkih izjem, kakršno je npr. Društvo za razvijanje prostovoljnega delaNovo mesto).400

2.2.4 InfrastrukturaDruge nevladne organizacije in Zveza Romov imajo zagotovljene prostore za delovanje, romskadruštva pa večinoma ne. Nekateri delujejo kar po romskih naseljih in zasebnih domovih, za širšepredstavitve pa najemajo kulturne domove ali postavijo šotore na športnih igriščih. Od lokalnihskupnosti so prostore pridobili le nekateri. V zadnjem letu je Mestna občina Ljubljana zagotovilaprostore za delovanje Romskega informacijskega centra v Ljubljani. V romskem naselju Kamenci sopred leti s pomočjo občine uredili romski muzej. Prijavitelji so lahko v vlogah za financiranjeprojektov prijavljali tudi stroške za financiranje prostorov, vendar so morali skladno s 74. in 75.členom ZUJIK priložiti pojasnilo o možnostih uporabe javne kulturne infrastrukture. Namen jespodbujati implementacijo ZUJIK v delu, ki se nanaša na širšo uporabo javne kulturne infrastrukture,tudi za pripadnike manjšin.2.2.5 Analiza PSPNPrednosti:Z vzpostavitvijo posebnega kulturnega programa so bili vsaj do neke mere izpolnjeni pogoji zazadovoljevanje kulturnih potreb romske skupnosti, da lahko delujejo na področju kulture in s temohranjajo svojo kulturno identiteto. Prednosti so tudi v svetovanju strokovne službe Sektorja zakulturne pravice manjšin MK za pripravo in izvedbo projektov. Prijavitelji tudi prijavljajo vednoboljše kulturne projekte, so bolj angažirani in tudi prijave so vedno bolje pripravljene inargumentirane. Posebni program MK omogoča tudi sofinanciranje prostorov za izvedbo kulturnihprojektov.Slabosti:Vsako leto je bilo na razpise MK veliko več prijavljenih projektov romske skupnosti, kot jih je bilomogoče financirati, število izvajalcev kulturnih projektov romske skupnosti je naraščalo, ni pasorazmerno temu naraščal znesek razpoložljivih sredstev v proračunu. Nekateri prijavitelji še vednoposredujejo slabše oblikovane vloge, ker nimajo usposobljenih kadrov za oblikovanje prijav, zato soprojekti slabše argumentirani. Romska skupnost se še vedno slabo zaveda kolektivnih pravic in tudiodgovornosti (npr. slabo so bila oblikovana mnenja Sveta romske skupnosti, ki jih posredujejo k vsemvlogam romskih ustvarjalcev za financiranje).Priložnosti:Večja angažiranost posameznikov in nevladnih organizacij pri iskanju drugih finančnih virov (izlokalnih in evropskega proračuna, sredstva sponzorjev). Priložnosti so tudi v usposabljanjuposameznikov za oblikovanje prijav ter za komunikacijo z lokalnimi skupnostmi za pridobitevprostorov in vključevanje projektov v javno kulturno infrastrukturo.Nevarnosti:Nevarnosti so pomanjkanje sredstev v proračunu za vse izražene kulturne potrebe romske skupnostitudi v prihodnje, poleg tega lahko namesto povezovanja med izvajalci romske skupnosti pride do slabekomunikacije med njimi, saj ne upoštevajo, da se v posebnem programu izbirajo kulturni projekti in neizvajalci. Ker prijavitelji romske skupnosti večinoma ne razpolagajo s svojimi prostori, jih morajonajemati, kar povzroča dodatne stroške in lahko okrni njihovo delovanje.2.3 Kulturna dejavnost drugih manjšinskih etničnih skupnosti v RS2.3.1 Opredelitev področjaV posebni program na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti so se vključevale samonevladne organizacije (društva in zveze), v letu 2008 (ko je bilo to omogočeno) pa tudi samostojnaustvarjalka s pridobljenim statusom. Število prijaviteljev se je od leta 2001, ko jih je bilo 11, povečalo401

za kar devetkrat v letu 2010, vsako leto je bilo v povprečju 15 prijaviteljev več. Društva in skupineimajo pri etničnih manjšinah še dodaten pomen, saj gre za združevanje na etnični osnovi in s tem zaohranjanje posebne kulturne identitete.Poleg pripadnikov narodnosti nekdanje Jugoslavije (ki prijavljajo največ projektov) so se v posebniprogram vključevali tudi pripadniki afriške, ukrajinske, ruske, arabske in nemške skupnosti v RS, vletu 2010 pa tudi arabska in muslimanska skupnost ter skupnost z Madagaskarja.MK upošteva, da se kultura manifestira na različne načine in izhaja iz širšega pojmovanja kulture, kivključuje tudi način življenja. Tako so projekti, ki jih financira MK, zelo različni, tako kakor priromski skupnosti (zapisano v besedilu 2.2.1).Tabela 5: Financiranje posebnega programa drugih manjšinskih etničnih skupnosti (odobreni inzaprošeni znesek, število izbranih in prijavljenih projektov ter število vseh prijaviteljev)Leto Odobreno (v EUR) Številoizbranihprojektov2002 84.623,00 37 112003 75.988,00 47 212004 82.445,00 39 222005 174.707,90realizirano:59 4099 % =173.038,722006 193.110,00 60 382007 197.747,0068 44realizirano: 97,79 % = 193.372,812008 202.691,0081 46realizirano: 199.652,00 = 98,50 %2009 217.759,00119 51realizirano: 217.559,00 = 99,91 %2010 (JSKD) 223.600,00 175 98Število vsehprijaviteljev2.3.2 FinanciranjeFinanciranje posebnega programa različnih manjšinskih etničnih skupnostih je potekalo projektno,torej po izvedbi projektov, razen v letu 2002, ko je bilo financiranje programsko (še pred sprejetjemZUJIK).Sredstva, namenjena kulturnim projektom različnim manjšinskim etničnim skupnostim, so se od leta2002 povečevala, v povprečju za 5 % vsako leto, razen v letu 2005, ko je rebalans proračuna prinesel100-odstotno povečanje glede na leto 2004. Kljub varčevanju pa na tem področju ni prišlo dozmanjševanja sredstev, razen v letu 2003 za 10,21 % glede na leto 2002, vendar samo zaradi prehoda sprogramskega na projektno financiranje. Izkušnje so pokazale, da prijaviteljem zaradi slabih razmer zadelovanje (že navedeno pomanjkanje kadrov, finančnih sredstev in prostorov) ne uspe ujeti roka zaprijavo ali pa se kulturne potrebe pojavijo v sredini leta (po zaključku poziva). JSKD je tudi že vobdobju 2001–2009 namenjal določen del finančnih sredstev projektom manjšinskih skupnosti, ki sose prijavljala na redni javni poziv oziroma razpis za financiranje kulturnih projektov nevladnihorganizacij na področju ljubiteljske kulture, v letu 2010 pa je v celoti prevzel postopek financiranjaposebnega programa različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS.Kljub temu da so se finančna sredstva posebnega programa MK povečevala, ni bilo na razpolagodovolj sredstev za pokritje vseh kulturni potreb teh skupnosti, ki so se iz leta v leto povečevale. Od2,81-krat več zaprošenih sredstev glede na razpoložljiva sredstva v letu 2006 (ko je bil zaprošeniznesek iz obdobja 2002–2010 najnižji) so se zaprošena sredstva povečala za kar 4,48-krat v letu 2009(ko je bil program še izveden na MK) in kar za 5,8-krat glede na razpoložljiva sredstva v letu 2010 (koje bil program izveden na JSKD).402

Tudi število prijavljenih projektov se je povečevalo, s 37 v letu 2002 na 155 v letu 2009 (MK) in na306 v letu 2010 (JSKD), to pomeni kar 8-krat več prijavljenih projektov v devetih letih.Da bi vsaj delno zadostili kulturnim potrebam manjšinskih organizacij in posameznikov, je posebniprogram MK financiral vedno več kulturnih projektov, tako je v letu 2009 MK financiralo skorajdvakrat več projektov kot v letu 2006 in trikrat več kot v letu 2002, JSKD pa je v letu 2010 financiralše 56 projektov več kot leto prej MK. To je posledično pomenilo nižji znesek financiranja za vsakprojekt, kar je izvajalcem povzročalo velike težave pri izvajanju kulturnih projektov.2.3.3 KadriV program se je do sedaj prijavljala samo ena samozaposlena, čeprav imajo samozaposleni to možnostže od leta 2008. Ista samozaposlena (Vesna Anđelković) deluje tudi v več društvih in jim pomaga priizvedbi projektov (delavnice, gledališke igre ipd.) ter tudi pri prijavah in oblikovanju dokumentacije.V nevladnih organizacijah delujejo člani prostovoljno, večinoma brez plačil. Izvajalci projektovposebnega programa MK lahko v svojih poročilih po izvedbi projekta med drugim navajajo tuditežave pri uresničevanju projekta. Vsako leto veliko izvajalcev navede problem pomanjkanja kadrov,ki bi bili pripravljeni pripravljati in izvajati projekte, ter tudi pomanjkanje časa, saj člani nisozaposleni v nevladnih organizacijah.2.3.4 InfrastrukturaDruštva delujejo v najetih prostorih ali javnih občinskih kulturnih infrastrukturah. Makedonskodruštvo iz Kranja je celo odkupilo nekdanje prostore ene izmed tovarn v Kranju in jih preuredilo zasvoje delovanje. Društva so na MK lahko v okviru projektov prosila tudi za sofinanciranje stroškovprostora, vendar so morala skladno s 74. in 75. členom ZUJIK priložiti utemeljitev o možnostihuporabe javne infrastrukture. Namen te zahteve je spodbujati implementacijo ZUJIK tudi zapripadnike manjšin v delu, ki se nanaša na širšo uporabo javne kulturne infrastrukture.2.3.5 Analiza PSPNPrednosti:Z delovanjem posebnega kulturnega programa MK so vsaj do neke mere ustvarjeni pogoji zazadovoljevanje specifičnih kulturnih potreb različnih manjšinskih etničnih skupnost, da sploh lahkokulturno delujejo in ohranjajo svojo kulturno identiteto. V preteklosti se je kot dobro pokazalo tudisvetovanje strokovne službe Sektorja za kulturne pravice manjšin za pripravo in izvedbo projektov, sajso prijavitelji prijavljali vedno boljše kulturne projekte, tudi prijave so bile vedno bolj izpopolnjene inargumentirane. Posebni program MK omogoča tudi sofinanciranje prostorov za izvedbo kulturnihprojektov, ki jih mora večina prijaviteljev najemati.Slabosti:Naraščajo pritiski manjšinskih skupnosti po višjem financiranju, število izvajalcev oziromaprijaviteljev kulturnih projektov različnih manjšinskih etničnih skupnosti je v preteklih letih naraščalo,ni pa sorazmerno temu naraščal znesek razpoložljivih sredstev v proračunu. Nekateri prijavitelji ševedno posredujejo slabše pripravljene vloge, ker nimajo usposobljenih kadrov, zato so projekti slabšeargumentirani. Ta društva tudi nimajo finančnih virov za financiranje najema prostorov, vse občine pajim ne morejo ali pa jim ne omogočijo prostorov v občinskih kulturnih infrastrukturah.Priložnosti:Priložnosti so v usposabljanju posameznikov za oblikovanje prijav, komunikacijo z lokalnimiskupnostmi za pridobitev prostorov in vključevanje projektov v javno kulturno infrastrukturo ter vvečji angažiranosti posameznikov pri iskanju drugih finančnih virov (iz lokalnih in evropskegaproračuna, sredstva sponzorjev).403

Nevarnosti:Nevarnosti so v pomanjkanju sredstev v proračunu za izražene kulturne potrebe manjšinskih etničnihskupnosti in priseljencev. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izvajalci manjšinskih skupnosti nemorejo vedno najemati prostorov za izvedbo projektov, kar predstavlja veliko nevarnost za njihovodelovanje.3 Predlogi ciljev in ukrepov3.1 Kulturna dejavnost narodnih skupnostiCilj 1: Spodbujati specifično kulturno dejavnost ter kulturni razvoj narodnih skupnosti skladnoz njihovimi izraženimi kulturnimi potrebamiKratka utemeljitev: Skladno z ZUJIK sta predlagateljici programov samoupravni skupnosti narodnihskupnosti, končni predlog kulturnega programa za posamezno narodno skupnost pa potrdi svetsamoupravnih skupnosti. MK tako upošteva njihove specifične okoliščine in kulturne potrebe, vbesedilu neposrednega poziva pa določi načela in cilje kulturne politike. Taka praksa se je pokazalakot pozitivna. Ohraniti je treba tudi delovanje in financiranje zavodov narodnih skupnosti na način, kibo skladen s potrebami narodnih skupnosti.Ukrepi:– posredovanje neposrednih pozivov osrednjima organizacijama narodnih skupnosti in prejempredlogov njunih kulturnih programov,– participacija narodnih skupnosti pri opredeljevanju ciljev kulturne politike,– organiziranje usklajevalnih sestankov pred izdajo neposrednih pozivov in po potrebi tudi poprejemu predlogov njihovih programov,– sprotno in skupno ugotavljanje potreb po spremembah na področju delovanja zavodov in– izboljševanje sistema financiranja kulturnih programov narodnih skupnosti na podlagi sprotnihevalvacij in sestankov s predstavniki narodnih skupnosti.Čas izvedbe: Do leta 2015.Ocena finančnih sredstev: Vsaj ohraniti znesek iz leta 2010 v proračunu RS, če že ni možno povečanjesredstev, nikakor pa ni dopustno zmanjševanje sredstev na tem področju.Cilj 2: Izboljševati pogoje za kulturno raznolikostKratka utemeljitev: Narodnima skupnostma naj se (prek financiranja, pa tudi organizacijskih innormativnih pogojev) omogoča, da izvajata kulturno raznolik program, ki bo vključeval čim večizvajalcev in raznolikih dejavnosti.Ukrepi:– financiranje različnih vrst dejavnosti programov narodnih skupnosti,– izvajanje svetovanj in mediacij Sektorja za kulturne pravice manjšin za pripravo in izvedbokulturnih programov,– priprava področnih zakonov z mnenjem narodnih skupnosti in404

– spodbujanje vključevanja zavodov narodnih skupnosti v programe evropskega čezmejnega,medregijskega in mednarodnega sodelovanja.Čas izvedbe: Do leta 2015.Ocena finančnih sredstev: Vsaj ohraniti znesek iz leta 2010 v proračunu RS, če že ni možno povečanjesredstev, nikakor pa ni dopustno zmanjševanje sredstev na tem področju.3.2 Kulturna dejavnost romske skupnostiCilj 1: Spodbujati specifično kulturno dejavnost romske skupnosti skladno z njihovimiizraženimi potrebami ter kulturni razvoj romske skupnostiKratka utemeljitev: V posebnem programu romske skupnosti je treba paziti na ravnotežje medohranjanjem specifične romske kulture in njenim razvojem, ki je povezan z ustvarjalnostjo. Gre tudi zausklajevanje med t. i. vrhunsko in t. i. ljubiteljsko kulturo, saj sta obe pomembni za romsko kulturnoidentiteto. Zaradi tega in tudi na podlagi 12. člena Zakona o romski skupnosti mora biti posebniprogram romske skupnosti pripravljen v sodelovanju z romsko skupnostjo.Ukrepi:– po odprtju vseh vlog, prispelih na vsakoletne javne pozive oz. razpise za izbor in financiranjeprojektov, svoje mnenje pred obravnavo vlog na strokovni komisiji posreduje Svet romskeskupnosti,– spodbujati ustvarjalnost otrok in mladih ter– spodbujati vključevanja romskih umetnikov v kulturne projekte.Čas izvedbe: Do leta 2015.Ocena finančnih sredstev: Vsaj ohraniti znesek iz leta 2010 v proračunu RS, če že ni možno povečanjesredstev, nikakor pa ni dopustno zmanjševanje sredstev na tem področju.Cilj 2: Izboljševati pogoje za kulturno raznolikostKratka utemeljitev: Poleg ohranjanja romske kulture in tradicije je za razvoj romske kulture trebapodpirati tudi raznolike, razvojno naravnane in kakovostne projekte, zato naj se izboljšujejo pogoji zakulturno raznolikost na podlagi evalvacij že izvedenih ukrepov.Ukrepi:– financirati čim več prijavljenih ustreznih projektov na področju romske skupnosti in pri temupoštevati kriterij raznolikosti,– letno izboljševati pogoje in kriterije v razpisih na podlagi sprotnih analiz in povratnihinformacij izvajalcev kulturnih projektov romske skupnosti,– spodbujati lokalne skupnosti za sofinanciranje projektov romske skupnosti in– s finančnimi sredstvi iz proračuna in s svetovanjem sektorja MK pri pripravi predlogovprojektov spodbujati izvajanje kulturnih dejavnosti romske skupnosti.Čas izvedbe: Do leta 2015.Ocena finančnih sredstev: Vsaj ohraniti znesek iz leta 2010 v proračunu RS, če že ni možno povečanjesredstev, nikakor pa ni dopustno zmanjševanje sredstev na tem področju.405

3.3 Kulturna dejavnost drugih manjšinskih etničnih skupnostiCilj 1: Izboljševati pogoje za kulturno raznolikostKratka utemeljitev: S financiranjem ter izboljševanjem in prilagajanjem razpisnih pogojev in kriterijevspecifičnim potrebam izvajalcev je treba še naprej spodbujati kulturno dejavnost izvajalcev,pripadnikov različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev.Ukrepi:– evalvirati vsakoletne posebne programe različnih manjšinskih skupnosti in priseljencev v RS,ki se od leta 2010 izvajajo na JSKD,– s finančnimi sredstvi spodbujati izvajanje kulturnih dejavnosti različnih manjšinskih etničnihskupnosti ter– upoštevati pobude, pripombe in sugestije izvajalcev kulturnih projektov manjšinskih etničnihskupnosti in priseljencev.Čas izvedbe: Do leta 2015.Ocena finančnih sredstev: Vsaj ohraniti znesek iz leta 2010 v proračunu RS, če že ni možno povečanjesredstev, nikakor pa ni dopustno zmanjševanje sredstev na tem področju.Cilj 2: Spodbujati območno in področno integracijo dejavnosti različnih manjšinskih etničnihskupnosti in priseljencevKratka utemeljitev: Posebni program različnih manjšinskih skupnosti se od leta 2010 izvaja na JavnemSkladu RS za kulturne dejavnosti tudi zaradi boljše območne in področne integracije. Projektimanjšinskih skupnosti naj bi se bolje integrirali v lokalne skupnosti, v katerih izvajalci delujejo, vsmislu sofinanciranja in vključevanja v javno kulturno infrastrukturo. Na JSKD delujejo različnistrokovnjaki za posamezna področja kulturnih dejavnosti, ki projekte lahko ocenijo s svojegaprofesionalnega vidika ter tudi pomagajo pri izvajanju projektov.Ukrepa:– prek območnih izpostav JSKD spodbujati lokalne skupnosti za sofinanciranje projektovrazličnih manjšinskih skupnosti in priseljencev ter– vključevati ljubiteljske skupine različnih manjšinskih skupnosti in priseljencev v občinska,medobčinska, regijska in državna srečanja na različnih področjih kulture (npr. folklora,gledališče, pevski zbori).Čas izvedbe: Do leta 2015.Ocena finančnih sredstev: Vsaj ohraniti znesek iz leta 2010 v proračunu RS, če že ni možno povečanjesredstev, nikakor pa ni dopustno zmanjševanje sredstev na tem področju.4 ViriArhiv Sektorja za kulturne pravice manjšin MK.Končna poročila izvajalcev kulturnih programov in projektov, 2002–2010.Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 93/05).406

Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnihprojektov (Uradni list RS, št. 43/10).Proračuni RS 2002–2010.Zakon o romski skupnosti (Uradni list RS, št. 33/07).Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (Uradni list RS, št. 65/1994).Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/2007, ZUJIK – UPB 1, 56/08in 4/10).407

1.12.2Ivan Oven in Simon ŢorgaINTEGRACIJSKI PROGRAM ZA MANJŠINSKE SKUPNOSTIKAZALO1 Opredelitev področja integracijskega programa za manjšinske skupnosti1.1 Podpora manjšinam v okviru meddrţavnega dogovarjanja1.1.1 Nemško govoreča etnična skupina v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci) na podlagimeddrţavnega programa z Avstrijo in širše1.2 Podpora invalidom pri njihovem sodelovanju v kulturnem ţivljenju1.3 Prispevek MK k dvigu zaposljivosti ranljivih druţbenih skupin na področju kulture in podporanjihovi socialni vključenosti1.4 Integracija manjšinskih tematik v druge programe MK2 Financiranje2.1 Nemško govoreča etnična skupina v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)2.2 Invalidi2.3 Dvig zaposljivosti ranljivih druţbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialnivključenosti3 Kadri3.1 Nemško govoreča etnična skupina v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)3.2 Invalidi3.3 Dvig zaposljivosti ranljivih druţbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialnivključenosti4 Infrastruktura4.1 Nemško govoreča etnična skupina v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)4.2 Invalidi5 Analiza PSPN6 Predlogi ciljev in ukrepov na posameznih področjih kulture6.1 Nemško govoreča etnična skupina v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)408

6.2 Invalidi6.3 Prispevek MK k dvigu zaposljivosti ranljivih druţbenih skupin na področju kulture in podporinjihovi socialni vključenosti6.4 Integracija manjšinskih tematik v javno-kulturno infrastrukturo409

1 Opredelitev področja integracijskega programa za manjšinske skupnostiTemeljna značilnost dejavnosti Sektorja za kulturne pravice manjšin (v nadaljevanju: Sektor) so ukrepiza kulturno integracijo skupin, ki so zaradi manjšinske etnične identitete, oviranosti ali ranljivosti vneenakem izhodiščnem poloţaju za uveljavljanje načela enakih moţnosti za sodelovanje v kulturnemţivljenju. Ti ukrepi so del celotnih prizadevanj Ministrstvo za kulturo RS (MK), Vlade RS in občin zauspešno vključitev posameznikov in društev teh skupin v širše kulturno in druţbeno okolje. Ukrepeizvajamo na različne načine, kot je prikazano v naslednjih poglavjih.1.1 Podpora manjšinam v okviru meddrţavnega dogovarjanja1.1.1 Nemško govoreča etnična skupina v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci) na podlagimeddrţavnega programa z Avstrijo in širšeRepublika Slovenija vse od osamosvojitve intenzivno skrbi za ohranjanje kulturne dediščine nekdanjihin sedanjih nemško govorečih prebivalcev na teritoriju drţave. Nemško govoreča etnična skupina vSloveniji ni homogena. Razlog je zgodovinski, ker so se predniki naseljevali iz različnih nemškihpodročij (predvsem kočevski Nemci) in avstrijskih področij (štajerski Nemci). Naseljevanje inpriseljevanje je potekalo na različne načine in tudi v različnih časovnih obdobjih. Dogodki med in podrugi svetovni vojni pa so vodili najprej v preselitev in nato v razselitev največjih dveh skupin, to jekočevskih Nemcev in štajerskih Nemcev. S ciljem ohranitve spomina in dediščine te etnične skupineje v Pokrajinskem muzeju Kočevje postavljena stalna razstava o ţivljenju in ustvarjanju ljudi, ki so natem področju ţiveli 600 let.Ves čas od osamosvojitve leta 1991 se v Republiki Slovenija odvija tudi intenzivna raziskovalnadejavnost, predvsem v zvezi z zgodovino in kulturno dediščino kočevskih Nemcev. Na to temo je bilov tem času objavljeno skoraj 300 strokovnih člankov in strokovnih del. Za ilustracijo je v tabeli 1seznam strokovnih del, ki so izšla v letih od 2002 do 2010, nekaj od teh je sofinanciralo tudi MK.Tabela 1: Publikacije (brez člankov) v zvezi z nemško govorečo etnično skupino, objavljene vletih 2002 ÷ 20102002 Kočevski Nemci: Anita Balas, diplomsko deloPokopališča in nagrobniki kočevskih Nemcev: Zavod za varstvo kulturne dediščineSlovenije, monografijaFriedhöfe und Grabsteine der Gottscheer Deutschen: Mitja Ferenc, Gojko Zupan, MatejaBavdaţ, znanstvena monografijaVključevanje kulturne dediščine kočevskih Nemcev v turistično ponudbo: Urška Selan,diplomska naloga2003 Göttscheabarisch 2: skripta za jezikovni tečaj, Slovensko kočevarsko društvo PeterKosler, učbenikKočevski Nemci – partizani: Zdravko Troha, monografija2004 Moţnosti za obnovo kulturne krajine Kočevarjev: Nataša Mlakar, diplomsko deloSveti Peter pod Svetimi gorami 1941-1945: izgnanci in Kočevski Nemci: Saša Muršič,diplomsko deloKočevarske vasi v občini Semič: Alja Bukovec, seminarska nalogaIskalci grala: poskus oţivljanja nemške manjšine v Sloveniji: Alenka Auersperger,monografijaKočevarska folklora: v šegah, navadah, pravljicah, povedkah, legendah in drugihfolklornih izročilih = Gottscheer Volkstum: in Sitte, Brauch, Märchen, Sagen, Legendenund anderen volkstümlichen Überlieferungen: Wilhelm Tschinkel, monografija2005 Prebivalstvo v Sloveniji - kočevski Nemci v obdobju od naselitve do leta 1945: AnitaMauhar, diplomsko delo410

Oblast tretjega rajha v Sloveniji – primer izgnancev v Dobovi med 2. svetovno vojno: IgorKopinč, diplomska nalogaSmrt v bunkerju: poročilo o mojem očetu: Martin Pollack, monografijaKočevska - pusta in prazna: nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitviNemcev: Mitja Ferenc, znanstvena monografijaČrmošnjiško-Poljanska dolina in njeni ljudje: Kočevarji staroselci in Slovenci izpreteklosti v sedanjost: Marija Makarovič, Henrik Dralka, znanstvena monografija2006 Avstrijski odnos do jugoslovanskih zaplemb v luči Gottscheer Zeitung-a: NatalijaMihelčič diplomsko deloSakralna dediščina na Kočevskem, Das Sakralerbe im Gottscheerland, France M. Dolinar,Mitja Ferenc, Blaţ Resman, Helena Seraţin, Gojko Zupan, znanstvena monografija2007 Usoda Kočevskih Nemcev: ohranjanje identitete Kočevskih Nemcev: Anja Moric,diplomsko deloFenomen financiranja društev nemško govorečih drţavljanov Republike Slovenije: OliverKogoj, diplomsko deloNekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem = Die ehemalige deutsche Sprachinsel imGottscheerland: Mitja Ferenc, znanstvena monografija2008"Ruhe in Frieden": etnološka raziskava štirih pokopališč kočevskih Nemcev: AljaBukovec, seminarska nalogaResnice posameznikov: po ţivljenjskih pripovedih Kočevarjev staroselcev in Slovencev sKočevskega: Marija Makarovič, Franc Bobek, znanstvena monografijaTu so ţiveli: Rozalija Mohar, monografija2009 Ţivljenje in kulturna dediščina Kočevarjev: kontrastivna analiza nemščine terkočevarskega dialekta: Katja Zorc, diplomska seminarska nalogaKočevski Nemci v srednjem veku: Gašper Hudolin, magistrska nalogaMichael Ruppe na razglednicah in slikah: Leon Oberstar, katalog2010 Zvonovi so umolknili: John Tschinkel, monografska publikacijaMK finančno podpira kulturno dejavnost društev nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji.Financiranje kulturnih projektov, kot so izdajanje letopisov, zbornikov, izvedba razstav, koncertov,jezikovnih tečajev in podobno, se izvaja na podlagi rednih letnih javnih razpisov, oziroma pozivov. Doleta 2008 so se ta društva lahko s svojimi projekti prijavljala na »Javni poziv za druge manjšinskeetnične skupnosti«, ki ga je izvajalo MK. Leta 2010 je MK izvedbo tega poziva odstopilo Javnemuskladu RS za kulturne dejavnosti. Razlog je bil predvsem v tem, da Javni sklad prek svojih območnihenot in sodelavcev, ki bolj specializirano pokrivajo posamezno kulturno področje, lahko boljneposredno nagovori društva in spremlja njihovo kulturno ţivljenje.V letu 2007 je bil v okviru Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije osodelovanju v kulturi, izobraţevanju in znanosti sprejet »2. delovni program o sodelovanju v kulturi,izobraţevanju in znanosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije za obdobje od2008 do 2012«. Na osnovi tega programa je Vlada Republike Slovenije posebej za podporo kulturnimprojektom nemško govoreče etnične skupnosti namenila 12.000 EUR letno. Za ta namen je bila naMinistrstvu za kulturo odprta posebna proračunska postavka, iz katere so se od leta 2008 daljesofinancirali kulturni projekti, ki so jih društva prijavila na redni letni javni razpis in jih je strokovnakomisija ministrstva ocenila in odobrila.Kljub razpisu MK, ki je namenjen izključno nemško govoreči etnični skupini, lahko posamezniki indruštva te skupine kandidirajo tudi na javnem pozivu JSKD kot tudi na ostalih področnih razpisih MK.MK si prizadeva vzdrţevati stalne stike z nemško govorečo etnično skupino. Konkretno se to izraţakot pomoč posameznikom in društvom pri sestavi kakovostne vloge za javni razpis in v spremljanjukulturne dejavnosti z udeleţbo na njihovih prireditvah.411

1.2 Podpora invalidom pri njihovem sodelovanju v kulturnem ţivljenjuPodpora se izvaja v skladu s strateškimi dokumenti (npr. Akcijski program RS za invalide 2007– 2013– API) in pravnimi akti, ki jih upoštevamo pri delu na tem področju in prepovedujejo diskriminacijoter predvidevajo kakovostno integracijo invalidov v druţbo. Temeljne pravne zaveze izhajajo iznaslednjih dokumentov: Konvencija o pravicah invalidov, Standardna pravila OZN za izenačevanjemoţnosti invalidov, Evropska direktiva o nediskriminaciji (še v fazi sprejemanja), Ustava RepublikeSlovenije, Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, Nacionalni akcijski programza invalide 2007‒2013. V Sektorju za kulturne pravice manjšin celovito skrbimo za enako obravnavoinvalidov in njihovo vključevanje v kulturno ţivljenje in delo na področju kulture, in sicer na večrazličnih načinov.Za njihov enakopravni poloţaj in za vključevanje v kulturno ţivljenje skrbimo prek svetovanja inmediacij v zvezi z javnimi pozivi in javnimi razpisi MK, ki jih opravljamo za invalidske organizacijein umetnike invalide. Nadalje v Sektorju za kulturne pravice manjšin v okviru javnih razpisovsofinanciramo kulturne projekte invalidov. Od leta 2006 naprej izvajamo v sektorju »Javni razpis zaizbor kulturnih projektov za razširjanje programskih vsebin, namenjenih senzorno oviranim v njimprilagojenih tehnikah, ter za razvoj tehnične infrastrukture, namenjene senzorno oviranim«, v okvirukaterega financiramo kulturne projekte slepih in slabovidnih ter gluhih, naglušnih in gluhonemih, kiimajo nacionalni pomen. V okviru omenjenih kulturnih projektov sofinanciramo zvočne knjige inčasopise za slepe, knjige in časopise v Braillovi pisavi za slepe, knjige in časopise v povečanem tiskuza slabovidne, elektronski časopis za slepe in slabovidne, video vsebine in spletne vsebine za gluhe innaglušne (te so tolmačene v slovenski znakovni jezik in/ali opremljene s podnapisi), TV oddajo zagluhe in naglušne »Prisluhnimo tišini«, časopis Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ininfrastrukturo za potrebe slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih. Sofinanciranje teh projektov jepripomoglo k večji informiranosti in ohranjanju izobrazbene ravni senzorno oviranih. Povprečnosofinanciramo 8 kulturnih projektov senzorno oviranih, skupna višina sofinanciranja za te kulturneprojekte pa se je z 169.696,00 EUR v letu 2006 dvignila na 182.566,00 EUR v letu 2010.Za enakopravni poloţaj invalidov smo poskrbeli tudi z ureditvijo dostopa do Sektorja za kulturnepravice manjšin za gibalno ovirane osebe na invalidskih vozičkih (ureditev klančine do vhoda v stavbona Metelkovi 4 v Ljubljani, dvigalo, široki hodniki in sanitarije, ki omogočajo dostop z invalidskimivozički). V Sektorju za kulturne pravice manjšin tudi sicer spremljamo dostopnost kulturnih ustanovza invalide (še zlasti za gibalno in senzorno ovirane). V zadnjih letih tako opaţamo, da se je še zlastipovečala dostopnost umetniških galerij in muzejev ter njihovih razstavnih prostorov za gibalno insenzorno ovirane obiskovalce (izgradnja klančin, dvigal, prilagoditev vhodov v prostore za invalidskevozičke in podobno), določene izboljšave pa smo opazili tudi pri ostalih kulturnih ustanovah. Močnose je povečalo tudi število vodstev po razstavah in muzejskih delavnic za njih, več je tudi kopijpredmetov slovenske kulturne dediščine, ki jih obiskovalci lahko otipajo, avdio vodnikov in videovodnikov s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik, več pa je tudi gradiva v povečanem tisku in vBraillovi pisavi, kar senzorno oviranim osebam pomaga, da se seznanijo z razstavljenimi predmeti. Ševedno pa je premalo vodstev in delavnic za obiskovalce z poškodbo glave in za tiste z motnjami vduševnem razvoju, prav tako pa so še vedno številne knjiţnice, arhivi in nekatere druge kulturneustanove teţko dostopni ali nedostopni za gibalno in senzorno ovirane osebe. Pričakujemo, da se bo vprihodnjih letih stanje na tem področju še izboljšalo. V letih 2005 in 2006 pa smo v Sektorju zakulturne pravice manjšin izdelali tudi analize dostopnosti za muzeje, splošne knjiţnice in specialneknjiţnice.Za enake moţnosti invalidov pri vključevanju v delo na področju kulture smo poskrbeli v letih 2008,2009 in 2010 tudi z izvajanjem »Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov za dvig zaposljivostiranljivih druţbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviruEvropskega socialnega sklada.« V letu 2008 smo v okviru javnega razpisa sofinancirali 6 kulturnihprojektov za usposabljanje in zaposlovanje invalidov v skupni vrednosti 540.230,03 EUR, leta 2009 jebilo sofinanciranih 7 kulturnih projektov za usposabljanje in zaposlovanje invalidov v skupni412

vrednosti 519.920,48 EUR in v letu 2010 prav tako 7 projektov invalidskih organizacij oziromaorganizacij, kjer so vključeni invalidi, v skupni vrednosti 618.115,55 EUR.Tabela 2: Financirani projekti invalidskih organizacij na javnem razpisu ESS 2008–2009Prijavitelj Naslov projekta Izplačano(EUR)AURIS – medobčinsko društvogluhih in naglušnih za GorenjskoZaposlovanje in usposabljanje gluhih in naglušnih tervključevanje v širše druţbeno okolje prek sodobne in57.355,81MOZAIK društvo za socialnovključenosttradicionalne umetnostiPanonska vas – usposabljanja invalidov za dela napodročju ohranjanja in kreativne uporabe kulturnedediščine97.853,50Zveza društev gluhih in naglušnih Zaposlovanje, podpora in usposabljanje gluhih in 91.202,64Slovenijenaglušnih za delo s spletno televizijoDruštvo Vita za pomoč po Usposabljanje oseb s poškodbo glave za izvajanje in 82.783,76nezgodni poškodbi glavezaposlovanje na področju kultureCENTER društvo za pomoč Vzpostavitev »Središča za kulturo avtizma« 88.748,27osebam z motnjami avtizmaZdruţenje Fabrika Fabijana Vaja dela mojstra 97.909,44Tabela 3: Financirani projekti invalidskih organizacij na javnem razpisu ESS 2009–2010Prijavitelj Naslov projekta Izplačano(EUR)Center društvo za avtizem Razvoj mreţe kulturno- umetniškega usposabljanja za osebe 92.951,55z avtizmomZavod Dlan, Maribor Knjiga – projekt usposabljanja in zaposlovanja invalidov za 47.454,00ohranjanje nematerialne in materialne kulturne dediščinekaterega nosilca je knjigaDruštvo za ohranjanje in Moka, med, barvila – ključ do srca, znanja in umetniške 99.803,00razvoj lectarijedediščineZdruţenje Fabrika Fabijana Vaja dela mojstra 2 99.990,00Rotary Klub Nova Gorica Oder za vse – gledališka dejavnost invalidov 93.665,00Zveza društev gluhih in Zaposlovanje in usposabljanje gluhih in naglušnih za 99.744,00naglušnih Slovenijeinformiranje v njim prilagojenih tehnikahZavod za medgeneracijskopovezovanje Zlata letaKulturna spletanja – usposabljanje invalidov za(samo)promocijo kulturnih dejavnosti s pomočjo spletnihmedijev86.115,93Tabela 4: Financirani projekti invalidskih organizacij na javnem razpisu ESS 2010–2011Prijavitelj Naslov projekta Izplačano(EUR)CENTER, društvo za pomoč Izobraţevanje in usposabljanje oseb z motnjami avtističnega 91.378,50osebam z motnjami avtizma spektra za kulturni menedţmentDruštvo za ohranjanje in razvojlectarijeLect druge generacije - gremo naprej; razvijamo in krepimoustvarjalna znanja in s sodobnim oblikovanjem ter novimipristopi nadgrajujemo umetniško dediščino s sodobnimi99.807,00RACIO SOCIAL, zavod zarazvoj socialnih inzaposlitvenih programovZveza društev gluhih innaglušnih Slovenijeizdelki iz lectaUsposabljanje gluhih in naglušnih invalidov za prilagoditevdostopa po razstavah v muzejihS prilagojenimi e-vsebinami do boljše dostopnosti spletnihinformacij, kulture, večje socialne vključenosti senzornihinvalidov ter popularizacija slovenskega znakovnega jezika51.480,50100.000,00KD Priden moţic Zgodbarji - pripovedovalska šola pripovedovalskega varieteja 83.896,75413

za dijake centra za izobraţevanje, rehabilitacijo in usposabljanjeKamnikZavod za medgeneracijsko Usposabljanje invalidov za urednikovanje in samostojno 99.995,50povezovanje Zlata leta upravljanje z neodvisnim spletnim medijem – invalidi zainvalideZdruţenje Fabrika Fabijana Vaja dela mojstra 3 91.557,30Za vključevanje invalidov v delo na področju kulture pa smo poskrbeli tudi s tem, da smo v letu 2008v Sektorju za kulturne pravice manjšin prek Nacionalnega akcijskega programa za invalide 2007–2013zaposlili invalida na mestu svetovalca – pripravnika za invalidsko problematiko. Po uspešnoopravljenem pripravništvu smo ga v letu 2010 redno zaposlili.Tudi sicer si na MK prizadevamo za integracijo invalidov v druţbo. To se kaţe tudi v dejstvu, da jevečina evropskih in slovenskih javnih pozivov in javnih razpisov, ki jih izvajamo na Ministrstvu zakulturo, namenjena tudi invalidom. V zadnjih letih smo sodelovali pri pripravi besedil nekaterihpravnih aktov, ki so se nanašali (tudi) na invalide. Tako smo od decembra 2009 do sredine januarja2010 sodelovali pri javni razpravi o osnutku besedila Zakona o izenačevanju moţnosti invalidov inpripravili pripombe k osnutku besedila. V začetku februarja 2010 pa smo pripravili tudi pripombe kpredlogu besedila Evropske direktive o nediskriminaciji, ki obravnava tudi pravice invalidov(zagotavljanje dostopnosti ustanov, zagotavljanje razumnih prilagoditev delovnega mesta). Obapravna akta sta pomembna za preprečevanje negativne diskriminacije invalidov v slovenski druţbi intudi za pravočasno prepoznavanje posredne diskriminacije.Med jezikovne manjšine, ki jih omenja 27. člen Mednarodnega pakta o drţavljanskih in političnihpravicah, spadajo tudi gluhi, ki se sporazumevajo v svojem, slovenskem znakovnem jeziku. O pravicigluhih do uporabe lastnega jezika govori Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. V Sektorjuza kulturne pravice manjšin skrbimo za razvoj, promocijo in razširjanje slovenskega znakovnegajezika na ta način, da sofinanciramo kulturne projekte, ki so namenjeni izdelavi TV, video in spletnihvsebin za gluhe, ki so tolmačene v slovenski znakovni jezik. Gre za kulturne projekte Zveze društevgluhih in naglušnih Slovenije, kot so »Spletna TV« (izvaja se od leta 2007 ; leta 2007 je bilasofinancirana v višini 10.741,11 EUR, leta 2010 pa v višini 14.535,00 EUR), »TV oddaja Prisluhnimotišini« (leta 2006 je bila sofinancirana v višini 13.922,77 EUR, leta 2010 pa v višini 10.700,00 EUR)in »Video časopis – Video novice (lastna produkcija)« (v letu 2007 je bil sofinanciran v višini15.557,71 EUR, v letu 2010 pa v višini 11.910,00 EUR). V zadnjih letih beleţimo porast številaprispevkov in obiskovalcev Spletne TV, in sicer je število prispevkov z 220 v letu 2007 naraslo na 393v letu 2009, število obiskovalcev pa z 100.000 v letu 2007 na 135.345 v letu 2009. V zadnjih letih seje povečalo število TV oddaj slovenske nacionalne televizije, ki so tolmačene v slovenski znakovnijezik. Poleg tega sta v letu 2009 izšla ekspertiza o stanju slovenskega znakovnega jezika in CD-rom ozgodovini gluhih.1.3 Prispevek MK k dvigu zaposljivosti ranljivih druţbenih skupin na področju kulture inpodpora njihovi socialni vključenostiMK se zaveda, da sta usposobljenost in zaposljivost pripadnikov teh skupin zelo odločilna za uspešnointegracijo v druţbeno ţivljenje, zato vsako leto objavi Javni razpis za izbor razvojnih projektov zadvig zaposljivosti ranljivih druţbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialnivključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvojačloveških virov za obdobje 2007‒2013.Razvojne prioritete: »Enakost moţnosti in spodbujanje socialne vključenosti« in Prednostneusmeritve: »Dvig zaposljivosti ranljivih druţbenih skupin na področju kulture in podpora njihovisocialni vključenosti« (v nadaljevanju: JR ESS).414

Namen javnega razpisa je sofinanciranje projektov s ciljem spodbujanja, motivacije in proaktivacijeposameznikov iz ranljivih druţbenih skupin za njihovo večjo socialno vključenost in zaposljivost.Potreben pogoj za doseganje tega cilja med drugim predstavlja krepitev administrativneusposobljenosti in profesionalnosti delovanja zaposlenih v organizacijah, ki delujejo na področjukulture.Sofinancirani projekti so namenjeni:– usposabljanju pripadnikov ranljivih skupin na področju kulture z namenom dviga njihovezaposljivosti ali/in– usposabljanju posameznikov v podpornih institucijah, ki skrbijo za kulturno dejavnostranljivih skupin oziroma njihovih pripadnikov, ali/in– krepitvi zaposljivosti pripadnikov ranljivih skupin na področju kulture z ustvarjanjem novihdelovnih mest in/ali– krepitvi zaposljivosti posameznikov v podpornih institucijah, ki skrbijo za kulturno dejavnostranljivih skupin oziroma njihovih pripadnikov, z ustvarjanjem novih delovnih mest.Upravičeni prijavitelji projektov so nevladne organizacije s sedeţem v Republiki Sloveniji, kiizpolnjujejo naslednja pogoja:– so nepridobitne pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene in delujejo kot društvo, zavod aliustanova;– njihovi cilji in vrednote sluţijo delovanju v javnem ţivljenju v dobro druţbe kot celote.Javni razpis ni namenjen osebam javnega prava – narodnostnim skupnostim, ki se preteţno financirajoiz proračuna Republike Slovenije.Med pripadnike ranljivih skupin po tem razpisu uvrščamo:– pripadnike madţarske ali italijanske narodne skupnosti,– pripadnike romske skupnosti,– pripadnike različnih manjšinskih etničnih skupin in priseljencev ter– pripadnike invalidov.V novembru 2009 je zunanji izvajalec (skupina evalvatorjev iz podjetja PITIJA) izvedel vmesnovrednotenje prvega JR-ESS 2008–2009. Ugotovitve o delu MK so bile ugodne, MK je bilo navedenokot primer dobre prakse. Kakovost in število prijav na te razpise se iz leta v leto povečuje, kar jeverjetno tudi posledica svetovanja in delavnic strokovne sluţbe sektorja, ki so namenjeni prijaviteljem.Prvi JR-ESS 2008‒2009 je bil objavljen junija 2008. Na razpis je prispelo 40 vlog, od teh je bilo 6zavrţenih in 34 formalno popolnih, ki so šle v nadaljnje ocenjevanje. Med 34 formalno popolnimivlog je bilo izbranih 18 projektov v skupni vrednosti 1.473.969,29 EUR in 16 zavrnjenih. Medfinancirane projekte glede na ciljne skupine so se uvrstili trije projekti, namenjeni pripadnikom romskeskupnosti, štirje projekti, namenjeni pripadnikom različnih manjšinskih etničnih skupin inpriseljencev, šest projektov, namenjenih invalidom in pet projektov, namenjenih pripadnikom415

azličnih ciljnih skupin hkrati. Izvajanje 17 projektov je bilo uspešno zaključeno konec leta 2009.Skupna višina realiziranih sredstev za izvajanje projektov znaša 1.343.767,11 EUR, kar predstavlja91,05%.Maja 2009 je MK objavilo drugi JR-ESS za leti 2009–2010. Na razpis je prispelo 64 vlog, od teh jebila ena (1) zavrţena in 63 formalno popolnih, ki so šle v nadaljnje ocenjevanje. Med 63 formalnopopolnimi vlogami je bilo izbranih 19 projektov v skupni vrednosti 1.575.910,00 EUR in 44zavrnjenih. Med financirane projekte glede na ciljne skupine se je uvrstil en projekt, namenjenpripadnikom madţarske narodne skupnosti, trije projekti, namenjeni pripadnikom romske skupnosti,šest projektov, namenjenih pripadnikom različnih manjšinskih etničnih skupin in priseljencev, sedemprojektov, namenjenih invalidom in dva projekta, namenjena pripadnikom različnih ciljnih skupinhkrati.Aprila 2010 je MK objavilo ţe tretji JR-ESS za leti 2010 - 2011. Na razpis je prispelo 70 vlog, od tehje bilo 8 zavrţenih in 62 formalno popolnih, ki so šle v nadaljnje ocenjevanje. Med 62 formalnopopolnimi vlogami je bilo izbranih 19 projektov v skupni vrednosti 1.600.000,00 EUR in 44zavrnjenih. Med financirane projekte glede na ciljne skupine se je uvrstilo šest projektov, namenjenihpripadnikom romske skupnosti, pet projektov, namenjenih pripadnikom različnih manjšinskih etničnihskupin in priseljencev ter sedem projektov, namenjenih invalidom.Program je namenjen kakovostni integraciji manjšin prek skrbi za kadre iz vrst manjšinskih skupnostiin naj bi prispeval k razvoju manjšinskih kultur in njihovi enakopravni participaciji v kulturnemţivljenju. Izbrani projekti se izvajajo v podporo zaposlovanja oziroma zagotavljanja večjihzaposlitvenih moţnosti na trgu dela, dvigu ravni usposobljenosti, kulturne ustvarjalnosti inkreativnosti ter krepitvi samozavesti in socialne vključenosti v širše druţbeno okolje pripadnikovranljivih skupin.V okviru izvedenih projektov iz prvega JR-ESS 2008–2009 je bilo ustvarjenih 11 novih zaposlitev zapolni delovni čas. V različne projektne aktivnosti je bilo vključenih 500 pripadnikov ranljivih skupin.Največ udeleţencev je bilo invalidov (277 oseb), sledili so jim pripadniki različnih manjšinskihetničnih skupin, ki niso ustavno priznane (115 oseb) in Romi (106 oseb). Udeleţenci so glede nainformacije, povzete iz vprašalnikov, zelo pozitivno opredelili projektne vsebine.Drugi JR-ESS je v zaključni fazi izvajanja, tretji pa šele v začetni, zato še ni bilo opravljenovrednotenje in nimamo podatkov o številu zaposlenih in vključenih v aktivnosti projektov.1.4 Integracija manjšinskih tematik v druge programe MKSektor za kulturne pravice manjšin spremlja tudi realizacijo kulturnih projektov v okviru takoimenovanega »integracijskega programa«. Sem spadajo projekti, ki jih neposredno sofinancira MK narazličnih področjih svoje pristojnosti prek javnih razpisov ali pozivov, in pa prispevki zunanjihizvajalcev kulturnih projektov, to je javnih zavodov, katerih delovanje in program sofinancira MK.Z namenom pridobitve podatkov je MK decembra 2009 javnim zavodom na področju kulture(muzejem, gledališčem, galerijam, knjiţnicam, multimedijskim centrom ...) in pa Javnemu skladu zakulturne dejavnosti poslalo dopis s prošnjo za posredovanje podatkov. Odgovore so poslale knjiţnice(skoraj vse), Filmski sklad, Viba film, Kinoteka, Mladinski center Krško in JSKD, pristojnasvetovalka MK na področju kulturne dediščine je podala stanje o dostopnosti muzejev za invalide, odostalih pa podatkov nismo prejeli. Naknadno je bila na osnovi neposrednih pogovorov z direktorjivečjih muzejev narejena kratka analiza o vključevanju projektov etničnih skupnosti in invalidov vprograme muzejev. Analiza je pokazala, da z romsko skupnostjo redno sodeluje Slovenski etnografskimuzej, z italijansko skupnostjo dobro sodeluje Pokrajinski muzej Koper, z madţarsko skupnostjo paPokrajinski muzej Murska Sobota.416

Glede na pridobljene podatke lahko ugotovimo, da se največ projektov, kjer sodelujejo pripadnikirazličnih etničnih skupin, izvaja v knjiţnicah. V letu 2009 je bilo teh dogodkov 62. Tu velja omenitiin pohvaliti tako organizatorje, knjiţničarke in knjiţničarje, ki na ta način širijo raznoliko kulturnoponudbo, kot tudi sodelujoče v projektih, ki s svojimi deli in predstavitvijo kulturnega izročila bogatijosvojo okolico, oboji pa sodelujejo kot prostovoljci.Pri pregledu neposredno s strani MK sofinanciranih projektov vidimo, da se največ dogaja na področjuglasbe in plesa. V letu 2009 je bilo takšnih projektov 34. Gre za folklorne prireditve, ki jih izvajajoskupine, organizirane v okviru posameznih društev etničnih skupin. Na ta način se med mlajšogeneracijo prenaša kulturno izročilo, to je stari plesi in običaji, s prikazom teh širši javnosti pa s svojokulturo seznanjajo večinsko prebivalstvo in širše okolje, v katerem ţivijo, na ta način pa promovirajokulturno raznolikost. Podobno ima mnogo teh društev tudi pevske zbore, katerih sestava inzmogljivosti so zelo različne: od preprostejših sestavov, ki izvajajo le svojo glasbeno zapuščino, dozborov, ki v svoj repertoar vključujejo tudi pesmi drugih kultur. S kvaliteto izstopa glasbena skupinaRomskega društva Amala, ki je ţe večkrat uspela za svoje projekte pridobiti finančna sredstva narednem letnem razpisu MK za področje glasbe. Direktorat za umetnost je v letu 2009 prek javnegarazpisa finančno podprl dva glasbena projekta predstavnikov etničnih skupin. Kot posameznikdokazuje uspešno integracijo v druţbo najboljših pripadnik romske skupnosti violončelist BernardoBrizani, ki je z Dvorakovim Koncertom za violončelo osvojil drugo mesto na mednarodnemtekmovanju Alexander & Buono International String Competition 2009, s čimer si je prisluţil recital vsvetovno znani newyorški dvorani Carnegie Hall. Kot primer uspešne integracije je potrebno omenititudi akademskega glasbenika Ljubena Dimkaroskega, ki ga je podarjena replika domnevneganeandertalčevega instrumenta vzpodbudila, da se je pozorno lotil raziskovanja glasbenih zmogljivostidomnevne piščali, s katero se je septembra 2010 predstavil tudi na Kitajskem. Na svojih nastopihdanes na prastarem glasbilu izvaja tudi tehnično zahtevne sodobne skladbe. Ljuben Dimkaroski polegtega vodi tudi vokalni kvartet Pella, kjer pojejo predstavniki makedonske etnične skupine.Naslednje področje umetnosti, ki izstopa po številu projektov,, je področje literarnega ustvarjanja, kjerje bilo v letu 2009 izvedeno 12 projektov, od teh je bila polovica posvečena poeziji.Na ostalih področjih kulturnega udejstvovanja, to je na področju gledališkega, likovnega in filmskegaustvarjanja, društva, oziroma posamezniki niso tako mnoţično dejavni, kljub temu je bilo na vsakempodročju nekaj uspešnih projektov.Pokazatelj uspešne integracije v kulturno okolje je tudi pridobljen status samozaposlenega v kulturi.Trenutno (stanje septembra 2010) imajo status naslednji pripadniki različnih etničnih skupnosti: AgimBrizani, instrumentalist; mag. Vesna AnĎelković, igralka; Damir Mazrek, instrumentalist in pedagog vkulturi; Mira Muršič, avtor radijskih oddaj; Mojca Rakipov, dramatik; Miomira Šegina, plesalka,koreografinja, kostumografinja.Sektor spremlja kulturne projekte v smislu integracije tudi na področju avdio-vizualne umetnosti. Vtem smislu je bilo Direktoratu za medije poslano priporočilo, naj projekt, ki obravnava ţivljenjeRomov, njihove probleme in prizadevanja posameznikov za učinkovito integracijo v druţbo, čeizpolnjuje vse razpisne pogoje in ustreza razpisnim kriterijem, uvrsti med izbrane projekte. Glavniargument za podporo tovrstnim projektom, še prav posebno to velja za Rome, je , da se večinskoprebivalstvo čim bolj seznani z ţivljenjem Romov, kar naj bi pripomoglo k preseganju stereotipov inboljšemu razumevanju te skupine prebivalstva. Direktorat za umetnost je v letu 2009 prek javnegarazpisa finančno podprl dva glasbena projekta predstavnikov v uvodu naštetih skupin.2 Financiranje417

2.1 Nemško govoreča etnična skupina v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)Financiranje te skupine MK izvaja prek rednih letnih javnih razpisov (postopek je pojasnjen vprejšnjem poglavju) iz proračunskih sredstev RS. Na razpis evropskih sredstev se predstavniki teetnične skupine ne prijavljajo. Financirajo se posamezni kulturni projekti, ki jih oceni strokovnakomisija MK in določi tudi deleţ sofinanciranja. V zadnjih treh letih MK povprečno sofinancira 8kulturnih projektov, ki jih na razpis prijavijo društva in en zavod iz te etnične skupine.Tabela 5: Pregled financiranja nemške etnične skupine v letih 2002–2010Leto Zaprošeno v EUR Odobreno v EUR2002 4.944,92 4.318,982003 7.302,62 5.007,512004 9.222,17 6.259,392005 18.235,69 10.995,662006 9.764,65 7.928,562007 16.766,00 5.500,002008 26.013,00 12.000,002009 30.970,00 14.600,002010 38.222,00 12.000,002.2 InvalidiNa osnovi Zakona o medijih Sektor za kulturne pravice manjšin na MK od leta 2006 izvaja redniletni javni razpis za izbor kulturnih projektov za razširjanje programskih vsebin, namenjenih senzornooviranim v njim prilagojenih tehnikah, ter za razvoj tehnične infrastrukture, namenjene senzornooviranim. S svojimi prijavami sta uspešni predvsem Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije inZveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.Tabela 6: Pregled financiranja senzorno oviranih v letih 2006–2010Leto Zaprošeno v EUR Odobreno v EUR2006 169.696,00 169.696,002007 173.769,00 173.769,002008 178.113,46 178.113,462009 182.566,00 182.566,002010 182.566,00 182.566,00Za enake moţnosti invalidov pri vključevanju v delo na področju kulture Sektor za kulturne pravicemanjšin dodatno skrbi od leta 2008 tudi z izvajanjem »Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov zadvig zaposljivosti ranljivih druţbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialnivključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada.« V letu 2008 je bilo v okviru javnega razpisasofinanciranih 6 kulturnih projektov za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, v letu 2009 7kulturnih projektov in v letu 2010 prav tako 7 projektov.Tabela 7: Pregled financiranja invalidskih skupin iz ESS v letih 2008–2010418

Leto Zaprošeno v EUR Odobreno v EUR2008 540.230,03 540.230,032009 519.920,48 519.920,482010 626.550,75 618.115,552.3 Dvig zaposljivosti ranljivih druţbenih skupin na področju kulture in podpora njihovisocialni vključenostiMK vsako leto objavi Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivihdruţbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskegasocialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007‒2013.Tabela 8: Pregled financiranja ranljivih druţbenih skupin na področju kulture in podporonjihovi socialni vključenosti iz sredstev ESS po letihLeto JR-ESSZaprošena sredstva za projekte, kiso dosegli minimalni kakovostnikriterij (v EUR)2008-2009 1.511.683,96 1.473.969,292009-2010 4.399.969,78 1.575.910,002010-2011 4.173.018,21 1.600.000,00Skupaj 10.084.671,95 4.649.879,29Odobrena sredstva izbranimprojektom (v EUR)3 Kadri3.1 Nemško govoreča etnična skupina v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)V tej etnični skupini se kulturna dejavnost odvija v okviru društev, kjer vse dejavnosti slonijo naprostovoljnemu oziroma prostočasnem sodelovanju.3.2 InvalidiGlavna dejavnost Sektorja za kulturne pravice manjšin je posvečena senzorno oviranim, ki soorganizirani v medobčinska društva, ta pa so ustanovila Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenijeter Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki se s svojimi projekti prijavljata na razpis MK. Vobeh zvezah društev je redno zaposleno osebje.3.3 Dvig zaposljivosti ranljivih druţbenih skupin na področju kulture in podpora njihovisocialni vključenostiV okviru izvedenih projektov iz prvega JR-ESS 2008–2009 je bilo ustvarjenih 11 novih zaposlitev zapolni delovni čas. V različne projektne aktivnosti je bilo vključenih 500 pripadnikov ranljivih skupin.Največ udeleţencev je bilo invalidov (277 oseb), sledili so pripadniki različnih manjšinskih etničnihskupin, ki niso ustavno priznane (115 oseb) in Romi (106 oseb).419

Ker je pomanjkanje lastnih kadrov pri manjšinah pereč problem, pomenijo prikazani učinkifinanciranja pomemben prispevek k izboljšanju pogojev za kakovostno integracijo.4 Infrastruktura4.1 Nemško govoreča etnična skupina v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)Predstavniki te skupine izvajajo kulturno dejavnost v okviru svojih društev. Z lastnimi prostorirazpolagajo tri društva, in sicer:– Društvo Kočevarjev staroselcev ima v Občicah kulturni dom s pisarniškimi in razstavnimiprostori s stalno razstavo uporabnih in kulturnih predmetov Kočevarjev;– Kulturno društvo Apaško polje ima v Apačah Kulturni dom dr. Josefa Matla s pisarniškimiprostori in prostori za druţenje.– Kulturno društvo nemško govorečih ţena Mostovi – Kulturverein deutschsprachiger FrauenBrücken ima v Mariboru pisarniške prostore ter prostore za druţenje in organizacijo manjšihrazstav.4.2 InvalidiStanje infrastrukture invalidov in njihovih društev MK delno spremlja le na področju tehničneinfrastrukture, ki jo uporabljata zvezi društev slepih in slabovidnih in ter gluhih in naglušnih, in sicerza tiskanje knjig v braillovi pisavi, izdajo video nosilcev, pripravo oddaj in drugo,kar prek rednegaletnega razpisa tudi delno sofinancira.5 Analiza PSPNPrednosti: v okviru delovanja Sektorja za kulturne pravice manjšin so ustvarjeni pogoji zazadovoljevanje kulturnih potreb manjšinskih etničnih skupnosti in ranljivih skupin, da lahkosodelujejo v kulturnem ţivljenju in ohranjajo svojo kulturno identiteto, ki jim pomaga kmiroljubnemu sobivanju v različnosti.Slabosti: glavna slabost je različna normativna urejenost pri posameznih tipih etničnih skupin inneenako zavedanje pomena kakovostne integracije na različnih področjih kulturePriloţnosti: dosledno izvajanje modela manjšinskega varstva z vključitvijo ranljivih skupin je zaslovensko kulturno politiko lahko izziv, saj se z zavzemanjem za pravice manjšin, da te ohranjajosvoje kulturne identitete, hkrati zavzema za kulturno identiteto Slovencev, kar kot primer dobre prakselahko izkoristi v mednarodnem okolju in v institucijah EU v prid izboljšanju poloţaja Slovencev vzamejstvu in po svetu ter v prid boljšemu uresničevanju človekovih pravic nasploh.Nevarnosti: preveč pozitivne diskriminacije posamezne etnične ali ranljive skupine lahko vzbudinegativne percepcije v širšem kulturnem in socialnem okolju, kar lahko izniči prizadevanje in420

aktivnosti sektorja in MK, na drugi strani pa zaradi splošnega gospodarskega stanja obstaja realnanevarnost zmanjševanja proračunskih sredstev za izvajanje integracijskega programa, zato je zelopomembno na tem področju ohranjati izostreno občutljivost za pravo mero in visoko profesionalnoraven obravnave tematike.6 Predlogi ciljev in ukrepov na posameznih področjih kulture6.1 Nemško govoreča etnična skupina v Sloveniji (tudi Kočevarji staroselci)Cilj: Ohranjanje kulturne dediščine nemško govorečih prebivalcev na območju drţaveSlovenije, posebno Kočevarjev staroselcev, ki jim preti nevarnost izginotja.Kratka utemeljitev cilja: Uresničevanje Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in VladoRepublike Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraţevanju in znanosti ter »2. delovnega programa osodelovanju v kulturi, izobraţevanju in znanosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado RepublikeAvstrije za obdobje 2008–2012«.Ukrep za dosego cilja: Sofinanciranje kulturnih projektov, spremljanje rezultatov.Čas izvedbe: Stalna naloga.Ocena finančnih sredstev: 30.000,00 EUR6.2 InvalidiCilj: Skrb za primarne pogoje za enakopravno vključevanje invalidov v kulturno ţivljenje indelo na področju kulture s preseganjem oviranosti.Kratka utemeljitev cilja: Udejanjanje določil Konvencije o pravicah invalidov, Standardnih pravilOZN za izenačevanje moţnosti invalidov, Evropske direktive o nediskriminaciji, Ustave RepublikeSlovenije, Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, Nacionalnega akcijskegaprograma za invalide 2007–2013.Ukrep za dosego cilja: Sofinanciranje kulturnih projektov in tehnične infrastrukture, spremljanjerezultatov.Čas izvedbe: Stalna naloga.Ocena finančnih sredstev: 250.000,00 EUR.6.3 Prispevek MK k dvigu zaposljivosti ranljivih druţbenih skupin na področju kulture inpodpori njihovi socialni vključenostiCilj: Dvigniti zaposljivost ranljivih druţbenih skupin na področju kulture in podpirati njihovosocialno vključenost kot element kakovostne integracije.421

Kratka utemeljitev cilja: Udejanjanje Ustave Republike Slovenije in protidiskriminacijskihdokumentov ter načela enakih moţnosti; manjšine imajo objektivno manj kadrov, zato potrebujejotovrstno podporo.Ukrep za dosego cilja: Sofinanciranje kulturnih projektov, spremljanje rezultatov.Čas izvedbe: Stalna naloga.Ocena finančnih sredstev: 2.000.000,00 EUR (izhajamo iz trenutnih kadrovskih zmoţnosti Sektorja zakulturne pravice manjšin).6.4 Integracija manjšinskih tematik v javno-kulturno infrastrukturoCilj: Vključevati kulturne projekte posameznikov in društev iz ranljivih skupin, ki jihneposredno sofinancira MK prek javnih razpisov ali pozivov in pa prispevkov zunanjihizvajalcev kulturnih projektov, v javne zavode, katerih delovanje in program sofinancira MK nanačin prednosti ob doseţeni zahtevani kakovosti (dodatni kriterij kulturna raznolikost).Kratka utemeljitev cilja: Udejanjanje Ustave Republike Slovenije in protidiskriminacijskihdokumentov ter načela enakih moţnosti.Ukrep za dosego cilja: Sofinanciranje kulturnih projektov, spremljanje rezultatov.Čas izvedbe: Stalna naloga.Ocena finančnih sredstev: vloga Sektorja za kulturne pravice manjšin je v tem segmentu omejena le naspremljanje projektov, s katerimi so pripadniki manjšin uspešni pri razpisih in pozivih drugih sektorjevMK.422

2 KULTURNI SISTEM – DIALOGI V KULTURI423

2.1Velemir Gjurin, Zoran Pistotnik, Irena Grahek, Miran Zupan in Irena GlavičSLOVENSKI JEZIK IN JEZIKOVNA POLITIKAKAZALO1 Uvod2 Pravna podlaga3 Predstavitev stanja na področju4 Analiza AŠUN5 Predlog ciljev in ukrepov6 Viri424

1 UvodSkrb za slovenski jezik, njegovo rabo in razvoj se omenja že v Zakonu o uresničevanju javnega interesaza kulturo (ZUJIK) in s posebnim poudarkom v Nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 (NPK):»Skrb za slovenski jezik mora zato ostati prva naloga kulturne politike.« Ker pa med zakonskodoločenimi delovnimi področji, nalogami in pristojnostmi Ministrstva za kulturo v času, ko je nastopalokot pripravljalec nacionalnega programa, še ni bila posebej navedena tudi skrb za slovenski jezik (to seje zgodilo šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, Uradni list RS, št.61/04), je bila ta skrb upoštevana šele v eni izmed poznejših stopenj usklajevanja in dopolnjevanja tegastrateškega besedila in je ostala le med splošnimi prednostnimi nalogami kulturne politike z zelo skoporazčlenitvijo. Na še abstraktnejši ravni in skoraj obrobno je jezikovna problematika omenjena vStrategiji razvoja Slovenije (SRS): v poglavju Peta razvojna prioriteta (Povezovanje ukrepov zadoseganje trajnostnega razvoja – Razvoj nacionalne identitete in kulture) piše »– krepiti skupnislovenski kulturni prostor ter ohranjati in razvijati slovenski jezik« oziroma »aktivnosti za razvojslovenskega jezika (MzK, stalno)«.Da bi se take pomanjkljivosti odpravile, je zakonodajalec v 28. členu Zakona o javni rabi slovenščine(ZJRS) posebej predpisal, da »Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenijesprejme nacionalni program za jezikovno politiko, v katerem določi ukrepe za izvajanje nalog iz 4.člena tega zakona za naslednje petletno obdobje ter predvidi potrebna sredstva in način njihovegazagotavljanja /…/ Za izvajanje nacionalnega programa skrbi Vlada Republike Slovenije.« Po določbi 4.člena ZJRS Republika Slovenija »zagotavlja status slovenščine z dejavno jezikovno politiko, kivključuje skrb za zagotovitev pravnih podlag njene rabe, za stalno znanstvenoraziskovalno spremljanjejezikovnega življenja in za širjenje jezikovne zmožnosti ter skrb za razvoj in kulturo jezika«. Tretjastranica pravnega okvira naše jezikovne politike (JP) so ratificirane splošne mednarodnopravne listine,predvsem Splošna deklaracija človekovih pravic (OZN), Evropska listina o regionalnih ali manjšinskihjezikih in Okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin, četrta stranica pa pristopna pogodba inpravni red Evropske unije (primarna in sekundarna zakonodaja ter sodbe sodišča ES, tudi »Evropskaustava«).Nacionalni program za kulturo 2008–2011 je pripoznal, da se je z vstopom Republike Slovenije v EUpoložaj slovenščine okrepil v mednarodnem prostoru, v domačem prostoru pa le še dodatno zapletel.Kakor Nacionalni program za jezikovno politiko je zato tudi NPK 2008–2011 hotel zmanjšati deležimproviziranja in določiti takšno strategijo za doseganje ciljev, ki bi se z leti kazala vse manj, ne vsebolj samo deklarativna. Tako je NPK 2008–2011 med državnoproračunskimi sredstvi, ki jih jepotreboval za svoje uresničenje, namenjal največje povišanje postavki »slovenski jezik«: s 131.066 € vletu 2008 na 521.593 € v letih 2010 in 2011 (str. 94). Ta štirikratni narast sicer mizerne – od vsehnajnižje – osnovne vsote je treba pomeriti npr. ob postavko »delovanje državnih organov« (7.540.294 €v 2008 : 6.650.877 € v 2010) ali ob postavko »kultura posebnih skupin v RS« (1.802.874 € v 2008 :3.158.732 € v 2010), da bi pravilno razumeli dejansko sklestenje teh številk v letih, ko se je zadevniNPK izvajal. V primeru slovenskega jezika je dejanska vsota v letu 2010 znašala 90.000 €, to je 5,8-krat manj od planirane.2 Pravna podlaga1. Zakoni:−Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011 (Ur. list RS, št.43/2007),− Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS, Ur. list RS, št. 86/2004 in 8/2010),−področni zakoni, ki poleg Ustave Republike Slovenije in Zakona o javni rabi slovenščine tudivsebujejo določbe o rabi jezika;2. podzakonski predpisi:425

−−−Navodilo o načinu izvajanja javnih prireditev, na katerih se uporablja tudi tuji jezik (Ur. listRS, št. 93/2005),Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziromaimena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, pri vpisu v sodni register ali drugouradno evidenco (Ur. list RS, št. 53/2006),Uredba o potrebnem znanju slovenščine za posamezne poklice oziroma delovna mesta vdržavnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri izvajalcih javnih služb innosilcih javnih pooblastil (Ur. list RS, št. 22/2008).3 Predstavitev stanja na področjuSlovenski narod je z državno osamosvojitvijo sicer dobil možnost za celovito odločanje o statusu inkorpusu narodnega jezika, tj. možnost suverenega jezikovnopolitičnega odločanja (postavljanja ciljev)ter načrtovanja in izvajanja ukrepov za doseganje ciljev, vendar slovenski državni organi te možnostiniso izrabljali najbolj smotrno in prvih petnajst let samostojnosti je minilo brez celovite in kolikortoliko usklajene jezikovne politike na državni ravni. Nekateri so menili, da se bo raba slovenščine koturadnega in dominantnega jezika vsega javnega sporazumevanja na območju Slovenije urejala kotsamoumevna. Sestavljavci prvotnega predloga slovenske ustave leta 1991 sploh niso zapisali posebnedoločbe o slovenščini kot uradnem jeziku. Domače sporazumevalne potrebe in zunanji pritiski sopotem narekovali sprejetje razdrobljene in težko pregledne množice jezikovnih določb v številnihpodročnih zakonih. Pripravljanje Predloga zakona o javni rabi slovenščine (pred sprejetjem vsebinskomočno osiromašenega) se je zato vleklo osem let, sprejetje zakona pa je bila predvsem simbolnapridobitev, pričakovanega vsebinskega napredka v veljavi in javni rabi slovenščine je ZJRS prineselmalo (večinoma le povzema vsebino jezikovnih določb iz že prej veljavnih zakonov, končna različica1. člena ne razglaša niti bistveno novega dejstva, da je slovenščina danes državni jezik), ostale so tuditežave pri izvajanju, skrbi za nedirektivne oblike jezikovnopolitične dejavnosti (svetovanje,organiziranje, subvencioniranje ipd.) ter usklajevanju dejavnosti in stališč institucionalnih nosilcevjezikovne politike in pri snovanju jezikovnopolitične strategije v spreminjajočih se zgodovinskihrazmerah (demokratizacija, informacijska družba, globalizacija, evropski povezovalni procesi idr.).Z vstopom Slovenije v EU se je povečala predvsem simbolna vloga slovenščine (prvič v zgodovini jepostala eden izmed uradnih jezikov pomembne mednarodne organizacije, slovenski predstavniki lahkona zasedanjih Evropskega parlamenta ter nekaterih drugih ustanov in organov EU govorijo slovensko,Uradni list EU izhaja tudi v slovenščini, na spletnem portalu EU je mogoče izbrati tudi slovenščinoipd.), manj pa njena sporazumevalna vloga (slovenski državljani se lahko na organe in ustanove EUobračajo v slovenščini ter od njih prejemajo odgovore v slovenščini). Po drugi strani je pravni statusslovenščine v Sloveniji postal manj trden, zaradi bruseljskih smernic pa je bilo treba celo črtati ali»omehčati« vrsto zakonskih določb o prednostni rabi slovenščine v nekaterih uradnih oziroma javnihgovornih položajih. Če Slovenija ne bi pravočasno sprejela in začela izvajati ustreznejezikovnopolitične strategije in programa, bi se utegnile posledice ošibelega statusa slovenščine vprocesih evropske regionalizacije, čezmejnega sodelovanja in togo pojmovanega načela o prostempretoku blaga, oseb idr. stopnjevati, prostorsko zlasti v obmejnem pasu, področno pa zlasti v trgovini,znanosti, visokem šolstvu in na področju zaposlovanja.Brez premišljeno postavljenega trdnega ravnanjskega okvira na ravni EU je v praksi vse težeuveljavljati strpno in uravnoteženo jezikovno politiko. Vse več je deklarativnosti (o bogastvuraznolikosti) v všečnem politično pravilnem, stvarno pa ravno nekorektnem jeziku, obenem pa, na prvipogled paradoksalno, vse več pravne represivnosti v tem smislu, da se skozi obširno razbesedenedirektive onemogoča državam članicam priznavati domicilnost svojih državnih jezikov (in posrednotudi nedržavnih domicilnih jezikov, koder jih imajo). Rezultat je zdaj mogoče ne le sociolingvističnonapovedati, temveč ga že izkustveno doživljati: enemu samemu jeziku, angleščini, se domicilnostozemeljsko de facto, v neizrecni obliki pa tudi de iure, razširja čez celotno EU, jezikovna raznolikostpa v resnici tam, kjer je evropsko kulturo najbolj obogatila (se pravi pri polnofunkcionalnih jezikih –426

in državni so takšni vsi), naglo osiromaševa, ker je resnična možnost in moč za vzdrževanjeraznolikosti izročena družbenim sferam (predvsem gospodarskopolitičnim), ki zavesti za nošenjetovrstne odgovornosti nimajo razvite.Nacionalni program za kulturo 2008–2011 ni sledil izključevalnemu vrednotenju jezikovnopolitičnihnačel ob navideznih dilemah tipa „ali varstvo in obramba jezika ali ekspanzija in razvoj” in „alirepresivnost in pravno predpisovanje ali spodbujevalnost in izobraževanje”, temveč se odloča zanjihovo medsebojno povezovanje (dopolnjevanje). Da bi bilo omenjeno povezovanje in dopolnjevanjejezikovnopolitičnih načel izvedljivo, je v vrhu slovenske politike potrebno spoznanje, da je trebajezikovno politiko EU vzeti resno v dobrem in slabem, in v slabem resneje.Vstop Slovenije v EU ni le okrepil rabo slovenščine v mednarodnem prostoru, temveč je prineseldodatne težave doma. Za oblast, pa tudi za državljane, predstavlja največjo težavo, namreč izgubosuverenosti, prisilni jopič, ki se skriva v tako imenovanem evropskem pravu deloma zares, še bolj pazaradi tolmačenj tega prava, nastalih v interesnih in nazorskih krogih z močnim političnim vplivom.Da »se mora delež improvizacije pri določanju razmerij med jeziki [..] zmanjšati«, je stalo že vosnutku sedanjega NPK, nujno pa je reči bobu bob: v teh razmerjih je glavni sociolingvistični zdraharangleščina. Seveda ne angleščina kot jezik zase in za svoje, in celo ne angleščina kot jezik, ki jetrenutno prvi med enakimi, temveč angleščina kot jezik, ki ga pripadniki drugih jezikov takrat, ko nipotrebe ali je le umišljena, prevzemajo in vsiljujejo namesto teh drugih jezikov in to vsiljevanjemaskirajo, z ozadnimi nameni ali iz nerazgledanosti, za javni interes in nujo. Usmeritve, deklarirane vNPK, je zato treba podkrepiti na ravni EU s prizadevanji za izrecno postavitev načela pravic, kiizhajajo iz domicilnosti jezika, nad načela enotnosti gospodarskega prostora, na državni ravni pa ssprejetjem strategije, vštevši zagotovljeno finančno-kadrovsko podstat, za takšno usklajevanje zevropsko zakonodajo in za takšno družbeno upravljanje sploh, ki bo v največji možni meri žeanticipiralo omenjeno mednačelsko razmerje, ne pa celo delovalo v nasprotno smer.Raziskava Pregled uresničevanja predvidenih ukrepov in nalog za doseganje resolucijskih ciljev (ssocio-kulturološko razčlembo učinkov uresničevanja) glede na nosilce, roke in proračunske možnosti,z določitvijo danih in za merilo uporabnih kazalnikov (Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2010)izpostavlja še dva pomembna sklopa problematike, vezane na izvajanje jezikovne politike v RS. Prvaima izvor v 27. členu ZJRS, v katerem je opredeljeno koordinacijsko telo, ki je nujno za doslednoizvajanje zastavljenih ukrepov, zapisanih v Resoluciji o NPJP in bi ga morala ustanoviti Vlada RS.Veljavni NPJP je bil oblikovan ob predpostavki, da bo tako telo ustanovljeno, saj navaja, da »morajosprejetju strategije in programa slediti tudi nenehno opazovanje razmer, spremljanje izvajanja ukrepovoziroma doseganja ciljev, sprotno odpravljanje pomanjkljivosti in hkratno reševanje novih problemovter poročanje o tem in o morebitni potrebnosti revizije ciljev ali ukrepov«. Kajti, »pri spremljanjuuresničevanja nacionalnega programa JP« gre za »dosti širše področje in MK s svojim Sektorjem zaslovenski jezik v sedanji sestavi temu ne bo kos«. Na neustreznost in nezadostnost obstoječega stanjaje večkrat opozoril tudi za izvajanje JP matični sektor, saj ta poleg kadrovske, strokovne in finančnepodhranjenosti nima niti pravno-formalnih pristojnosti, da bi izvajal omenjeno nalogo, odkar se jepreoblikoval iz Urada Vlade RS za slovenski jezik ter prešel pod pristojnost Ministrstva za kulturo inbil nato v letu 2009 znotraj tega organa vključen v Direktorat za kulturni razvoj in mednarodne zadeve(prim. iznadsektorsko zagotovilo v času redakcije, da »je pripravljen ukrep za izboljšanje statusa ...sektorja [za slovenski jezik] – sprememba ravni organizacije«).Drugi sklop problematike, ki ga izpostavlja omenjena raziskava, je (ne)ustreznost medresorskegausklajevanja nosilcev posameznih, z NPJP predvidenih ukrepov pri njihovem izvajanju. Če takegatelesa ni, mora vsak nosilec skrbeti za izvajanje, pri tem pa ustrezno komunicirati s preostalimi nosilciin izvajalci. Upoštevajoč slednje bi moralo biti v ustreznem formalnem dokumentu pristojnostiposameznega nosilca določeno, katere naloge opravlja pri izvajanju jezikovne politike. Splošnostposameznih ukrepov in zastavljenih pričakovanih nalog, terminskih rokov ter predpostavljenegafinanciranja postane na tem mestu problem. Komunikacije med posameznimi nosilci je malo, razenkadar gre za ukrepe, ki jih izvajajo že pri rednem delu ne glede na resolucijske zaveze. Tako je tudi zizvajalci, ki jim morajo nosilci ukrepov bodisi omogočiti (so)financiranje njihovega izvajanja bodisijih k temu pozvati.427

V tem smislu je NPJP 2007–2011 v svojih usmeritvah dobronameren dokument, ki pa ga brez ustreznepolitične volje po ustanovitvi omenjenega koordinacijskega telesa in pa jezikovnopolitične enoteznotraj INDOK centra v Ministrstvu za kulturo ni mogoče učinkovito uresničevati. Ravno slednja jepo prepričanju nosilca priprave prvega NPJP dr. Dularja bistvena podpora za ustrezno izvajanjezastavljenih ciljev. Že v dosedanjih letnih poročilih smo ugotavljali, da formalno predvidena posebnaenota za zbiranje, urejanje in obdelovanje podatkov iz znanstvenih raziskav jezikovnega položaja ter izmedijskih, inšpekcijskih in drugih poročil o jezikovnopolitični in jezikovnokulturni problematiki nibila ustanovljena, ker ministrstvo ni zagotovilo kadrovskih, finančnih in prostorskih pogojev zanjo.Poleg v NPJP sicer opredeljenih in razlikovanih pojmov nosilec (tisti, ki je politično odgovoren) inizvajalec (tisti, ki je operativno odgovoren) se pojavljajo dvoumne opredelitve (kot so jezikovnopolitični akterji, drugi nosilci odgovornosti po področjih ...), pri čemer ni vedno jasno, na koga seposamezni ukrepi in nanje vezane naloge nanašajo. Ponekod je to sicer nemogoče, saj se njihov naborspreminja in ga ni mogoče napovedati vnaprej za čas veljavnosti resolucije. Po drugi strani pa gre tudiza vezanost na (ponekod) splošno in dvoumno opredelitev ukrepov in nalog.Dodaten problem je povezan s časovno opredeljenostjo izvedbe ukrepov, razdelimo jo lahko na štirisklope časovnih rokov: ukrepi, ki naj bi bili izvedeni takoj, sklop ukrepov, katerih rok je točnoopredeljen na letni oz. nekajletni postavki (npr. 2007 ali 2008–2010), tretji sklop je vezan na trajanjeresolucije, bi pa lahko bil dojet kot trajen, potem pa so predvideni še ukrepi, ki so trajni in naj binjihovo izvajanje potekalo stalno, kontinuirano. Gre torej za rigidnost na eni strani in neopredeljenostoziroma ohlapnost zavez na drugi.Finančni načrt je v resoluciji sicer opredeljen glede na posamezni ukrep, niso pa opredeljeneproračunske postavke posameznega nosilca, na katerih bi morala biti zagotovljena namenska sredstvaza njihovo izvajanje, prav tako pa ne nujnost in potek usklajevanja finančnih obveznosti predvidenihnosilcev, če je teh več.V praksi se stanje na področju odraža v delovanju Sektorja za slovenski jezik. Njegova temeljnanaloga je kontinuirana skrb za uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika kot enega izmed temeljevnacionalne identitete. Sicer pa se je dosedanje delovanje v pretežni meri členilo na naslednje stalnedejavnosti:1. izpopolnjeni in usklajeni predpisi o javni rabi slovenščine, izvajanje predpisov o javni rabislovenščine in dvig jezikovne zavesti pri posameznikih in organizacijah s spremljanjem pripravepredpisov v vladnih postopkih ter sodelovanje pri pripravi in usklajevanju tistih predlogov rešitev, kise nanašajo na uporabo in varstvo slovenskega jezika, spremljanjem uresničevanja določb v drugihpredpisih, ki se nanašajo na slovenski jezik, spremljanjem uresničevanja drugih nacionalnihprogramov v delih, kjer se nanašajo na slovenski jezik, priprava analiz in opozoril pristojnim organomglede (ne)uresničevanja zakonskih določil, ki se nanašajo na slovenski jezik, priprava poročil ougotovitvah in stanju na posameznih področjih in predlaganje ukrepov za izboljšanje stanj,2. spremljanje uresničevanja Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011,izvajanje ukrepov, ki so v pristojnosti ministrstva (samostojno v okviru redne dejavnosti sektorja in zzunanjimi izvajalci, izbranimi po predvidenih postopkih in s (so)financiranjem njihove dejavnosti),analiza stanja, še posebej sprememb na področju in priprava podlag, koordinacija aktivnosti inlogistična podpora oblikovanja nacionalnega programa za naslednje obdobje,3. razširitev in poglobitev jezikovne zmožnosti v slovenščini, med drugim z izvedbo rednega letnegarazpisa za izbiro projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika, inspremljanje uresničitve izbranih in (so)financiranih projektov,4. zmanjšanje števila opaženih primerov kršenja predpisov, med drugim s pripravo pisnih mnenj ojezikovni dopustnosti predlaganih imen firm na podlagi zaprosila pred registracijo, s pripravoodgovorov vsem, ki želijo jezikovnosvetovalna mnenja, povezana s slovenščino, s svetovalnimimnenji o jezikovni primernosti poimenovanj drugih pravnih oseb, z obravnavo pripomb in pritožbpravnih oseb in državljanov v zvezi z uporabo slovenščine kot uradnega jezika ter s pripravo inposredovanjem pojasnil o slovenski knjižni normi,5. kakovost prevajanja in tolmačenja v slovenščino in iz nje v organih Evropske unije,428

6. dejavnosti v zvezi s standardizacijo slovenskega znakovnega jezika za gluhe,7. uveljavljanje in kultura slovenščine na tradicionalnih in novih področjih,8. dejavnosti v zvezi z mrežo lektoratov slovenskega jezika na tujih univerzah (še posebej ob napovedinjihovega ukinjanja),9. dejavnosti, povezane z omogočenjem poučevanja v tujih jezikih v javnem, še posebej visokemšolstvu,10. sodelovanje v Evropski zvezi državnih jezikovnih ustanov (Efnil) in pri drugih mednarodnihdejavnostih, katerih vsebina je jezikovna politika.Statistični pregled (so)financiranih projektov 2006–2010:Tabela 1: JPR UPRS – proračunska postavka 4553 – Promocija in razvoj slovenskega jezikaLeto Skupna proračunska vrednost Število prejetih vlog Število sofinanc. projektov2006 4,8 mio SIT 60 282007 20.562 € 84 252008 21.066 € 62 212009 21.593 € 72 122010 21.578 € 73 12Tabela 2: URESNIČEVANJE RESOLUCIJE NPJP – proračunska postavka 8853 – Izvajanjenacionalnega programa za slovenski jezikLeto Skupna proračunska vrednost Realizirano Število sofinanc. projektov2008 116.346 € 116.346 € 82009 110.000 € 109.925,12 € 92010 90.000 € 86.332 € 7* Opomba: Zajeti so podatki za obdobje, v katerem se je izvajalo (so)financiranje dejavnosti zunanjih izvajalcevna tem delovnem področju.Za potrebe izvajanja jezikovne politike v pristojnosti Sektorja za slovenski jezik so bile naročene inizvedene naslednje raziskave in analize:− Merila za ugotavljanje/prepoznavanje slovenskosti ali neslovenskosti imen podjetij, zavodov,društev in drugih pravnih oseb zasebnega prava, Univerza v Novi Gorici, dr. Franc Marušič,2006: kakšna bi merila lahko bila oziroma kakšna bi morda morala biti, kakšna imena sosmiselna in kakšna ne, glede na to, ali jih zakon dopušča ali ne;− Organizirana skrb za govorno kulturo v slovenskih elektronskih medijih, Inštitut za slovenskijezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Peter Jurgec, 2006: rezultati so dobri in celo nekolikopresenetljivi, čeprav ni formalnega vzvoda, ki bi od zasebnih elektronskih medijih zahtevaldoločeno raven govorne kulture, mediji (zlasti radijski, ki so sodelovali v anketi) zanjo v velikimeri poskrbijo sami;− Teza o (ne)priljubljenosti slovenščine kot obveznega šolskega predmeta v Sloveniji, Inštitut zacivilizacijo in kulturo, Ljubljana, 2008: teza o nepriljubljenosti se ni potrdila; statistikepriljubljenosti slovenščine so primerljive z drugimi predmeti, tezo o (ne)priljubljenostislovenščine bi lahko prevedli v tezo o (ne)priljubljenosti šole, nasploh je značilno, da se vnepreverjenih trditvah o nepriljubljenosti slovenščine spol kot argument sploh ne pojavlja;priljubljenost pouka SJ je bistveno povezana s stališči do kvalitete učiteljevega dela;− Pregled in analiza politik, ki določajo položaj slovenščine nasproti angleščini in drugim tujimjezikom v visokem šolstvu in znanosti, Univerza v Novi Gorici, Franc Marušič in Rok Žaucer,2010: področji znanosti in visokega šolstva sta prepleteni, a še vedno ločeni že v konceptuoziroma glavnem cilju, to pa se odraža tudi pri izbiri in rabi jezika oz. jezikov; mednarodni429

−−jezik znanosti ni slovenščina in na to Slovenija nima vpliva; če za glavni cilj visokega šolstvapostavimo izobraževanje slovenskih državljanov, pa je izbira jezika ponovno bolj ali manjnesporna;Pregled uresničevanja predvidenih ukrepov in nalog za doseganje resolucijskih ciljev (s sociokulturološkorazčlembo učinkov uresničevanja) glede na nosilce, roke in proračunskemožnosti, z določitvijo danih in za merilo uporabnih kazalnikov, Inštitut za civilizacijo inkulturo, Ljubljana, 2010: program jezikovne politike 2007–2011 je dobronameren v svojihusmeritvah, a ga brez ustrezne politične volje po ustanovitvi koordinacijskega telesa injezikovnopolitičnega oddelka znotraj INDOK centra na Ministrstvu za kulturo ni mogočeustrezno izvajati;Predlog metodologije priprave Nacionalnega programa za jezikovno politiko za obdobje2012–2016, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2010: ugotovljene pomanjkljivostiveljavne resolucije (prevelik obseg, nepreglednost dokumenta, razpršenost tem, nedefiniranostnosilcev in izvajalcev, prekrivanje vsebin); podlaga za novi dokument bi bile izčiščeneprioritete jezikovne politike za določeno obdobje z merljivimi cilji in konkretnimi izvajalci,Sektor za slovenski jezik bi moral postati osrednji nosilec koordinator med institucijami inposamezniki izvajalci ciljev; če parlament sprejme dokument, mora za izvedbo zagotovitinamenska sredstva iz proračuna.4 Analiza AŠUN 1 (na konkretnem primeru prednostnega cilja)Cilj: Ustrezna zakonodaja o javni rabi slovenščineAduti– Pomanjkljivosti veljavne zakonodaje so vznatni meri evidentirane.– Zakonska urejenost javne rabe jezika je postalav zavesti večine prebivalstva samoumevnapodporna sopotnica jezikovne omike.– Zakon o javni rabi slovenščine – ki je od 2010usklajen z evropskim pravom in je 2008 vzdržalprvo presojo pred ustavnim sodiščem – je vočeh ljudi zakon, ki je glede javne rabeslovenščine nadrejen drugim zakonom.Ugodnosti– Nepolitikantska večina javnosti bi preureditevzakonodaje pozdravila, ker s sedanjim stanjemniso zadovoljni niti privrženci »trde roke« niti»liberali«, niti obe glavni stroki (pravna injezikoslovna).Šibkosti– Pomanjkljivosti veljavne zakonodaje so številne.– Namesto krovnega zakona problematiko urejajopoleg Zakona o javni rabi slovenščine številnipodročni zakoni, občasno (Zakon ogospodarskih družbah) z določbami, ki so takopravno kakor jezikoslovno absurdne.– Izvajanje t. i. jezikovne zakonodaje (tudi vsodstvu in notarstvu) in njegovo nadziranje(inšpekcijske službe) je zaznamovano ssamovoljnimi tolmačenji, ki so posledicajezikovne in splošne nerazgledanosti (tipičenprimer: naziranje, da je a slovenska črka neglede na svojo glasovno vrednost).Nevarnosti– Politična nepripravljenost opraviti potrebnespremembe.1 Avtorji prispevka štejemo AŠUN (adutov in šibkosti ter ugodnosti in nevarnosti) za poslovenitev, ki je za angleško SWOTpo zlogovni zgradbi in pomenu ustreznejša od PSPN.430

Ukrep: Sprejetje noveliranega Zakona o javni rabi slovenščine kot krovnega zakona in s tem odpravaneracionalne razpršenosti zadevnih določb po področnih zakonih.Rok: 2014.5 Predlog ciljev in ukrepovCilji:Osnovni in stalni cilj dejavnosti na področju je kontinuirano spodbujanje razvoja slovenskega jezika vjavnem življenju slovenske družbe s sistematičnimi dejavnostmi za afirmacijo slovenskega jezika inusklajeno skrbjo slovenske države za kulturno, politično, ekonomsko in komunikacijsko razsežnostjezikovne rabe, kar se uresničuje z dejavno jezikovno politiko in njenimi prednostnimi cilji na štirihpodročjih, določenih že v 4. členu ZJRS.Ukrepi:Posebnost delovnega področja skrbi za slovenski jezik in za uresničevanje z njo povezane jezikovnepolitike je, da ima z zakonom predpisan lasten temeljni, strateški dokument v NPJP. Zato bodo tako,kot so v veljavnem NPJP ukrepi za uresničitev posameznih ciljev pri predstavljanju, uveljavljanju inrazvoju slovenskega jezika ter s tem povezane jezikovne politike, opredeljeni tudi v tistem, ki bopripravljen za naslednje zakonsko predvideno obdobje. Pri njihovem določanju pa bo zagotovo trebaizhajati iz naslednjih predpostavk:Država naj z ustreznimi ukrepi in dejavnostmi zagotavlja nadaljnji razvoj in rabo slovenščine na vsehpodročjih javnega življenja in tudi med Slovenci zunaj svojih državnih mej ter v mednarodnih stikih.Slovenski javni prostor naj ostane enojezičen oziroma na ustavno določenih območjih dvojezičen (zitalijanščino oziroma madžarščino); dodatno se upošteva potreba po nekaterih sporočilih tudi v drugihjezikih, vendar tako, da ima slovenščina zmeraj simbolno prednost. Temeljna usmeritev dejavnejezikovne politike je zato razvijanje jezikovne zmožnosti v državnem jeziku in jezikovne zavesti,potrebne za osebnostno rast in sporazumevalno učinkovitost državljanov v družbi znanja. Podpiratanaj se učenje tujih jezikov in sporazumevalno usposabljanje vseh v maternem jeziku, zagotavljajo najse znanstvenoraziskovalno spremljanje jezikovnega življenja, izpopolnjevanje knjižne slovenščine,razvoj sodobne jezikovne infrastrukture in zadostna pravna urejenost jezikovnih pravic in dolžnostiposameznikov in skupnosti.Že danes lahko določimo kot prednostne cilje predvsem:− izboljšanje zakonodaje,−−uveljavitev slovenščine kot domicilnega jezika pri nas inohranjanje funkcionalnosti slovenščine v visokem šolstvu in znanosti.Za dosego omenjenih ciljev pa sta nujna sprejetje noveliranega Zakona o javni rabi slovenščine kotkrovnega zakona in s tem odprava neracionalne razpršenosti zadevnih določb po področnih zakonih.6 ViriLetno poročilo za NPK za leto 2008 (mag. Velemir Gjurin).Letno poročilo za NPK za leto 2009 (mag. Velemir Gjurin).Pregled uresničevanja predvidenih ukrepov in nalog za doseganje resolucijskih ciljev (s sociokulturološkorazčlembo učinkov uresničevanja) glede na nosilce, roke in proračunske možnosti, zdoločitvijo danih in za merilo uporabnih kazalnikov. Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana,raziskava november 2010 (naročil Sektor za slovenski jezik).431

Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011 (Ur. list RS, št. 43/2007).432

2.2 Preobrazba javnega sektorja v kulturi433

2.2.1Ana Železnik, Ciril Baškovič, Sonja Kralj Bervar in Brigita LipovšekPOSODOBITEV DELOVANJA JAVNIH ZAVODOVKAZALO1 Opis stanja1.1 Pravnoorganizacijska in upravljavska struktura1.2 Organi javnega zavoda1.3 Značilnosti sedanje ureditve2 Financiranje2.1 Zagotavljanje sredstev javnim zavodom iz nacionalnega proračuna2.2 Spremembe financiranja javnih zavodov v zadnjih 15 letih2.3 Pregled financiranja javnih zavodov na področju kulture iz državnega proračuna od leta2002 do 20092.4 Struktura prihodkov v javnih zavodih, ki se financirajo iz državnega proračuna, v obdobju od2002 do 2009 – glede na ustanoviteljstvo2.4.1 Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država2.4.2 Javni zavodi, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti3 Zaposlovanje in kadri3.1 Delovno aktivni v kulturi3.2 Predpisi s področja urejanja delovnih razmerij v javnih zavodih s področja kulture:3.3 Število zaposlenih v javnih zavodih, katerim sredstva za plače zagotavlja Ministrstvo zakulturi, v obdobju od 2002 do 20093.4 Plačna razmerja v javnem sektorju kulture3.5 Delovnopravne posebnosti ZUJIK3.6 Razmisleki o rešitvah4 Posodobitev delovanja javnih zavodov na področju kulture5 Analiza PSPN5.1 Upravljalske strukture javnih zavodov5.2 Financiranje.5.3 Zaposlovanje in kadri6 Predlogi ciljev in ukrepov7 Viri434

1 Opis stanjaObstoječi opis stanja je dopolnilo k podrobnim orisom stanja na posameznih področjih umetnosti indediščine v prvem poglavju te analize ter poskus sistemskega pogleda na vprašanje javnih zavodovna področju kulture, s poudarkom na tistih, katerih ustanovitelj oziroma večinski financer jeMinistrstvo za kulturo.1.1 Pravnoorganizacijska in upravljavska strukturaJavni zavodi so temeljna organizacijska oblika izvajanja javnih služb na področju kulture. Splošniokvir njihovega delovanja določa Zakon o javnih zavodih, ki je bil sprejet leta 1991, področjukulture prirejene rešitve pa ureja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (vnadaljevanju: ZUJIK).V ZUJIK je zapisano, da država v javnem interesu neposredno zagotavlja javne kulturne dobrinetrajno ali nemoteno na način, da ustanovi javni zavod na področju kulture, ali pa s sofinanciranjemvečletnih ali letnih kulturnih programov drugih kulturnih izvajalcev (javnih zavodov, ki so jihustanovile lokalne skupnosti, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi).Za javne zavode na področju kulture se uporabljajo predpisi o javnih zavodih, razen če ZUJIKdoloča drugače. 29. člen ZUJIK tako dopušča možnost, da lahko posebni zakon na področju kultureposamična vprašanja uredi tudi drugače (npr. Zakon o kobilarni Lipica, Zakon o knjižničarstvu,Zakon o Radioteleviziji Slovenija). Delovanje posameznega javnega zavoda, ki zajema tudirazmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti innačina financiranja, je v skladu z ZUJIK ter posebnimi zakoni na področju kulture urejeno v aktu oustanovitvi javnega zavoda.1.2 Organi javnega zavodaV skladu z 32. členom ZUJIK organe javnega zavoda predstavljajo direktor ali uprava, svet instrokovni svet.Naloga direktorja je, da zastopa, predstavlja in vodi javni zavod. Z aktom o ustanovitvi javnegazavoda se lahko funkcija direktorja poimenuje tudi drugače. Akt o ustanovitvi lahko določa, da imajavni zavod za posamezna področja (kot so vodenje strokovnega dela, finančne in pravne zadeveipd.) tudi pomočnike direktorja. V takih primerih vsebuje še določbe o načinu njihovegaimenovanja, njihovih nalogah in pristojnostih. Kadar to zahteva velikost javnega zavoda aliraznovrstnost njegovih dejavnosti, lahko akt o ustanovitvi določi, da vodi javni zavod namestodirektorja uprava, ki jo sestavljajo predsednik in eden ali več članov.Svet zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, ki jih izmed strokovnjakov s področja delajavnega zavoda, financ in pravnih zadev imenuje ustanovitelj, ter predstavniki delavcev zavoda, kipredstavljajo od najmanj enega do največ tretjino vseh članov sveta zavoda.Svet nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda, spremlja, analizira in ocenjujedelovanje javnega zavoda, predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudinotranji revizor ustanovitelja, ocenjuje delo direktorja, daje soglasje k strateškemu načrtu,programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemunačrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira njihovo izvajanje, daje soglasje kcenam javnih kulturnih dobrin, daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja, sklepa pogodbo ozaposlitvi z direktorjem, odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti inodgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, in opravlja druge naloge v skladu z aktom oustanovitvi javnega zavoda.Strokovni svet sestavljajo posamezniki, ki lahko s strokovnimi oziroma poslovnimi izkušnjami injavnim ugledom prispevajo k boljšemu delovanju javnega zavoda. V skladu s sedanjo ureditvijoeno tretjino članov strokovnega sveta izvolijo zaposleni, pri čemer je najmanj eden izvoljen izmed435

vseh zaposlenih, preostali pa se volijo izmed tistih, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere je javnizavod ustanovljen. Preostale člane strokovnega sveta predlagajo Kulturniška zbornica Slovenije,društva oziroma druge organizacije s področja dela javnega zavoda iz vrst strokovnjakov aliuporabnikov. Organizacije s pravico nominacije članov strokovnega sveta posameznega zavodadoloča akt o ustanovitvi javnega zavoda.Strokovni svet spremlja in ocenjuje delovanje javnega zavoda in politiko njegovega ustanovitelja,ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je javnizavod ustanovljen, obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in dajedirektorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj, daje predhodno mnenjeustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja javnega zavoda, daje predhodno mnenje kzavodski kolektivni pogodbi, daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,pristojen pa je še za druge zadeve, določene z aktom o ustanovitvi javnega zavoda.Ker je za področje kulture značilno veliko število malih javnopravnih oseb, ZUJIK prinaša posebnerešitve za zavode z manj kot dvajsetimi zaposlenimi. Naloge direktorja se v primeru teh zavodov nerazlikujejo od že zapisanih, svet pa združuje funkciji sveta iz 42. člena ZUJIK in strokovnega svetaiz 40. člena ZUJIK. Sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda inpredstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.1.3 Značilnosti sedanje ureditveIz prispevkov v prvem poglavju te analize, raziskave o upravljalskih strukturah, izkušenjzaposlenih na MK pri sodelovanju pri upravljanju in nadzoru javnih zavodov ter razprav v delovniskupini za reformo izpostavljamo nekatere značilnosti izvajanja ZUJIK v delu, ki določaupravljalske strukture in njihova medsebojna razmerja.V zvezi s položajem direktorja je mogoče ugotoviti, da se njegove pristojnosti in odgovornosti naštevilnih poljih prekrivajo s pristojnostmi sveta, na nekaterih mestih pa tudi strokovnega sveta.Navedeno ob idealni kadrovski kombinaciji ni nujno ovira, predstavlja lahko celo simbiozo priizvajanju nalog iz ustanovitvenega akta, ob malo manj idealni sestavi pa lahko pomeni skorajnepremostljivo oviro zadovoljivemu izvajanju kulturnega programa.Pogosto naletimo na razmišljanja, ali je za direktorje javnih zavodov primerneje angažiratimenedžerske ali umetniške kadre. Dilema je umetna in čas je, da jo presežemo ter ustvarimopogoje, da bo za vodenje javnih zavodov nujna optimalna kombinacija znanj, usposobljenosti inizkušenj tako na strokovnem oziroma umetniškem kakor na poslovnem področju. Dejstvo je, dabrez znanj iz vseh navedenih področij kakovostno vodenje zavoda na področju kulture sploh nimožno, zato se mora kulturna politika zavzemati za različne kombinacije rešitev, ki bodoomogočale izbor najbolj kakovostnih kadrov. Pri tem je seveda nujno opozoriti, da pomanjkljivausposobljenost vodstvenih struktur na področju kulture s področja menedžmenta in poslovodenjapogosto predstavlja vrzel, ki jo bo treba v prihodnje zapolniti s kakovostnimi izobraževalnimiprogrami.Delovni odnosi med direktorji in pomočniki so v povprečju dobri; verjetno tudi zato, ker jeimenovanje slednjih v pristojnosti prvih, kar omogoča sestavo homogenih in kakovostnihvodstvenih struktur javnih zavodov.Sveti javnih zavodov svoje pristojnosti in odgovornosti razumejo zelo različno. Raziskava oupravljanju (Sotošek Štular) je pokazala, da nekateri poglobljeno (so)delujejo pri upravljanju innadzoru zavoda na številnih sejah, vendar žal ni vedno tako. Izkazalo se je na primer, da so članienega izmed svetov celo o svojih najpomembnejših nalogah glasovali v nesklepčni sestavi ali pakar korespondenčno. V teh primerih je bolj kot premajhna odgovornost članov sveta skrbvzbujajoče dejstvo, da ustanovitelj tovrstnih kršitev ni sankcioniral.436

Iz navedenega je mogoče sklepati, da bodo potrebne bolj natančne opredelitve pristojnosti inodgovornosti sveta pa tudi individualne odgovornosti njegovih članov. Pri tem verjetno nizanemarljivo, da so člani svoje naloge doslej opravljali brez finančnega nadomestila, to pa bikazalo spremeniti in za povečano odgovornost zagotoviti tudi primerno plačilo.Sestava strokovnega sveta je v ZUJIK opisana obširneje kakor sestava sveta, iz česar je mogočesklepati, da je zakonodajalec predvideval njegov velik vpliv, ki pa se v praksi ni uveljavil.Predstavniki zaposlenih v strokovnem svetu pogosto predstavljajo interese, ki so bolj kot sstrokovnim delom zavoda povezani z uveljavljanjem pravic iz delovnopravnih razmerij.2 Financiranje2.1 Zagotavljanje sredstev javnim zavodom iz nacionalnega proračunaNormativne podlage za financiranje javnih zavodov na področju kulture, katerih ustanoviteljoziroma večinski financer je MK, zagotavljajo ZUJIK, Pravilnik o načinu izvajanja financiranjajavnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture, Uredba o metodologiji zadoločitev osnov za izračun sredstev za izvajanje javne službe na področju kulture, Zakon o varstvukulturne dediščine, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, Zakon oKobilarni Lipica in Zakon o knjižničarstvu. Na njihovi podlagi MK javne zavode vsako letoneposredno pozove k predložitvi predlogov finančnih načrtov in programov dela. Po prejemupredlogov strokovne službe ministrstva izvedejo usklajevalne sestanke z vodstvi zavodov terpripravijo predlog razdelitve sredstev v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru proračunskihmožnosti. Predloge finančnih načrtov in programe dela obravnavajo in ocenijo strokovne komisije.Na tej podlagi ministrstvo pripravi odločbe, ki predstavljajo osnovo za dvanajstinsko zagotavljanjesredstev za plače zaposlenih, za splošne stroške delovanja, programske materialne stroške,investicijsko vzdrževanje ter nakup opreme javnih zavodov. Po zaključenem koledarskem letu sojavni zavodi dolžni ustanovitelju oziroma financerju predložiti finančna in vsebinska poročila.Ob izvajanju veljavnih zakonskih podlag je mogoče ugotoviti, da so pristojnosti med krovnimzakonom (ZUJIK) in specialnimi zakoni pogosto premalo jasno razdeljene, zato prinašajo različnerešitve glede pristojnosti in odgovornosti pri potrjevanju finančnih načrtov in programov dela terletnih poročil, odločanju o presežku prihodkov nad odhodki, pogosto pa celo uporabe različnihpodlag za sofinanciranje. Nekateri zavodi so tako financirani na podlagi pogodb, drugi na podlagiodločb.2.2 Spremembe financiranja javnih zavodov v zadnjih 15 letihMK je leta 2010 financiralo delovanje 69 javnih zavodov: 28 javnih zavodov, ki jih je ustanoviladržava, in 41 javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti. Poleg tega je MK v letu2010 prevzelo v sofinanciranje Slovensko stalno gledališče Trst.Državni javni zavodi delujejo na področju premične dediščine (10 muzejev in galerij, šest arhivov),nepremične dediščine (ZVKDS, Arboretum Volčji Potok), glasbe in gledališke dejavnosti (SNGOpera in balet Ljubljana, SNG Maribor, Slovenska filharmonija, SNG Drama Ljubljana in SNGNova Gorica), so pa še posamezni javni zavodi (Cankarjev dom, NUK, FS Viba film, Slovenskakinoteka in Kobilarna Lipica).MK financira tudi javne zavode, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti, in sicer 32 muzejev ingalerij ter pet gledališč. Poleg tega zagotavlja sredstva za programske materialne stroške še štirimobčinskim gledališčem (gledališčem v Kopru, Kranju, Novem mestu in na Ptuju).Pomembnejše spremembe pri financiranju števila javnih zavodov v zadnjih 15 letih:437

– Leta 1995 se je začelo redno financiranje programskih stroškov Prešernovega gledališčaKranj.– Leta 1996 sta iz Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja nastala dva nova javnazavoda: Slovenski gledališki muzej in Slovenska kinoteka.– Leta 1999 je bil ustanovljen Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine (združili so seregionalni javni zavodi in restavratorski center). Slovenski komorni zbor se je pridružilSlovenski filharmoniji.– Leta 1999 in 2000 sta bila izvedena dva poizkusa prenosa financiranja občinskih javnihzavodov na občine ustanoviteljice. Občine so bile dolžne zagotavljati sredstva za plačezaposlenih, splošne stroške delovanja in investicijsko vzdrževanje in nakup opreme,ministrstvo pa je bilo še naprej zavezano za plačevanje programskih materialnih stroškov.Pri obeh poizkusih je bilo z odločbo Ustavnega sodišča financiranje vrnjeno na državo.– Leta 2001 se je ustanovil in začel financirati javni zavod Arboretum Volčji Potok.– Leta 2003 se je Koroškemu pokrajinskemu muzeju Slovenj Gradec pridružil muzej naRavnah, ki ga je prej financirala občina. MK je začelo redno financirati programske stroškeGledališča Koper.– Leta 2004 je MK začelo redno financirati programske stroške Gledališča Ptuj.– Leta 2006 je MK začelo delno in leta 2007 v pretežnem delu financirati Kobilarno Lipica.– Leta 2007 je država soustanovila Muzej krščanstva na Slovenskem in ga začelasofinancirati.– Leta 2010 je MK začelo redno financirati programske stroške gledališča Anton PodbevšekTeater Novo mesto in dejavnost Gornjesavskega muzeja Jesenice (pooblaščeni muzej).– Leta 2010 je država od Mestne občine Ljubljana prevzela ustanoviteljstvo Arhitekturnegamuzeja, ki se je preimenoval v Muzej za arhitekturo in oblikovanje– Leta 2010 je MK prevzelo v sofinanciranje Slovensko stalno gledališče Trst.438

2.3 Pregled financiranja javnih zavodov na področju kulture iz državnega proračuna od leta2002 do 2009V tabeli 1 je pregled financiranja javnih zavodov na področju kulture iz državnega proračuna vletih od 2002 do 2009 in deleža teh sredstev v državnem proračunu. Delež sredstev v državnemproračunu, ki je bil namenjen javnim zavodom v letih od 2002 do 2009, se je zmanjševal, čeprav sesredstva realno niso zmanjševala. Ministrstvo je v teh letih prevzelo številne nove obveznosti, zakatere je dobilo tudi dodatna namenska sredstva. Tudi iz verižnega indeksa je razvidno, da so seskupna sredstva za delovanje javnih zavodov realno povečevala.V tabeli 2 je pregled financiranja javnih zavodov po skupinah dejavnosti javnih zavodov in vtabeli 3 struktura financiranja po skupinah dejavnosti v obdobju 2002 do 2009. Iz obeh tabel jerazvidno, da je bilo največ sredstev namenjenih javnim zavodom na področju glasbe ingledališčem. Struktura financiranja po skupinah dejavnosti se v letih 2002–2009 ni bistvenospremenila, nekoliko se je povečal delež financiranja javnih zavodov na področju nepremičnedediščine ter nekoliko zmanjšal delež financiranja gledališč in javnih zavodov s področja glasbe.V tabeli 4 je pregled financiranja javnih zavodov po namenih: za plače, materialne stroške instroške investicijskega vzdrževanja ter nakup opreme od 2002 do 2009.Iz tabele 5 je razvidna struktura financiranja po namenih. Ta se v opazovanem obdobju ni bistvenospremenila. Delež sredstev za plače se je nekoliko zmanjšal, čeprav so se sredstva nominalnoznatno povečala – z 49 mio EUR v letu 2002 na 72,7 mio EUR v letu 2009.V tabeli 6 je pregled financiranja javnih zavodov iz državnega proračuna glede na ustanoviteljstvojavnih zavodov v obdobju od 2002 do 2009 in v tabeli 7 še struktura financiranja glede naustanoviteljstvo. V letu 2009 je bilo skoraj tri četrtine sredstev namenjenih javnim zavodom, ki jihje ustanovila država, to pomeni 5 odstotnih točk več kakor v letu 2002. V opazovanem obdobju jenamreč prišlo do prenosa ustanoviteljstva z občine na državo pri treh velikih javnih zavodih(Cankarjev dom, SNG Maribor, SNG Nova Gorica).439

Tabela št. 1: Financiranje javnih zavodov iz državnega proračuna na področju kulture v obdobju 2002–2009 v EUR2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Izplačila javnim zavodom 71.916.360,20 77.538.740,95 81.648.794,02 86.633.028,71 88.053.488,57 91.679.008,00 101.805.137,00 112.484.368,00Verižni indeks 100,00 107,82 105,30 106,10 101,64 104,12 111,05 110,49Proračun MK (realizacija) 115.344.086,96 124.306.121,68 136.034.647,81 146.677.837,59 154.232.177,43 164.660.599,00 178.120.982,00 204.040.642,00% v proračunu 62,35 62,38 60,02 59,06 57,09 55,68 57,16 55,13Vir: Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov.Tabela št. 2: Struktura financiranja javnih zavodov iz državnega proračuna po dejavnostih v obdobju 2002–2009 v EUR2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Nepremična dediščina 6.310.302,15 7.207.020,37 8.186.700,88 8.928.275,75 8.825.183,61 9.419.476,00 11.716.958,00 14.050.328,00Muzeji, galerije, Kinoteka 20.041.366,95 21.465.201,72 22.526.673,34 23.703.421,80 24.964.909,86 26.565.177,00 29.521.236,00 30.882.505,00Arhivi 3.195.412,72 3.316.814,74 3.395.000,83 3.752.270,07 3.623.088,80 3.834.840,00 4.546.990,00 4.529.909,00Gledališča in glasba 32.867.802,93 35.130.312,79 36.350.934,74 38.542.021,37 39.144.842,26 40.095.601,00 42.906.351,00 48.010.122,00Cankarjev dom 4.611.452,12 5.036.052,08 5.377.587,21 5.563.758,14 4.939.129,53 5.141.848,00 6.274.887,00 6.867.873,00NUK 4.229.286,43 4.708.395,43 5.048.681,36 5.374.929,06 5.845.476,55 5.672.359,00 6.077.519,00 7.442.318,00FS Viba 660.736,89 674.943,81 763.215,66 768.352,53 710.857,95 949.707,00 761.196,00 701.313,00Skupaj 71.916.360,20 77.538.740,95 81.648.794,02 86.633.028,71 88.053.488,57 91.679.008,00 101.805.137,00 112.484.368,00Vir: Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov.Tabela št. 3: Struktura financiranja javnih zavodov iz državnega proračuna po dejavnostih v obdobju 2002–2009 v %2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Nepremična dediščina 8,77 9,29 10,03 10,31 10,02 10,27 11,51 12,49Muzeji, galerije, Kinoteka 27,87 27,68 27,59 27,36 28,35 28,98 29,00 27,45Arhivi 4,44 4,28 4,16 4,33 4,11 4,18 4,47 4,03Gledališča in glasba 45,70 45,31 44,52 44,49 44,46 43,73 42,15 42,68Cankarjev dom 6,41 6,49 6,59 6,42 5,61 5,61 6,16 6,11NUK 5,88 6,07 6,18 6,20 6,64 6,19 5,97 6,62FS Viba 0,92 0,87 0,93 0,89 0,81 1,04 0,75 0,62Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00Vir: Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov.440

Tabela št. 4: Financiranje javnih zavodov iz državnega proračuna po namenu v obdobju 2002–2009 v EUR2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Plače 49.177.596,48 52.954.931,95 55.728.158,91 57.956.205,14 59.051.064,10 60.912.566,00 66.532.458,00 72.745.337,00Materialni stroški 20.258.135,30 21.710.154,79 22.913.632,95 25.024.570,19 27.010.507,43 27.133.823,00 31.848.834,00 33.681.083,00Inv. vzdrž. in nakup opreme 2.480.628,42 2.873.654,21 3.007.002,17 3.652.253,38 1.991.917,04 3.632.621,00 3.423.845,00 6.057.948,00Skupaj 71.916.360,20 77.538.740,95 81.648.794,02 86.633.028,71 88.053.488,57 91.679.008,00 101.805.137,00 112.484.368,00Vir: Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov.Tabela št. 5: Struktura financiranja javnih zavodov iz državnega proračuna po namenu v obdobju 2002–2009 v %2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Plače 68,38 68,29 68,25 66,90 67,06 66,44 65,35 64,67Materialni stroški 28,17 28,00 28,06 28,89 30,68 29,60 31,28 29,94Inv. vzdrž. in nakup opreme 3,45 3,71 3,68 4,22 2,26 3,96 3,36 5,39Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00Vir: Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov.Tabela št. 6: Financiranje javnih zavodov iz državnega proračuna glede na ustanoviteljstvo v obdobju 2002–2009 v EUR2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Država 50.066.776,36 56.296.742,36 59.688.566,18 63.717.497,08 64.620.322,15 67.289.255,00 75.339.783,00 83.828.549,00Občine 21.849.583,84 21.241.998,59 21.960.227,84 22.915.531,63 23.433.166,42 24.389.753,00 26.465.354,00 28.655.819,00Skupaj 71.916.360,20 77.538.740,95 81.648.794,02 86.633.028,71 88.053.488,57 91.679.008,00 101.805.137,00 112.484.368,00Vir: Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov.Tabela št. 7: Struktura financiranja javnih zavodov iz državnega proračuna glede na ustanoviteljstvo v obdobju 2002–2009 v %2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Država 69,62 72,60 73,10 73,55 73,39 73,40 74,00 74,52Občine 30,38 27,40 26,90 26,45 26,61 26,60 26,00 25,48Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00Vir: Finančna poročila javnih zavodov.441

2.4 Struktura prihodkov v javnih zavodih, ki se financirajo iz državnega proračuna, v obdobjuod 2002 do 2009 – glede na ustanoviteljstvo2.4.1 Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je državaV tabeli 8 so podatki o celotnem prihodku državnih javnih zavodov za leta 2002 do 2009 glede na vir,iz tabele 9 pa je razvidna struktura prihodka po virih. Iz obeh tabel je razvidno, da se je celotniprihodek v letu 2009 povečal za 43 % glede na leto 2002 in da se je struktura po virih v posameznihletih nekoliko spreminjala, največji delež med viri celotnega prihodka pa so predstavljala sredstva izdržavnega proračuna (od 71 do 79 %). Večja sprememba je bila v letu 2009, ko se je povečal deležsredstev iz državnega proračuna predvsem na račun manjšega deleža lastnih sredstev (nejavni prihodkipri opravljanju javne službe).442

Tabela št. 8: Celotni prihodek nacionalnih javnih zavodov na področju kulture po virih financiranja v obdobju 2002–2009 v EURVir prihodka 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Ministrstvo za kulturo 52.983.963,45 59.244.600,23 61.827.065,60 65.564.588,55 68.313.945,92 68.517.015,00 75.651.338,00 84.196.547,00Lokalne skupnosti 1.398.873,31 1.274.127,86 596.486,40 336.951,26 250.354,70 459.440,00 1.425.195,00 1.051.870,00Drugi prihodki javnih financ 1.081.906,19 1.571.327,83 768.598,73 837.623,10 855.612,59 1.647.676,00 1.666.170,00 1.144.580,00Lastni prihodki – javna služba 13.987.514,61 12.746.849,44 12.171.949,59 15.839.613,59 14.176.297,78 17.722.220,00 17.387.301,00 13.168.756,00Prihodki tržne dejavnosti 4.703.872,48 6.316.591,55 6.131.651,64 4.470.672,68 5.055.933,90 5.743.154,00 6.255.885,00 6.545.713,00Celotni prihodek 74.156.130,03 81.153.496,91 81.495.751,96 87.049.449,17 88.652.144,88 94.089.505,00 102.385.889,00 106.107.466,00Vir: Finančna poročila javnih zavodov.Tabela št. 9: Struktura celotnega prihodka nacionalnih javnih zavodov na področju kulture po virih financiranja v obdobju 2002–2009 v %Vir prihodka 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Ministrstvo za kulturo 71,45 73,00 75,87 75,32 77,06 72,82 73,89 79,35Lokalne skupnosti 1,89 1,57 0,73 0,39 0,28 0,49 1,39 0,99Drugi prihodki javnih financ 1,46 1,94 0,94 0,96 0,97 1,75 1,63 1,08Lastni prihodki – javna služba 18,86 15,71 14,94 18,20 15,99 18,84 16,98 12,41Prihodki tržne dejavnosti 6,34 7,78 7,52 5,14 5,70 6,10 6,11 6,17Celotni prihodek 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00Vir: Finančna poročila javnih zavodov.443

2.4.2 Javni zavodi, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnostiV tabeli 10 so podatki o celotnem prihodku občinskih javnih zavodov, ki so se financirali izdržavnega proračuna v letih 2002 do 2009, glede na vir, v tabeli 11 pa struktura prihodka po virih. Izobeh tabel je razvidno, da se je celotni prihodek v letu 2009 povečal za 37 % glede na leto 2002 in dase je struktura po virih v posameznih letih nekoliko spreminjala, največji delež med viri celotnegaprihodka pa so predstavljala sredstva iz državnega proračuna (65 do 69 %). Leta 2009 je bilo opazitinekoliko večje zmanjšanje deleža iz državnega proračuna in povečanje deleža lokalnih skupnosti.444

Tabela št. 10: Struktura celotnega prihodka občinskih javnih zavodov na področju kulture v obdobju 2002–2009 v EURVir prihodka 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Ministrstvo za kulturo 22.503.609,58 21.437.936,07 22.581.668,34 23.245.330,50 23.438.549,49 24.390.588,00 26.453.991,00 28.677.807,00Lokalne skupnosti 4.659.547,65 4.835.115,17 4.933.249,87 4.371.724,25 6.152.428,64 4.937.975,00 6.442.590,00 8.688.483,00Drugi prihodki javnih financ 608.279,09 819.825,57 460.398,93 471.219,33 405.817,06 290.905,00 517.667,00 446.069,00Lastni prihodki – javna služba 4.118.306,63 3.403.872,48 3.644.800,53 5.557.269,24 5.135.820,40 5.194.869,00 5.677.731,00 5.917.127,00Prihodki tržne dejavnosti 499.478,38 578.375,90 746.895,34 670.831,25 558.016,19 617.285,00 683.650,00 674.604,00Celotni prihodek 32.389.221,33 31.075.125,19 32.367.013,02 34.316.374,56 35.690.631,78 35.431.622,00 39.775.629,00 44.404.090,00Vir: Finančna poročila javnih zavodov.Tabela št. 11: Struktura celotnega prihodka občinskih javnih zavodov na področju kulture v obdobju 2002–2009 v %Vir prihodka 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Ministrstvo za kulturo 69,48 68,99 69,77 67,74 65,67 68,84 66,51 64,58Lokalne skupnosti 14,39 15,56 15,24 12,74 17,24 13,94 16,20 19,57Drugi prihodki javnih financ 1,88 2,64 1,42 1,37 1,14 0,82 1,30 1,00Lastni prihodki – javna služba 12,72 10,95 11,26 16,19 14,39 14,66 14,27 13,33Prihodki tržne dejavnosti 1,54 1,86 2,31 1,95 1,56 1,74 1,72 1,52Celotni prihodek 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00Vir: Finančna poročila javnih zavodov.445

3 Zaposlovanje in kadri3.1 Delovno aktivni v kulturiLeta 2009 je bilo po podatkih Statističnega urada RS (v nadaljevanju: SURS) v Sloveniji v okvirukulturnih in kulturi sorodnih dejavnosti skupaj 23.003 delovno aktivnih oseb. Zaradi metodološkegaprehoda iz Standardne klasifikacije dejavnosti (v nadaljevanju SKD) 2002 na SKD 2008 podanipodatki o zaposlenih v kulturi žal niso primerljivi s tovrstnimi podatki, podanimi v poročilih oizvajanju nacionalnega programa za kulturo za pretekla leta.Graf 1: Delovno aktivni v kulturi in kulturi sorodnih dejavnostih v letih 2000–2009Delovno aktivni v kulturi in kulturi sorodnih dejavnostih po SKD 2008, 2000-2009, 31. 12.24.00023.00022.000Število delovno aktivnih oseb21.00020.00019.00018.000Leto 2000 Leto 2001 Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.V primerjavi z vsemi delovno aktivnimi prebivalci Slovenije (v letu 2009 jih je bilo 844.655) je bilo vokviru kulturnih in kulturi sorodnih dejavnosti zaposlenih 2,72 % oseb.Graf 2: Delovno aktivni v kulturi in kulturi sorodnih dejavnostih glede na vse delovno prebivalstvo vletih 2000–2009446

Delovno aktivni v kulturi in kulturi sorodnih dejavnostih glede na vse delovno aktivne prebivalce po SKD 2008, 2000-20092,752,702,652,60Deleži v %2,552,502,452,402,352,30Leto 2000 Leto 2001 Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva po SKD 2008.V letu 2009 je bilo na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja skupaj 4549 zaposlenih, napodročju radijske in televizijske dejavnosti (brez produkcije in postprodukcije filmov in TV-oddaj)2484 zaposlenih, v dejavnosti knjižnic 1493 zaposlenih ter v dejavnosti muzejev 899 zaposlenih. Vdejavnosti izdajanja časopisov, revij in druge periodike je bilo v letu 2009 zaposlenih 2065 ljudi, vdejavnosti izdajanja knjig pa 1050. Arhitekturna in urbanistična dejavnost sta zaposlovali 2852 ljudi.Od tega jih je v javnem sektorju delovalo 4100, v javnem zavodu RTV Slovenija skoraj 2000, vregistru samozaposlenih v kulturi pa je konec leta 2009 zajetih 2450 oseb ali za 210 več kot v začetkuleta 2009.Relativno veliko povečanje za skoraj 10 % gre tudi na področju kulture med drugim pripisatisubvencijskemu spodbujanju za prehod med samozaposlene. Povprečno je med letom prejemalodržavna sredstva za osnovno socialno zavarovanje približno 1400 samozaposlenih v kulturi.3.2 Predpisi s področja urejanja delovnih razmerij v javnih zavodih s področja kulture:– Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradnoprečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10; v nadaljevanju: ZUJIK),– Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08,69/08 – Zzavar-E, 69/08 – ZTFI-A in 74/09 – Odl. US; v nadaljevanju: ZJU),– Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 103/07 in 45/08 –ZArbit; v nadaljevanju: ZDR),– Kolektivna pogodba za javni sektor (57/08 z nadaljnjimi dopolnitvami, v nadaljevanju: KPJS),– Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 45/94 z nadaljnjimidopolnitvami; v nadaljevanju: KPK) in– Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščenobesedilo, 8/10 – Odl. US, 13/10 in 16/10 – Odl. US).447

Na podlagi 45. člena ZUJIK se glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi povezanimi pravicamiin obveznostmi delavcev uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in kolektivne pogodbe zajavne uslužbence, razen če ZUJIK določa drugače.Z odločbo ustavnega sodišča št. U-I-35/04-11 z dne 11. 1. 2007 je bilo odločeno, da se drugi odstavek45. člena ZUJIK, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev glede premestitve zaradi delovnihpotreb brez soglasja znotraj istega organa, razveljavi.ZUJIK razširja uporabo drugega dela ZJU tudi na javne zavode s področja kulture, kar je v primerjaviz ureditvijo javnih zavodov na drugih področjih izjema.Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti ni sledila spremembam zakonodaje na področju delovnihrazmerij in spremembam zakonodaje na področju upokojevanja. Njena neusklajenost z veljavnozakonodajo povzroča vodstvom zavodov pri organizaciji učinkovitega in racionalnega delovnegaprocesa precejšnje težave in ne prispeva k dvigu kakovosti dela.3.3 Število zaposlenih v javnih zavodih, katerim sredstva za plače zagotavlja Ministrstvo zakulturi, v obdobju od 2002 do 2009V tabeli 12 je pregled števila zaposlenih po posameznih skupinah javnih zavodov s področja kulture,katerim sredstva za plače zagotavlja MK. Razvidno je, da se število zaposlenih od leta 2002 do 2009 vjavnih zavodih skoraj ni povečalo, saj lahko manjše povečanje pripišemo spremembam, ki so sezgodile na področju muzejev. Država je namreč soustanovila nov muzej in prevzela v financiranje dvaobčinska muzeja. Iz tabele 13 pa je razvidna struktura števila zaposlenih po skupinah javnih zavodovv obdobju 2002 do 2009. Največ zaposlenih je bilo v javnih zavodih s področja glasbe in v gledališčih,v opazovanem obdobju pa se struktura zaposlenih po dejavnostih javnih zavodov skoraj ni spremenila.V tabeli 14 je pregled sredstev, ki so jih javni zavodi namenjali za plačilo stroškov dela in vključujejoplače zaposlenih, avtorske honorarje, pogodbe o delu in študentski servis. Razvidno je, da so se vobdobju od 2002 do 2009 stroški dela ves čas povečevali, precejšnje povečanje pa je opazno v letih2008 in 2009. Ne glede na stalno rast stroškov dela njihov delež v celotnem prihodku ostaja skorajenak.Tabela št. 12: Število zaposlenih na dan 31. 12. v obdobju 2002–2009, za katere je zagotavljaloplače MK2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Nepremična dediščina 222,00 198,00 201,00 201,00 203,00 203,00 233,00 224,00Muzeji, galerije, Kinoteka 663,07 661,82 664,16 666,16 671,16 667,16 684,16 676,16Arhivi 115,00 114,00 115,00 115,00 114,00 116,00 117,00 117,00Gledališča in glasba 1.246,32 1.248,86 1.248,66 1.254,40 1.259,53 1.252,20 1.255,50 1.269,20Cankarjev dom 123,90 124,60 122,50 122,50 122,50 124,32 117,00 125,06NUK 135,00 133,00 136,00 136,00 136,00 138,00 139,00 138,00FS Viba 16,00 16,00 16,00 16,00 14,00 14,00 15,00 11,20Skupaj 2.521,29 2.496,28 2.503,32 2.511,06 2.520,19 2.514,68 2.560,66 2.560,62Vir: Finančna poročila javnih zavodov.Tabela št. 13: Struktura števila zaposlenih na dan 31. 12. v obdobju 2002–2009, za katere jezagotavljalo plače MK, v %2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Nepremična dediščina 8,81 7,93 8,03 8,00 8,05 8,07 9,10 8,75Muzeji, galerije, Kinoteka 26,30 26,51 26,53 26,53 26,63 26,53 26,72 26,41Arhivi 4,56 4,57 4,59 4,58 4,52 4,61 4,57 4,57Gledališča in glasba 49,43 50,03 49,88 49,95 49,98 49,80 49,03 49,57Cankarjev dom 4,91 4,99 4,89 4,88 4,86 4,94 4,57 4,88448

NUK 5,35 5,33 5,43 5,42 5,40 5,49 5,43 5,39FS Viba 0,63 0,64 0,64 0,64 0,56 0,56 0,59 0,44Skupaj 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00Vir: Finančna poročila javnih zavodov.449

Tabela št. 14: Sredstva, ki so jih javni zavodi na področju kulture namenili za izplačila stroškov dela, v obdobju 2002–2009, v EURVrsta stroška 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009Plače 50.074.883,16 54.327.954,43 56.451.794,36 58.405.879,65 59.969.479,22 61.576.959,00 66.867.097,00 74.002.439,00Avtorski honorarji 6.132.661,49 5.101.585,71 6.037.877,65 5.998.447,67 7.234.535,14 7.142.595,06 7.582.793,00 7.429.166,86Pogodbe o delu 546.236,02 696.740,94 370.217,83 342.150,73 394.450,01 493.069,02 576.768,00 515.698,00Študentski servis 3.435.695,21 1.506.810,22 1.897.479,55 1.652.432,82 1.870.735,27 1.746.246,37 2.261.767,00 2.413.864,51Skupaj 60.189.475,88 61.633.091,30 64.757.369,39 66.398.910,87 69.469.199,63 70.958.869,45 77.288.425,00 84.361.168,37Delež v celotnem prihodku 56,49 54,92 56,87 54,71 55,87 54,79 54,37 56,05Vir: Finančna poročila javnih zavodov.450

Uvedba novega plačnega sistema je raven plač zaposlenih v javnem sektorju kulture približala ravniplač zaposlenih v šolstvu, primerjalno znotraj kulture povišala plače umetniških ansamblov (orkestri,pevci, balet, še posebej pa priznani ustvarjalci teh zvrsti) in strokovnih delavcev s strokovnimi nazivina področju knjižničarstva in skrbi za kulturno dediščino, torej predvsem zaposlenim, ki imajouniverzitetno izobrazbo ali več. Hkrati so se povečale razlike med plačami zaposlenih v kulturi, žezaradi dviga najvišjih do 57. plačnega razreda. Primerjalno z zaposlenimi so upadle plače direktorjev,ker so bile njihove plače določene marca 2006, pogajanja za vse druge pa so se končala junija 2008.Relativno so zaostale tudi plače na nižjih delovnih mestih in v t. i. spremljajočih dejavnostih, zaradivladnega stališča, da se plačno podprejo predvsem nosilni poklici, in zaradi ukinitve nekaterihdodatkov. Kljub obljubam, da bo prišlo do novih pogajanj za odpravo »plačnih anomalij«, se to še nizgodilo, razen izjemoma v kulturi za plačilo naziva prvak na podlagi novele ZUJIK iz sredine leta2008. Zato ugotovljene anomalije še niso odpravljene in ponekod že povzročajo finančne in kadrovsketežave. Zaradi varčevalnih ukrepov je v javnem sektorju dodatno izstopila skoraj že sistemska slabostnovega plačnega sistema, namreč relativno nizek delež plače v odvisnosti od obsega in kakovosti delater od njegovih rezultatov. V takih razmerah MK pripravlja plačne popravke s predvidenimi novelamiZUJIK in s pripravo novega predloga kolektivne pogodbe za kulturo.Menimo, da so pri sredstvih za plače zaposlenih v nekaterih javnih zavodih rezerve v smislu boljšeizkoriščenosti teh sredstev (plačilo po dejansko opravljenem delu, uvedba delovnih normativov, večjemožnosti premeščanja zaposlenih tudi med zavodi, spoštovanje konkurenčne klavzule, obveznostupokojitve, če zaposlenemu zaradi narave dela ni možno zagotoviti dela ...). Prihranke sredstev pa bibilo treba nameniti za programske materialne stroške in tudi za splošne stroške, investicijskovzdrževanje in nakup opreme. Pri tem je pomembno osnovno načelo: plačilo za delo se lahko izplačale za opravljeno delo.3.4 Plačna razmerja v javnem sektorju kultureAvgusta 2008 se je zgodil prehod v nov plačni sistem na podlagi ZSPJS in aneksov h kolektivnipogodbi za kulturne dejavnosti ter nekaj drugih izvršilnih predpisov. Kolektivna pogajanja za javnisektor v Sloveniji v nasprotju z večino drugih evropskih držav potekajo dvostransko med vlado insindikati, ne tristransko med sindikati, združenji (neposrednih) delodajalcev in vlado. Reprezentativnasindikata v kulturi in gremij direktorjev institucij so že večkrat podali iniciativo, da naj se pride k»evropskemu« modelu pogajanj.Izvedba plačnega prehoda ni potekala brezhibno, a pod pritiskom velike motivacije vlade zaradivolitev in reprezentativnih sindikatov zaradi prepričljivosti vodstev do članstva. V naglici je prihajalotudi do določenih manj načelnih rešitev v razmerjih med stanovi v javnem sektorju, do tehničnihnapak pri prevedbi plač in poskusov uporabe prehoda za dvigovanje plač prek namer zakonodajalca.Na področju kulture je to povzročilo v letu 2008 dni povprečni dvig plač za 10 %, pri čemer je bilavodilna strategija vladne pogajalske strani izenačenje s šolstvom, vsaj glede delovnih mest tarifnegarazreda VII/2 (univerzitetna diploma). Dvig plač je bil za razne grupacije zaposlenih v kulturi precejneenakomeren, bolj so se povišale za godbenike v orkestrih, igralce, pevce, baletnike, svetnike napodročju kulturne dediščine, bolj za kategorije zaposlenih na stopnji VII/2 in višje ter manj zazaposlene v spremljajočih in pomožnih dejavnostih (skupine J) in na delovnih mestih nižjih tarifnihrazredov, izjemoma je prišlo celo do znižanja plač (zaradi odpadlih dodatkov, slabo izpogajanegavrednotenja določenih skupin delovnih mest ipd.). Povečale so se razlike med višjimi in nižjimiplačami, že zaradi osvojitve plačnega prostora nad 50. plačnim razredom, kar je kulturi praktičnoomogočil šele sedanji plačni zakon. Prišlo je do relativnega zaostanka plač direktorjev, razen vnacionalkah, ker so bile te v osnovi določene že konec leta 2005, za druge zaposlene pa so pogajanjatrajala do junija 2008.Opaziti je mogoče nekaj anomalij: tako se igralci razvrščajo med 30. in 57. plačni razred, todamanjšina med 30. in 38., večina pa med 42. in 52. Odmevajo sicer relativno redki, a vendarleindividualni primeri visokih plač z malo dela. Pri plačah, sestavljenih iz osnovnega dela, dodatkov innagrade za uspešnost, je razmerje med konstantnim in variabilnim neugodno za nagrajevanje po delu.Premalo so plačani računovodje, srednji vodje, delavci s specialnimi kvalifikacijami na delovnih451

mestih IV. in V. stopnje ipd. Natančneje so bile zadeve prikazane v posebni analizi prevedbe plač, kije dosegljiva na MK.Kontrole prevedbe plač, tudi že s strani Računskega sodišča, pa so odkrile še precej drugih napak, kise bodisi odpravljajo bodisi zaznamujejo kot točke bodočega popravljanja zadev, da bodo plačnerešitve bolj življenjske.Posledice je treba opazovati v kontekstu storilnosti in stalne zaposlenosti. Višje plače upravičujejovečja pričakovanja po delu in rezultatih. Večina je zaposlenih za nedoločen čas, zato zlasti v zavodih zumetniško produkcijo nastopa problem velikega deleža starejših, ki dosegajo višje plače, a ne zmorejoveč toliko kot mlajši (balet, pevci, deloma igralci in scensko-tehnični delavci). Plačna reforma je šebolj poudarila razlike med socialno-ekonomskim položajem zaposlenih v javnem sektorju in medvečino samozaposlenih, ki so v socialno bolj krhkem položaju.3.5 Delovnopravne posebnosti ZUJIKV javnem sektorju kulture (brez RTV Slovenija) je velika večina od okoli 4200 javnih uslužbencevzaposlenih za nedoločen in poln delovni čas. Ob dolgoletni politiki zadrževanja odpiranja novihdelovnih mest kljub naravni fluktuaciji kadra to povzroča sicer počasno, a vendarle nenehnopoviševanje povprečne starosti zaposlenih. S tem naraščajo trenja med pričakovanjem, da bodelodajalec zaposlenim omogočal polno zaposlenost, in med kadrovskimi potrebami dejavnosti innjenega razvoja. To je posebej akutno v gledališko- in glasbenoscenskih umetnostih. Posebej, ker noviplačni sistem najbolje nagrajuje najstarejše, zlasti tiste, ki so zaradi svojih velikih dosežkov prišli vnajvišje plačne razrede.Obetajoča se pokojninska zakonodaja bo tako težnjo v kulturi še okrepila. Posledice: povečani stroškizaradi občasnega najemanja zunanjih kadrov, ker lastni ne zadoščajo potrebam, zmanjševanjekadrovskega pretoka in z njim uvajanja svežine in novega znanja, slab vtis o plačnem sistemu innotranje napetosti v ansamblih zaradi malega števila visoko plačanih, ki sicer poredkoma in pravilomaiz objektivnih razlogov delajo manj kakor nižje plačani. Zaposlenih za določen čas je malo – okoli 10%, od česar večina na podlagi določb ZDR in zelo malo na podlagi 46. člena ZUJIK, ki omogočazaposlitve za določen čas do 5 let, v ponovitvah pa skupaj največ do 10 let.Zaposlitve za določen čas po ZDR so predvsem zaradi nadomeščanj porodniških in deloma daljšihbolniških odsotnosti, projektnega dela in preskusnega dela. Uporaba tega instituta je razširjena na vsehpodročjih javnega sektorja kulture in ga vodstva oziroma njihove službe tradicionalno obvladajo. Oviriza večjo rabo, hipotetično, sta relativno kratko obdobje zaposlitve, ki ga institut dopušča (do dve letiskupaj na istovrstnem delovnem mestu), in dejstvo, da ob podedovani strukturi večinske zaposlitve zanedoločen čas in neodpiranju novih delovnih mest ni mogoče v večjem obsegu uvajati »preskusnih«obdobij pri zaposlovanju mlajših kadrov.Raba instituta zaposlitve po ZUJIK za določen čas do petih let je nizka, saj je to relativno nov institut,ob katerem je vsaj v primeru enega gledališča že prišlo do sodnih sporov, in ker kandidati zazaposlitev računajo, da se negotovost glede prehoda v zaposlitev za nedoločen čas časovno šepodaljša. Pri tem institutu se pojavlja vprašanje, kako se v sistemizacijah določijo delovna mesta, kjernastopa posebna narava umetniškega in drugega kulturnega dela. Zaenkrat menimo, da je nevprašljivvsaj spisek tovrstnih delovnih mest (pretežno umetniška produkcija – delovna mesta, skupaj jih je 24,so poimensko našteta v aneksu h kolektivni pogodbi za kulturo).V praksi pa se institut povišanja plače zaposlenim na delovnih mestih s posebno naravo dela zadoločen čas, ki je dejansko postal uporaben šele po zgoraj omenjeni operacionalizaciji v Kolektivnipogodbi za kulturne dejavnosti v drugi polovici leta 2008, sploh še ni prijel. Navadno se za to navajatadva razloga: dejstvo, da bi za povišani del plač morali zavodi poskrbeti iz lastnih sredstev, ki jih posvojih presojah bolj potrebujejo za druge vrste izdatkov, in dejstvo, da kolektivna pogodba zeloomejuje število tovrstnih zaposlitev, na vsega 5 % od vseh zaposlenih v umetniškem ansamblu. Pritvorjenju ustreznih določb v okviru kolektivnih pogajanj je vladna stran težila k zniževanju (dodatnih)stroškov za javni proračun, sindikalna pa izrecno branila institut zaposlitve za nedoločen čas. Verjetnobi v prihodnosti kazalo preveriti, ali je možnost za povišanje osnovne plače do največ 30 % zadostna452

motivacija za pristanek na zaposlenost za določen čas, čeprav le-ta lahko skupno traja na istemdelovnem mestu do deset let. Pojavili so se tudi dopolnilni predlogi, recimo, da bi se na spisek dodališe delovni mesti režiserja in dramaturga. Zadnji je že na njem, prvega pa doslej nismo uvrščali, kersodi med tista dela, pri katerih se je že osnovna plača najbolj povišala. A tudi sicer je odprto, ali bisamo podaljšanje spiska kaj pripomoglo k večji rabi tega instituta.Zaradi nizkega števila zaposlitev za določen čas do petih let in zaradi novosti tega instituta v praksi šeni prišlo do primerov, ko bi tako zaposleni postali brezposelni in bi tedaj skladno z določbo 49. členaZUJIK lahko prejemali višje nadomestilo za čas brezposelnosti. Tako kaže za oceno te določbepočakati toliko časa, da pride do prvih možnih primerov.Nekaj bolj je prisotno zaposlovanje za krajši delovni čas. Še največ tovrstnih delovnih mest imajosistemiziranih knjižnice, v praksi pa so tovrstne zaposlitve prisotne na vseh vrstah delovnih mest. Medzaposlenimi je najti osebe, deloma zaposlene drugje, osebe, ki drugje niso zaposlene, in invalide.Ponekod delo za krajši delovni poteka v obliki zaposlitve za določen čas. Dopustiti kaže hipotezo, dazlasti v glasbeni in gledališkoscenski umetnosti razširjen pojav soglasij za zaposlovanje zunaj hišpušča še nekaj prostora za povečanje števila okrajšanih zaposlitev. Vodstva nekaj javnih zavodovizražajo interes, da bi jim javni financer nakazoval sredstva za polna delovna mesta, pri čemer naj biimeli avtonomijo, da bi s tem denarjem raje zaposlili po dva za krajši delovni čas, tudi ali predvsemmlade, ki bi tako dobili možnost preskusa v delovni praksi. Ob pomanjkanju pretočnosti kadrov idejazasluži več kot pozornost, četudi je to samo eden od več pogojev za kadrovsko mladitev personala vjavnih zavodih v kulturi.Zakonska obveznost avdicije za novo zaposlene na področjih petja, plesa in instrumentalne glasbevelja šele od sredine leta 2008, pri tem pa samo povzema siceršnjo, na teh področjih že dolgo prisotnotradicijo. Zato s samo uporabo instituta načeloma ni težav, akoravno je zaradi kratkega časa takihprimerov še malo. Bolj zanimiva je določba, ki omogoča, da nekdo z opravljeno avdicijo lahko zadoločen čas zasede delovno mesto s polno plačo, torej brez odbitkov, četudi še nima za tako delovnomesto sicer zahtevanega visokošolskega spričevala. Doslej dva primera v enem od orkestrovdokazujeta, da je določba življenjska – seveda ob predpostavki zahtevne avdicije. Nekaterarazmišljanja krenejo še dlje: na določenih umetniških delovnih mestih naj bi zadoščala že samoavdicija, brez formalno izkazane šolske izobrazbe! Zasebni sektor ima, z malo razlike v zvrstnostikulturnih dejavnosti, v tem pogledu že sedaj manj zadržkov kot pa regulatorji javnega sektorja.Sobotno leto se še ni zadovoljivo prijelo kot eden od načinov pridobivanja znanj in izkušenj in širjenjamreže potencialnih stikov za koristi ne le oseb, ki imajo možnost uporabiti ta institut, temvečpredvsem njihovih kulturnih hiš in kulturne dejavnosti širše. Izkazalo pa se je, da naj bi regulator boljeopredelil namene, trajanje, pogostost sobotnega leta v kulturi in seveda obseg plačila ter odnos dokonkurenčne klavzule v obdobju sobotnega leta. Težavo lahko pomeni tudi odsotnost delavca v»produkcijskem procesu«. Proste delovne »rezerve« bi lahko bile drugačen odgovor, a te nisoenakomerno razporejene po vseh hišah. Razmisleka o večji finančni vlogi javnega financerja in osobotnem letu kot elementu pospešenega razvoja kakega podpodročja v kulturi bi najbrž v kulturnipolitiki morala biti osnova za dodelavo tega instrumenta za njegovo večjo praktično rabo.Konkurenčna prepoved v kulturi se kaže kot precej odprto vprašanje. Podajanje soglasja vodstvazaposlenim za enako ali podobno delo zunaj hiše je najbolj razširjeno, pričakovano, v glasbenih ingledaliških zavodih. Iz odgovorov je mogoče povzeti, da tovrsten angažma zaposlenih presega obseg,ki ga določajo podana soglasja, vendar često nad tem »presežnim« delom zunaj hiš vodstva nimajodobrega pregleda, razen kadar bi zaradi dela zunaj hiš prihajalo do motenj pri izvajanju storitev znotrajnjih. Praksa delovanja zunaj lastnih hiš ima v osnovi podporo: lahko pomeni medsebojno oplajanjehiš, pridobivanje izkušenj iz drugih pozicij in v drugih izvajalskih medijih, omogoča boljšo kadrovskozasedbo v začrtanih repertoarjih ali projektih, pomaga pri sprožanju in delanju skupnih projektov inkoprodukcij itd. Osebam daje možnosti za večja skupna plačila, povsem upravičena, če gre v seštevkutudi za večji obseg dela. Hkrati pojav v določeni meri – doslej brez resnejših poskusov izmerjenja –lahko pomeni dvojen prispevek zasebnemu sektorju kulture: pridobiva si sodelovanje v javnemsektorju izurjenih profesionalcev, a zaradi določenih značilnosti plačevanja dela v obeh sektorjih s temlahko poteka tudi tiho (tehnično vzeto) »subvencioniranje« zasebnega sektorja. In obenem je obseg453

tovrstnega dela vsaj posredni kazalec nepolne delovne zasedenosti določenih kadrov v lastnih hišah invčasih za posebne zahteve repertoarjev neustrezne strukture zaposlenih. In vir slabe volje indemotivacije drugih zaposlenih, če zunajdelujoči zanemarjajo svoje obveznosti doma, še posebej,kadar imajo znotraj kulture sorazmerno visoke plače. Iz večplastnosti pojava izvirajo raznovrstnipogledi na njegovo nadaljnje reguliranje: od teženj po omejevanju prakse in zaostrovanju odnosa doprekrškarjev prek podpiranja tega instrumenta pa do pričakovanj, da se bo konkurenčna prepoved boljjasno razlagala s strani MK.Določba ZUJIK o prostih zmogljivostih naj bi vodstvom omogočila, da ob soglasju zaposlenega, ki zasvojo plačo v lastni hiši ni polno delovno obremenjen, delo do polne obremenitve opravlja najdalj zaeno leto v drugi instituciji, po dogovoru med vodstvi institucij, seve. Primerov skoraj ni. Sklepati je,da zaradi tega, ker zaposleni ne dajo soglasja in ker se vodstva zavedajo težav v zvezi s tem in raje neskušajo posegati po tej možnosti. Institut je sicer le eden od instrumentov, ki naj bi pomagali urejatipoložaj, ko so določeni javni uslužbenci v lastnih hišah (stalno, ker dela ni dovolj za polno delovnoobremenjenost, občasno, zaradi repertoarskih kadrovskih neskladij z obstoječo strukturo zaposlenihipd.) nepolno delovno obremenjeni in bi jih s tem polno zaposlili in še okrepili sodelovanje medinstitucijami v kulturi in tudi z javnimi in zasebnimi institucijami na drugih področjih, recimo v šolahitd. A v danih razmerah zaposlenosti pretežno za nedoločen čas se delu podzaposlenih ne zdi nepotrebno niti smiselno svoje plače oddelati v polnem obsegu. Zanimivo je, da je zakonodajalecdoločbo vnesel bolj iz razlogov polne zaposlenosti, a nekateri komentarji navajajo širšo vrednostmožnosti za delo v drugih institucijah: preskusi v malo neobičajnih kombinacijah in povečanosodelovanje med institucijami kot koristna nasledka te možnosti.Redna odpoved zaposlitve iz poslovnih razlogov se prav tako uporablja le izjemoma. Verjetno jeglavni razlog iskati v domnevi, da je tovrstna odpoved pojmovana kot posledica ukinitve delovnegamesta oziroma po dikciji določbe »nezmožnosti delodajalca, da bi delavcu zagotovil delo v polnemobsegu«. Zavodi se neradi odrečejo delovnemu mestu, saj ni jasno, ali bi ga pozneje, ob ponovnipotrebi, znova lahko sistemizirali, ali bi jim javni financer priznal sredstva zanj in kdaj po ukinitvi bise to lahko zgodilo. V nekaj primerih pa je, kot to stopnjevito nastavlja zakonska določba, prišlo dosporazumnega prehoda na delovno mesto za krajši delovni čas pa tudi do odhoda z odpravnino. Predkratkim je Višje delovno in socialno sodišče iz Ljubljane sprožilo ustavno presojo zadnjega odstavkačlena, ki pravi, da delavec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, nima pravice do odpravnine. To naj bibilo ustavno nesprejemljivo z vidika enakosti pred zakonom in vlada je na pobudo MK že predlagala,da se to stališče upošteva. V celem za odpoved iz poslovnih razlogov ni mogoče reči, da ne živi, adejansko je mišljena za bolj izjemne razmere.ZUJIK javnemu sektorju kulture s posebnimi delovnopravnimi določbami ob splošno veljavnih daje vroke nekaj dodatnih orodij za primerno delovno obremenitev zaposlenih. V primerih osebnenezmožnosti se uporabi preizkus sposobnosti, v primerih osebne neodgovornosti disciplinski postopek,v primerih podzaposlenosti prehod na krajši delovni čas ali pa sporazumno dodatno delo v drugiinstituciji, ob siceršnjem deljenem delovnem času ali pa dodatni zaposlitvi prek polnega delovnegačasa, če neko delo postane za hišo nepotrebno, pa odpoved iz poslovnih razlogov. Težave – recimopovezane z relativno kadrovsko rigidnostjo – v javnem sektorju kulture v določeni meri izvirajo izdejstva, da daleč prevladuje zaposlenost za nedoločen čas in da javni financerji že leta omejujejo novozaposlovanje, razen nadomeščanja. Vendar pa je težava tudi v tem, da se sorazmerno nezanesljivoopredeljuje in meri dejanska delovna obremenitev zaposlenih, razen v nekaterih v tem pogledunotranje dobro urejenih hišah.Novonastopajoča zakonodaja, predvsem pokojninski zakon, bo določene kritične točke v kulturi šezaostrila. Načeloma se bo delovna doba podaljšala v višjo starost kot doslej. In tako nastopi paradoks,da se del zaposlenih zaradi negotovosti, kaj bo prinesla pokojninska reforma, v zadnjem letu in polpospešeno upokojuje in v okoljih, v katerih na ta delovna mesta zaposlujejo nove kadre, začasnovpliva celo na zniževanje povprečne starosti vseh zaposlenih. Podaljšanje delovne dobe in povišanjeupokojitvene starosti za polno pokojnino bosta še poudarili že sedaj v nekaj primerih opaženo razlikomed plačo starejših in njihovimi zmožnostmi za kakovostno opravljanje osnovnega dela, zlasti v glasbiin gledališču. Zato kaže prisluhniti vodstvom institucij v kulturi, ko pravijo, da je odločanje odelovnem razmerju v času, ko zaposleni že doseže pogoje za polno upokojitev, stvar obeh strani –454

delojemalca in delodajalca, ne pa le interesa zaposlenega po višjem prihodku brez ozira na potrebeinstitucije. Po mnenju MK pri tem ne gre za diskriminacijo zaposlenih pred zakonom, ampak zadejansko upoštevanje načela »enaka plača za enako delo« in s tem se pravzaprav šele zagotavljaenakost pred zakonom. Po drugi strani pa se tako vsaj za silo odvija nujen pretok kadrov in odpirajomožnosti zaposlovanja mladih. Naslednja težava nove zakonodaje se izostri pri tistih poklicih vkulturi, kjer, četudi individualno različne, a vendar fiziološko pogojene meje človekovihprofesionalnih zmožnosti časovno omejujejo trajanje uspešnega izvajanja poklica (izrazito balet,deloma petje in igranje nekaterih instrumentov ipd.). Nastaviti bo treba razne podporne mehanizme zaprekvalificiranje in prerazporejanje na druga dela, hkrati pa med možnostmi, ki jih izbirajo zaposlenina koncu kariere svojega osnovnega poklica, ohraniti določeno poklicno pokojnino. Verjetno bo vvseh zgoraj navedenih primerih ponovno prišlo do specifičnih rešitev za točno določene grupacijezaposlenih, v ZUJIK. Vodstva nekaterih zavodov so opozorila še na druga vprašanja, povezana z»delovno silo« v kulturi, recimo na pojavljajoča se pričakovanja določenih zaposlenih, da naj bi obplači za svoje delo pridobili na uporabo dela še plačilo iz naslova izvajalskih pravic.3.6 Razmisleki o rešitvahZgoraj navajano je privedlo do razmislekov o določenih rešitvah, zlasti tistih, ki bi bolj zadovoljivo alisploh upoštevale specifike kulture, v kontekstu posodobitve javnega sektorja kulture.Tako je novela ZUJIK že posvojila avdicijo kot način delovnega angažiranja glasbenikov, pevcev inplesalcev ter dopustila možnost, da se lahko oseba zaposli brez plačnih odbitkov, četudi ob narejeniavdiciji sicer še nima zahtevane formalne (visoke) izobrazbe, za določen čas. Pojavila se je pobuda,naj bi med taka dela uvrstili tudi igralce. Podobno rešitev, verjetno v obliki priznavanja certifikatovnacionalne poklicne kvalifikacije kot enakovrednih formalnim šolskim spričevalom in celo v oblikiinternih kvalifikacij za potrebe zaposlitev in plačil, bo treba najti še za nekaj drugih kvalificiranih delna IV., V. in VI. stopnji, kjer v Sloveniji ni formalnega šolanja (gledališča, kulturni domovi inKobilarna Lipica so mesta z največ tovrstnimi odprtimi vprašanji).Novela ZUJIK in poseben aneks h Kolektivni pogodbi v kulturi sta že uredila tudi specifiko prvakov,ki za čas trajanja naziva prejemajo visoko plačo, sicer pa so nameščeni na pravih delovnih mestih inpo prenehanju naziva prejemajo tudi plačo delovnega mesta. Odprto je še vprašanje priznanihizvajalcev: dosedanje dveletno premikanje odpravljanja anomalij žal ni omogočilo prave rešitveprimernih plačnih skokov, ob upoštevanju dejstva, da je v večini primerov najnižja plača višjegadelovnega mesta višja od najvišje nižjega delovnega mesta. Prenos napredovanj z nižjega na višjedelovno mesto se zato kaže kot plačna anomalija in izstopa še posebej v času javnofinančneproračunske stiske.V okviru napovedujoče se pokojninske zakonodaje je treba delodajalcem zlasti v umetniških zavodihdati možnost, da zaposlenim, ki dopolnijo polne pogoje za upokojitev in jim zmožnosti ne dopuščajoveč doseganja profesionalne kakovosti dela, ponudijo prezaposlitve na manj zahtevna delovna mestain okrajšano delo. In če jih ne sprejmejo, tudi enostransko odpoved delovnega razmerja, brezposebnih dokazovanj nezmožnosti, ki lahko popolnoma odveč prizadenejo dostojanstvo ustvarjalcev,ki so bili v najboljših letih vrhunski. Posebno kategorijo pri tem predstavljajo baletni plesalci, ki jimpo povprečno dobrih dvajsetih letih vrhunsko zahtevnega dela poidejo moči in jim bo treba pomagatipri orientaciji za njihovo drugo polovico življenja. Gre za vpeljavo vrste »orodij«: boljše poklicnepokojnine, podpora za prekvalificiranje, posebne odpravnine za prehod v druge dejavnosti.Za doseganje »plačila po delu«, ki je hkrati motivacijsko za boljše delo in pravično, kaže v ZUJIKvpeljati določbo o gibanju plače sorazmerno z delovnimi dosežki in obremenitvami, in to v obe smeri,tudi ko do premalo dela ne prihaja po »krivdi« zaposlenega, ker repertoar zaradi umetniškega profilavsem stalno zaposlenim ne omogoča v vsaki sezoni polne delovne obremenitve. Predpostavka zavzpostavitev plačila za dejansko opravljeno delo so posameznim dejavnostim prilagojeni standardi innormativi delovne obremenjenosti. Poseg je zahteven. Hkrati, ko meri na pravičnejše nagrajevanje inmotivacijo za večjo storilnost in kakovost, bo porastla odgovornost vodstev, da instrumentarijuporabljajo, kolikor je moč, nekonfliktno.455

Na tej podlagi bi bilo moč dopolniti sedanje določbe ZUJIK o tem, da lahko za (isto) polno plačonekdo, ki v nekem obdobju ni polno zaposlen v lastni hiši, ta primanjkljaj sporazumno med hišamioddela v drugi hiši ali pa začasno preide v režim okrajšanega delovnega časa.Na dolgi rok kaže do neke mere spremeniti razmerje med zaposlenimi za nedoločen in določen čas,zato kaže s kolektivnimi pogajanji narediti izvedbo 48. člena ZUJIK za vodstva javnih zavodov boljprivlačno v tem smislu, da jih stane manj, in bolj privlačno za kandidate v tem smislu, da so povišiceplače višje od sedaj predvidenih. Tudi sicer kaže spodbujati zaposlovanje za določen čas po 46. členuZUJIK (trikrat zapored skupno do deset let na istem delovnem mestu), ponovno uvesti nekateredodatke, recimo za delo v manj ugodnih razmerah na terenu in z določenimi škodljivimi snovmi ipd.Uporabnost nekaterih ukrepov je pogojena z normiranjem dela, razvijanjem internega trga javnegasektorja, več sredstvi za odpravnine ipd., možnost drugih pa z dogovori v okviru kolektivnih pogajanj.Do spremembe sistema kolektivnih pogajanj bo MK vanje pritegnilo direktorje posameznih grupacijjavnih zavodov kot osrednje posvetovalno telo.Znotraj celotnega plačnega sistema pa bo treba ponovno premisliti o ustreznosti plač za direktorjezlasti javnih zavodov regijskega in lokalnega pomena, ker zaradi precejšnjega zaostajanja že delujejozaviralno na razvoj poslovnih zmožnosti vodstev.4 Posodobitev delovanja javnih zavodov na področju kultureMinistrica za kulturo Majda Širca je konec leta 2009 imenovala Projektno skupino za pripravoizhodišč za posodobitev delovanja javnih zavodov na področju kulture v sestavi mag. Sonja KraljBervar, vodja, in člani: prof. dr. Bojan Bugarič, Mitja Čander, dr. Vesna Čopič, Jožko Čuk, UrošKorenčan, dr. Marjeta Mikuž, mag. Marjetica Mahne, Mitja Rotovnik, dr. Borut Smrekar, CirilBaškovič, mag. Mojca Jan Zoran, Damjana Pečnik, Metka Šošterič in Ana Železnik.Delovno skupino je ministrica pooblastila za pripravo vsebinskih izhodišč za posodobitev delovanjajavnih zavodov na področju kulture. Pri tem naj bi skupina s posebno pozornostjo obravnavalamožnosti za vzpostavitev večje avtonomnosti delovanja javnih zavodov na področjih programskegadela ter poslovnega in kadrovskega načrtovanja. Iskala naj bi možnosti za posodobitev poslovodenja,kadrovskega inženiringa in organizacijske strukture javnih zavodov, ki na teh področjih zaostajajo zasodobno prakso delovanja na področju kulture. Posvetila naj bi se še izboljšanju delovanja upravnih innadzornih mehanizmov javnih zavodov ter opredelila možnosti spodbud javno-zasebnega partnerstvaza okrepitev dodatnih virov financiranja kulture in možnosti konstruktivnega povezovanja znevladnim sektorjem.Skupina je na začetku dela sprejela sklep, da bo težišče njenih razmislekov usmerjeno k modernizacijidelovanja javnih zavodov, skladov in agencije, pri delu pa je imela ves čas v mislih tudi nevladneorganizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture.Pri identifikaciji temeljnih težav pri delovanju javnih zavodov, skladov in agencije se je pripraveizhodišč lotila po naslednjih tematskih sklopih:– temeljna načela (neprofitnost, dostopnost idr.),– upravljalska struktura (svet, strokovni svet, poslovno, strokovno vodstvo zavoda, razmerjeustanovitelj – zavod),– principi financiranja (standardi, normativi, cena),– zaposlovanje in kadri (nedoločen, določen čas, pogodbeno delo),– premoženje/infrastruktura (upravljanje ali lastništvo),– razmerje med javno službo in tržno dejavnostjo.456

Pri delu je projektna skupina upoštevala raziskave, analize ter druge prispevke strokovnih služb MK inzunanjih sodelavcev, med njimi še zlasti:– Primerjalno pravno analizo pravne organiziranosti zavodov v nekaterih evropskih državah(Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Mariboru),– Pregled temeljnih težav pri delovanju javnih zavodov, agencij in skladov po posameznihpodročjih (prispevki strokovnih služb Ministrstva za kulturo, februar 2010),– Modernizacijo javnega sektorja kulture v Sloveniji (gradivo Ministrstva za kulturo, julij 2007),– Evalvacija slovenskih muzejev 2006–2008, zaključno poročilo (avtorji dr. Renate Goebl, mag.Christian Waltl, dr. Marjeta Mikuž, mag. Maja Oven Stanič, mag. Michael C. Nikki Knopp),– Upravljavske strukture v javnih zavodih (analiza stanja, Peter Sotošek Štular),– Prakse zaposlovanja ter normative in standarde na področju glasbe in uprizoritvene umetnostiv izbranih evropskih državah (dr. Borut Smrekar).Na podlagi razprav, prispevkov članov ter navedenih raziskav in analiz, ki so jih na devetih sejah inštirih delavnicah od januarja do avgusta 2010 predstavili člani oziroma na seje dodatno vabljenistrokovnjaki, je projektna skupina pripravila predlog ukrepov za posodobitev delovanja javnihzavodov na področju kulture.Predlog naj bi bil prvi korak na poti k celoviti posodobitvi delovanja javnih zavodov na področjukulture, skupina pa je ministrici ob predaji ukrepov predlagala nadaljevanje dela za pripravo predlogacelostne reforme na področju kulture.Ministrstvo je od avgusta 2010 do trenutka, ko nastaja ta analiza, izvedlo predstavitve izhodišč, ki jihje pripravila delovna skupina, na posvetovalnih sestankih z direktorji javnih zavodov, s predstavnikisocialnih partnerjev ter lokalnih skupnosti, k pripravi predlogov posodobitve na posameznih področjihkulture pa je spodbudilo tudi strokovne službe ministrstva. Predlogi slednjih so vključeni v vsebinskapoglavja v prvem delu te analize, zato se na tem mestu ne podvajajo.Od predstavitev naprej je ministrstvo obenem kontinuirano izvajalo posvetovalne delovne pogovore zministrstvoma za javno upravo in delo ter socialne zadeve, s ciljem, predloge sistemsko umestiti (vpripravi so sprememba zakonodaje na področju negospodarskih javnih služb, sprejem pokojninskezakonodaje in spremembe zakona o delovnih razmerjih), obenem pa je sprejelo odločitev zavzpostavitev trajnega dialoga s socialnimi partnerji.Delovna skupina sočasno na podlagi izhodišč ter rezultatov prej navedenih pogovorov, stališčstrokovnih služb ministrstva in posvetov pripravlja predloge zakonskih in podzakonskih rešitev zaposodobitev delovanja javnih zavodov.V skladu z veljavnimi normami bodo vsi navedeni predlogi pred pošiljanjem v postopek obravnaveposredovani v javno obravnavo, predvidoma sredi leta 2011.5 Analiza PSPN5.1 Upravljalske strukture javnih zavodovPrednosti:457

– delovanje javnih zavodov na področju kulture kljub nekaterim pomanjkljivo določenimrazmerjem med delitvijo pristojnosti in odgovornosti med organi upravljanja in nadzora vpraksi poteka brez večjih motenj,– skupno nastopanje in soočanje treh grupacij interesov: ustanoviteljev, poslovodstva inzaposlenih omogoča, da sposobna poslovodstva lahko uveljavljajo svoje poteze in predloge,– predstavništvo zaposlenih v določeni meri prispeva k motivaciji zaposlenih za ukvarjanje zvprašanji delovanja in razvoja javnega zavoda.Slabosti:– pomanjkljiva opredelitev odgovornosti in pristojnosti ustanovitelja, ki ob neizvajanjuustanoviteljskih obveznosti ni podvržen nobenim posledicam,– zamegljene pristojnosti in odgovornosti med ustanoviteljem, vodstvom zavoda in nadzornimiorgani, s tem pa tudi omejena avtonomija direktorja oziroma uprave pri vodenju insprejemanju odločitev,– premalo definirana vloga sveta zavoda ter osebna odgovornost predsednika in članov,– skromne pristojnosti in neustrezna sestava strokovnih svetov zavodov,– pomanjkanje ustrezno usposobljenih vodstvenih kadrov s področja menedžmenta inposlovodenja,– neustrezen postopek imenovanja direktorja, ki dopušča preveč prostora politično obarvanimodločitvam,– neustrezna časovnica razpisov za imenovanja vodstev javnih zavodov – novo vodstvo bimoralo biti znano vsaj eno sezono pred iztekom mandata starega vodstva,– premalo jasno razdeljene pristojnosti med direktorjem in pomočniki, ki zaradi skromnoopredeljenih pristojnosti ne nosijo neposredne odgovornosti glede svojega področja dela,– neustrezno sodelovanje zaposlenih pri upravljanju, prepletanje strokovnih vprašanj in vprašanjsocialnega dialoga in– neurejenost nadzora nad delovanjem javnega zavoda.Priložnosti:– za uvedbo večje avtonomije zavodov in njihovih vodstev,– za jasnejšo opredelitev nalog, pooblastil in odgovornosti ustanovitelja ter večinskegafinancerja javnega zavoda,– za vzpostavitev partnerskega odnosa med javnim zavodom in ustanoviteljem s ciljemkakovostnega izvajanja javne službe in kulturne politike,– za uvedbo sistema, ki omogoča vzpostavitev učinkovite in kompetentne upravljavske strukturena način, da v zakonodaji dopušča različne možnosti vodenja javnega zavoda (direktor,kombinacija poslovnega in strokovnega direktorja, uprava), odločitve pa se sprejemajoindividualno, glede na naravo dela in konkretno situacijo, v kateri je javni zavod,458

– za omejitev vpliva politike na kadrovanje ter povečanje pomena izpolnjevanja strokovnih inposlovnih kriterijev za zasedbo vodilnih mest v zavodih,– za redefinicijo vloge sveta zavoda in njegovih odgovornosti ter pristojnosti v odnosu doustanovitelja in do zavoda ter za uvedbo njegove ustreznejše sestave,– za vzpostavitev strokovnega sveta kot fakultativnega organa in za hkratno redefinicijo njegovevloge, odgovornosti in sestave,– za redefinicijo potrebne usposobljenosti, odgovornosti in pristojnosti članov sveta instrokovnega sveta ter za uveljavitev korelacije med njihovo odgovornostjo in ustreznimplačilom,– za ustreznejšo opredelitev sodelovanja zaposlenih pri upravljanju in– za uvedbo izobraževalnih programov s področja menedžmenta in poslovodenja v kulturi.Nevarnosti:– uvedba sankcij za neodgovorno oziroma škodljivo delo brez primernega finančneganadomestila za odgovorno zastopanje javnega interesa bi lahko povzročila zavračanjesodelovanja v organih zavodov,– enako velja za funkcijo direktorja in umetniškega direktorja.5.2 FinanciranjePrednost:– stabilno financiranje oziroma relativna finančna varnost z zagotovljenim rednim dotokomsredstev za splošne in programske materialne stroške ter za plače zaposlenih v primerjavi zdrugimi izvajalci javnega interesa za kulturo.Slabosti:– razpršenost sredstev iz državnega proračuna na vedno večje število zavodov, pri čemervsebina in obseg javne službe oziroma dejavnosti, ki se izvaja na način javne službe in vjavnem interesu, nista dovolj jasno opredeljena,– ob enaki oziroma zmanjšani višini sredstev se povečuje število financiranih zavodov, katerihdelovanje kot ustanoviteljice nadzirajo lokalne skupnosti, financira pa jih država brezmožnosti nadzora oziroma vpliva na kakovost njihovega delovanja,– prevlada proračunsko-subvencijskega tipa javnega financiranja in premalo davčnih spodbudzasebnim vlaganjem, zlasti pri skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in gospodarjenju z njo,– odsotnost celovitega sistema evalvacij delovanja javnih zavodov (ki naj bi bila tudivrednostna, ne le storilnostna ocena) ter premalo izdelani standardi in normativi zafinanciranje javne službe na področju kulture in za merjenje učinkovitosti njenega izvajanjapovzročajo indeksiranje pri financiranju dejavnosti,459

– avtonomija odločanja vodstev JZ o porabi javnih sredstev je zaradi normativne ureditveomejena, možnost dolgoročnejšega načrtovanja zmanjšuje tudi letno določanje sredstev, ki jepremalo prilagojeno naravi umetniške dejavnosti, vezani na sezone,– v razmerju financiranja javnih zavodov se zaradi uveljavitve novega plačnega sistemapovečuje odstotek sredstev, namenjenih plačam, obenem pa se znižuje odstotek drugihprogramskih in materialnih stroškov ter stroškov za investicijsko vzdrževanje in nakupopreme,– nekateri stroški dela se plačujejo dvakrat (kot plače za delo redno zaposlenih, zlasti umetniškihkadrov, ki ga namesto njih izvedejo zunanji sodelavci na podlagi pogodbenih razmerij),– nekateri javni zavodi nimajo jasno razmejene javne službe in tržne dejavnosti,– sorazmerno velika kulturna ponudba, ki hkrati z zmanjševanjem kupne moči povzročazmanjševanje interesa po nakupu vstopnic in s tem nejavnih prihodkov javne službe.Priložnosti:– za uvedbo večje avtonomije in možnosti dolgoročnejšega načrtovanja poslovanja javnihzavodov na podlagi večletnih pogodb,– za spremembo sedanjega sistema financiranja javne službe, zlasti obveznosti države do javnihzavodov, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti, pri čemer naj pristojnosti nadzorapostanejo skladnejše s stopnjo financiranja,– za vzpostavitev učinkovitejših delovnih procesov in racionalizacijo stroškov poslovanja ternamenitev večjega deleža sredstev v programe,– za kakovostno trženje programa javne službe in uvajanje kulturnovzgojnih programov zapridobivanje občinstva ter– za uvedbo standardov in normativov za financiranje, ki bi omogočali učinkovitejše poslovanjein kakovosten nadzor nad poslovanjem javnih zavodov.Nevarnosti:– zaradi plačne reforme in z njo povezanih povečanih stroškov dela na eni strani ter omejenihproračunskih sredstev za delovanje javnih zavodov na področju kulture na drugi strani nastaja(pre)velik izpad sredstev, ki so namenjena izvedbi programa pa tudi splošnim materialnimstroškom, investicijskemu vzdrževanju in nakupu opreme,– zmanjševanje sredstev za delovanje javnih služb lahko ob neupoštevanju specifik posameznihpodročij ogrozi izvajanje javnega interesa na področju kulture,– regionalizacija in z njo povezan morebiten prenos pristojnosti nad kulturnimi ustanovami nalokalno raven lahko povzroči nestabilnost njihovega financiranja in zniževanje ravni izvedbejavne službe.5.3 Zaposlovanje in kadriPrednosti:460

– že izvedeni ukrepi za izboljšanje učinkovitosti javnih zavodov (reorganizacije delovnihpostopkov, prerazporeditve zaposlenih, dodatno usposabljanje in funkcionalnoizpopolnjevanje),– nov plačni sistem bolje nagrajuje nosilne korpuse zaposlenih.Slabosti:– togo pojmovanje statusa javnih uslužbencev za zelo raznovrstno in posebno delo v kulturi jeomejujoče,– nov plačni sistem je uvedel vrsto novih nesorazmerij, pri čemer odsotnost možnostistimuliranja tako vodstvenih delavcev kot zaposlenih predstavlja oviro pri poskusihpovečevanja učinkovitosti dela; enoten sistem napredovanj ne glede na dejanski umetniški alistrokovni prispevek ter delovno obremenjenost posameznika ni stimulativen,– neskladje določil Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti RS z Zakonom o delovnihrazmerjih,– sistem zaposlovanja za nedoločen čas ter spodbujanje podaljševanja dobe za upokojitevvzpostavljata stanje, ko je treba ob velikem številu zaposlenih za nedoločen čas najematihonorarne sodelavce, da se zastavljeni program sploh lahko izvede; obenem povprečna starostzaposlenih v kulturi narašča,– delovna obremenitev članov umetniških ansamblov je (pre)nizka in ne ustreza več današnjimnormativom z vidika kakovostnega programskega načrtovanja in izvedbe repertoarja,– kvote zaposlovanja so omejujoče in onemogočajo vzpostavitev ustreznejše strukturezaposlenih glede na izobrazbo, starost, obvladovanje novih tehnologij ipd.,– problematika dela invalidov je prepuščena zavodom, zaradi česar je ob dovoljenih kvotahtežko zagotoviti normalen potek dela; število aktivnih delavcev se tako zmanjšuje, kar ob šedrugih varovanih kategorijah delavcev otežuje delovanje zavoda,– pri mnogih zaposlenih v javnih zavodih je premalo razvit občutek za samoodgovornost,zanašajo se na zaposlitveno gotovost znotraj sistema.Priložnosti:– za iskanje rešitev, ki ob upoštevanju posebnosti področja kulture omogočajo odstopanja odsplošne sistemske zakonodaje in njenih generalnih omejitev,– za posodobitev kolektivne pogodbe in povečanje kakovosti socialnega dialoga zvključevanjem predstavnikov delodajalcev,– za uvedbo standardov in normativov za delovne obremenitve posameznih kategorij poklicevna področju kulture,– za vzpostavitev sistema plačil za dejansko opravljeno delo, ne le za delovno mesto,– za uvedbo nagrajevanja za znatno povečan obseg dela oziroma za zmanjšanja plačila, čezaposleni ne dosega sprejetih normativov in standardov,461

– za uvedbo možnosti za delovni angažma umetniških kadrov, ki v matičnih zavodih niso vceloti delovno obremenjeni, pri drugih izvajalcih programov v javnem interesu na področjukulture v okviru redne delovne obveze,– za uvedbo namenskih skladov in možnosti prekvalifikacij oziroma dokvalifikacij tistih, kizaradi narave poklica, ki ga opravljajo, tega ne morejo opravljati do upokojitve (npr. baletniplesalci …).Nevarnosti:– zniževanje števila zaposlenih bi pod vprašaj postavilo kakovostno izvajanje javnega interesana področju kulture, na posameznih področjih pa celo ogrozilo njegovo izvajanje,– pri nejasno določenih delovnih standardih in normativih obstajajo možnosti zlorab vodstev,zaposlenih ali predstavnikov sindikatov.6 Predlogi ciljev in ukrepov1. cilj: Večja avtonomija javnih zavodov na področju kulture ob vzpostavljenih programskiodličnosti, dostopnosti kulturnih dobrin in stroškovni učinkovitosti kulturnih programov vjavnem interesuUkrepi – upravljalske strukture javnih zavodov:– Omogočiti večjo pestrost statusnih oblik na področju kulture ter z njo povezanopreoblikovanje sedanjih javnih zavodov, pri čemer mora biti odločilno poslanstvo. Preduvajanjem novih sistemskih modelov izvesti pilotne projekte preverjanja pravilnosti odločitevna izbranem vzorcu javnih zavodov. O potrebi po preoblikovanju posameznega javnegazavoda odločati ob upoštevanju njegovih specifik.– Dopuščati odprte različne možnosti vodenja javnega zavoda (direktor, poslovni in strokovnivodja, uprava, direktor s pomočniki) in vodstvene strukture oblikovati od primera do primeraglede na konkreten zavod.– V ZUJIK opredeliti možnosti, dopustnost in obseg umetniškega in strokovnega deladirektorjev in pomočnikov v lastni in drugih ustanovah (podrobnejša opredelitev v pogodbi ozaposlitvi).– V ZUJIK jasneje opredeliti pooblastila in odgovornosti poslovnega in strokovnega vodje ter vprimeru dvojnega vodenja jasneje določiti razmejitev pooblastil in odgovornosti med njima.Obenem omogočiti, da ima v največjih zavodih direktor možnost zaposlitve določenegaštevila ožjih sodelavcev za obdobje svojega mandata. Število določi ustanovitelj vustanovitvenem aktu.– Spremeniti sestavo ter pristojnosti svetov zavodov in njihovih članov (vključno z nujnostjosodelovanja delavcev pri upravljanju) in določiti omejitve umetniškega in strokovnegasodelovanja članov sveta z zavodom. Uvesti obvezno plačevanje sejnin.– Delež upravljavskih upravičenj naj postane sorazmeren z deleži financiranja.462

– Strokovni sveti postanejo fakultativni organi. Strokovne komisije pri ministrstvu polegprijavljenega programa spremljajo in presojajo tudi izvedbe programa. Uvedejo se letnipogovor s programskim direktorjem oziroma pomočnikom, večletne strokovne evalvacije inprimerjalne presoje.– Preučiti možnost enotnih skupnih služb javnih zavodov (pravna služba, računovodstvo,trženje, delavnice …), srednjeročno pa tudi možnosti združevanja istovrstnih javnih zavodov vprimerih, ko je to smiselno in racionalno (soodločanje ustanoviteljev in večinskih financerjev).– Ob povečani avtonomiji dela javnih zavodov v korist uveljavitvi kakovostnega nadzorareorganizirati tudi procese dela na Ministrstvu za kulturo, v sodelovanju z javnimi zavodipripraviti sistem informatizacije in sistem za pridobivanje relevantnih statističnih podatkov zapodročje kulture.Ukrepi – financiranje:– Pri financiranju dosledno uveljaviti princip, da javna sredstva za izvajanje javne službezagotavlja(jo) ustanovitelj(i) in da ustanoviteljstvo in financiranje nista ločeni. Izjemi: Če jeprogram v nacionalnem javnem interesu, se lahko ne glede na ustanoviteljstvo financira izdržavnega proračuna oziroma če je program v lokalnem javnem interesu, se lahko ne glede naustanoviteljstvo financira iz lokalnega proračuna.– Uveljaviti standarde in normative za financiranje javne službe.– V vseh zakonih, ki urejajo posamezna področja kulture, definirati vsebino in obseg javneslužbe oziroma dejavnosti, ki se izvaja na način javne službe, in spremembe vnesti vustanovitvene akte. Temeljno izhodišče za opredelitev javne službe mora biti javni interes(nacionalni program za kulturo) na nacionalni oziroma lokalni ravni.– Spremeniti 27. člen ZUJIK tako, da bo določil kalkulativne elemente za izračun sredstev zaizvajanje javne službe oziroma zagotavljanje javnih kulturnih dobrin, in sicer: 1. splošnistroški delovanja, 2. programski stroški in 3. stroški investicijskega vzdrževanja. Določiti, daima ustanovitelj pravico znesek, izračunan po kalkulativnih elementih, spremeniti tudi gledena prioritete kulturne politike; stroški dela zaposlenih umetniških in strokovnih kadrov seuvrstijo med programske stroške, saj ustvarjajo program. V povezavi s tem je treba spremeniti31. člen ZUJIK in ustrezne člene ZVKD1 ter v podzakonskih aktih natančno določiti osnoveza financiranje javne službe.– Uveljaviti večletne sofinancerske pogodbe, pri čemer je treba individualno obravnavati javnezavode (upoštevaje različen izhodiščni položaj glede infrastrukture, kadrovske zasedenosti,specifik) in ugotoviti možnosti za njihovo preoblikovanje. V pogodbah določiti minimalnidelež, ki ga morajo javni zavodi za izvajanje javne službe pridobiti iz nejavnih virov.– Spremeniti določilo, da o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki v nacionalnih javnihzavodih odloča Vlada RS, in za to pooblastiti Ministrstvo za kulturo.– Spodbuditi občine k sofinanciranju nacionalnih javnih zavodov na njihovem območju (npr.plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, participacija pri programu …).463

– Od vseh javnih zavodov zahtevati stroškovno učinkovitost in programsko odličnost.Ukrepi – zaposlovanje in kadri:– Uveljaviti delni izstop iz sistema javnih uslužbencev, pri čemer naj se plača deli na stalni (70%) in variabilni del (30 %), ob predpostavki, da so določeni delovni normativi (razmerja 70 %stalni del, 100 % ob polni obremenitvi, ob povečani obremenitvi lahko plača doseže 120 %).– Uvedba posebnih namenskih finančnih skladov, namenjenih prekvalifikaciji umetniškihpoklicev. Prekvalifikacija se rešuje individualno kot prekvalifikacija in zaposlitev na drugemdelovnem mestu.– V ZUJIK vzpostaviti podlage za določitev delovnih normativov za zaposlene in vzpostavitipodlage za uveljavljanje rešitev, ko zaposleni polnih delovnih obremenitev ne dosega.– Spodbujati zaposlitve umetniških kadrov za določen čas. Plača za delovno razmerje, sklenjenoza določen čas, naj bo višja za 20 % od plače za zaposlitev za nedoločen čas. Navedena rešitevse uveljavi tudi za vodstveni kader.– V primeru zaposlitve za nedoločen čas in poln delovni čas se omeji delo izven okvira lastneustanove, za kakršno ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.– Zagotoviti fleksibilnost delovnega časa (deljen delovni čas, nočni počitek, dopust …).– Na podlagi avdicij in drugih oblik preverjanja vsakih 5 let preverjati profesionalno kondicijoter spodbujati izobraževanje in usposabljanje zaposlenih (sprememba Pravilnika o merilih zadoseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik, Pravilnik o strokovnih nazivih …).– Spremeniti 45. člen ZUJIK tako, da bo za zaposlene v javnih zavodih na področju kultureveljal le prvi del ZJU, tako, kot to velja za druge javne zavode.– Delovna mesta priznanega igralca in glasbenika ter strokovnih kadrov za premično,nepremično dediščino in arhive spremeniti v nazive.– Urediti odškodnine za uporabo lastnih sredstev za delo (izjema v Zakonu o dohodnini –neobdavčitev zneska odškodnine).– Urediti vprašanja izvajalskih pravic, kadar so ustvarjene znotraj delovnega razmerja.– Urediti vprašanja upokojevanja zaposlenih umetniških in strokovnih kadrov, ko ti izpolnjujejopolne pogoje za upokojitev in jim obenem zaradi narave dela ni mogoče zagotoviti polnezaposlitve.– Podati predlog za pogajanja za novo kolektivno pogodbo.Čas izvedbe: V času trajanja NKP (2012–2015).Ocena finančnih sredstev: Dodatna finančna sredstva niso potrebna.7 ViriDelovna gradiva skupine za posodobitev delovanja javnih zavodov, avtorji člani skupine.464

Evalvacija slovenskih muzejev 2006–2008, zaključno poročilo, avtorji dr. Renate Goebl, mag.Christian Waltl, dr. Marjeta Mikuž, mag. Maja Oven Stanič, mag. Michael C. Nikki Knopp.Modernizacija javnega sektorja kulture v Sloveniji, gradivo Ministrstva za kulturo, julij 2007.Poročila javnih zavodov.Prakse zaposlovanja ter normativi in standardi na področju glasbe in uprizoritvene umetnosti vizbranih evropskih državah, dr. Borut Smrekar.Pregled temeljnih težav pri delovanju javnih zavodov, agencij in skladov po posameznih področjih,prispevki strokovnih služb Ministrstva za kulturo, februar 2010.Primerjalno pravna analiza pravne organiziranosti zavodov v nekaterih evropskih državah, Inštitut zaprimerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, 2009.Upravljavske strukture v javnih zavodih, analiza stanja, Peter Sotošek Štular.465

2.2.2 Izboljšanje položaja nevladnih organizacij466

2.2.2.1Marjana BeleSTATUS V JAVNEM INTERESU, USTANOVE IN KULTURNIŠKA ZBORNICAKAZALO1 Status v javnem interesu1.1 Prednosti, ki jih prinaša status1.2 Obveznosti, ki jih status prinaša1.3 Prenehanje statusa1.4 Analiza PSPN1.5 Predlogi ciljev in ukrepov2 Ustanove2.1 Analiza PSPN2.2 Predlogi ciljev in ukrepov3 Kulturniška zbornica Slovenije3.1 Analiza PSPN3.2 Predlogi ciljev in ukrepov467

1 Status v javnem interesuJavni interes se zagotavlja tudi s podelitvijo statusa pravnih oseb zasebnega prava v javnem interesu napodročju kulture. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) v 80. členudoloča, da se kulturnemu društvu, ki deluje v javnem interesu, lahko podeli status društva v javneminteresu v skladu z zakonom, ki ureja društva.Na podlagi 81. člena ZUJIK lahko status delovanja v javnem interesu pridobijo tudi druge pravne osebezasebnega prava (zavodi, ustanove) in na podlagi 107. člena Zakon o varstvu kulturne dediščine (vnadaljevanju: ZVKD-1) tudi nevladne organizacije, verske skupnosti ipd., ki delujejo na področjukulturne dediščine.Za področja delovanja, ki so v javnem interesu na področju kulture, štejejo področja iz 4. člena ZUJIK,upoštevaje nacionalni program za kulturo.Po spremembi ZUJIK, ki je manj selektivna od pred tem veljavnih določb, lahko več kulturnih društev,tudi ljubiteljskih kulturnih društev in drugih pravnih oseb zasebnega prava s področja kulture pridobistatus v javnem interesu na področju kulture, če izkazujejo pomembnejše dosežke in izpolnjujejo drugesplošne pogoje po Zakonu o društvih.Če društvo prosi za podelitev statusa na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, odloči opodelitvi statusa društva v javnem interesu na podlagi 2. odstavka 31. člena Zakona o društvihministrstvo, ki je pristojno za pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju drugih pristojnihministrstev. Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 27. 7. 2000 je mogoče predhodnosoglasje k odločbi drugih ministrstev dati, če društvo z drugega področja dejavnosti izpolnjuje tudi vsepredpisane pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu na področju, za katerega se soglasje daje.Do konca leta 2010 je z odločbo status v javnem interesu na področju kulture pridobilo 182 društev inpravnih oseb zasebnega prava, MK je izdalo tudi 24 predhodnih soglasij k odločbam drugih pristojnihministrstev.Na podlagi statusa v javnem interesu lahko društva in druge pravne osebe zasebnega prava pridobijo tudinekatere olajšave in prednosti, predvsem namenitev dela dohodnine v skladu s 142. členom Zakona odohodnini in Uredbi o namenitvi dela dohodnine.1.1 Prednosti, ki jih prinaša statusZakon o društvih kot prednost pri pridobitvi statusa v javnem interesu določa, da se pri javnih razpisih zapridobivanje sredstev iz državnega proračuna v merilih, s katerimi se izberejo prejemniki sredstev,upošteva tudi status v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20 % vrednostidrugih meril.Namenitev dela dohodnine za donacije skladno s 142. členom Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.51/10) in Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 30/07, 36/07 in 37/10): do0,5 % dohodnine se lahko nameni za financiranje splošno koristnih namenov rezidentov, ki so poposebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je s posebnim zakonomzaradi opravljanja teh dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javneminteresu.V skladu s 66. členom Zakona o dohodnini so olajšave za donacije zavezancev za financiranje splošnokoristnih namenov rezidentov, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitnihdejavnosti in jim je s posebnim zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti priznan poseben status alidoločeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.V skladu z 59. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08,76/08 in 5/09, 96/09 in 43/10) so olajšave za donacije za financiranje splošno koristnih namenovrezidentov, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je sposebnim zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihovadejavnost v javnem interesu.468

Oprostitev davka na dodano vrednost je mogoča na podlagi 13. tč. 42. in 43. člena Zakona o davku nadodano vrednost (Uradni list RS, št. 10/10) in 69. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku nadodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09 in 27/10).Oprostitev plačila upravne takse omogoča Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07, 126/07 in88/10).Brezplačno pravno pomoč določa 4. tč. 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št.96/04 in 23/08).V skladu z Zakonom o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) in z dovoljenjem upravneenote lahko nepridobitne pravne in fizične osebe ob izpolnjevanju zakonskih pogojev zbirajoprostovoljne prispevke, če izkažejo, da bodo zbrane prispevke uporabile za humanitaren ali splošnokoristen namen.V skladu z Zakonom o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03 in 10/10) in Uredbo o določitvi društevin neprofitnih humanitarnih organizacij, ki smejo občasno prirejati klasične igre na srečo, in o kriterijihza občasno prirejanje klasičnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 70/00) smejo prireditelji občasnoprirejati igre na srečo v skladu s predpisi.Za organizacije v javnem interesu na področju kulture veljajo tudi ugodnosti na podlagi 74. in 75. ineventualno 79. člena ZUJIK. Ministrstvo, pristojno za kulturo, oziroma pristojni organ lokalne skupnostilahko da javno kulturno infrastrukturo v upravljanje oziroma uporabo drugim pravnim osebam, kiizvajajo javne kulturne programe ali kulturne projekte na podlagi javnega razpisa s pogodbo. Javnakulturna infrastruktura se lahko odda v upravljanje oziroma v uporabo organizaciji, ki deluje v javneminteresu po 80. členu ZUJIK, brez javnega razpisa. Javna kulturna infrastruktura se daje v upravljanje aliuporabo izvajalcem kulturnih dejavnosti brezplačno pod pogojem, da prevzamejo obveznost rednegatekočega vzdrževanja.Izvajalcu, ki trajneje zadovoljuje kulturne potrebe na posameznem področju in katerega delovanje je vjavnem interesu, pa mu niso zagotovljena sredstva v okviru drugih oblik javnega financiranja niti nidobil v upravljanje ali uporabo javne kulturne infrastrukture, lahko država oziroma lokalna skupnostzagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov, ki so povezani z zagotavljanjem prostorskih pogojevdelovanja.Standardizirana je dokumentacija za vložitev zahtevka za pridobitev statusa, poročila, programprihodnjega delovanja in druga dokumentacija, po novem pa tudi poročila in druga dokumentacija pripreverjanju za preteklo leto. Po spremembi ZUJIK je manj pritožb glede odločitev. En zahtevek zapridobitev statusa v novem postopku obravnava ena strokovna komisija, MK lahko pridobi tudistrokovno mnenje JSKD za ljubiteljska društva.1.2 Obveznosti, ki jih status prinašaPravna oseba zasebnega prava, ki ji je podeljen status v javnem interesu, mora skladno s 33. členomZakona o društvih pristojnemu ministrstvu do 31. marca tekočega leta predložiti poročilo o delu, izkaterega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih dejavnosti, ki jih je pravna osebaizvajala v javnem interesu za preteklo leto, in o porabi sredstev za njihovo doseganje. Po preteku staregaprograma delovanja mora predložiti tudi nov program prihodnjega delovanja, vse do 31. marca tekočegaleta.Pristojno ministrstvo od AJPES pridobi letno poročilo pravne osebe za preteklo leto, za tiste, katerihprihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli en milijon evrov, pa tudi ocenorevizorja.Vsako leto je treba v skladu z Zakonom o društvih preveriti, ali društva in druge pravne osebe (zanje jele smiselna uporaba, ni pa izrecno določeno v ZUJIK) še izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa, ker jestatus v javnem interesu pridobljen za nedoločen čas, kar velja tudi za društva, ki so pridobila status poprejšnjih zakonodajah in imajo status za nedoločen čas, razen tistih, ki so po prvotni zakonodajipridobila status za 5 let in so si morala status v javnem interesu ponovno pridobiti.469

Ker so bile v letu 2009 sprejete tudi spremembe Zakona o društvih, pristojna ministrstva pridobivajoveliko podatkov in listin v postopku za pridobitev statusa in ob preverjanju statusa že vpisanih. Podatkepridobivamo od vseh upravnih enot v Sloveniji, od AJPES letna poročila društev in drugih pravnih osebza zadnji dve leti, za tiste, katerih prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli enmilijon evrov, pridobimo oceno revizorja, za zavode pridobimo od AJPES in pristojnih sodišč akte sspremembami, za druge pravne osebe od pristojnih registrov. Vsi ti različni postopki zahtevajo dodatnodelo in usklajevanje.1.3 Prenehanje statusaPristojno ministrstvo društvu oziroma drugi pravni osebi odvzame status v javnem interesu, če ta kljubopozorilu in pozivu pristojnega ministrstva tudi v naknadnem roku ne izpolni obveznosti iz 33. členaZakona o društvih. Pristojno ministrstvo ji odvzame status v javnem interesu tudi, če ne izpolnjuje večdrugih pogojev, določenih v 30. členu Zakona o društvih in v posebnih predpisih, oziroma če pravnaoseba ne opravlja več dejavnosti v javnem interesu in če se podeljenemu statusu pisno odreče.1.4 Analiza PSPNPrednosti:– davčne olajšave in oprostitve, druge prednosti po zakonih,– izboljšanje pogojev za delo društev in drugih pravnih oseb zasebnega prava,– uporaba, upravljanje kulturne infrastrukture,– ustvarjanje ugodnejših razmer za kulturno dejavnost v celotnem slovenskem kulturnemprostoru,– medkulturno sodelovanje in socialna integracija.Slabosti:– nezadostno medresorsko sodelovanje, prepletanje pristojnosti ministrstev,– neusklajenost postopkov, kadar prosilci delujejo na različnih področjih,– veliko predlagateljev,– več birokratskega dela,– premalo uravnoteženo podeljevanje statusov različnih ministrstev.Priložnosti:– omogočanje boljših pogojev za delovanje društev in drugih pravnih oseb zasebnega prava vjavnem interesu na področju kulture,– nova delovna mesta ali vključevanje v druge oblike dela,– dostopnost kulturnih dobrin in možnosti za kulturno vzgojo različnih populacij, usposabljanja,izobraževanje na področju kulture, aktivno vključevanje ranljivih skupin (starejših, mladih,invalidov, bolnih, brezposelnih, itd.) in socialna integracija, prispevek k strpnosti in nenasilju,spoštovanju različnosti in kulturni raznolikosti,– krepitev nevladnih organizacij na področju kulture.470

1.5 Predlogi ciljev in ukrepovCilji:Ukrepi:– ustvarjanje ugodnih razmer za razvoj kulturne ustvarjalnosti in kulturne dejavnosti v celotnemslovenskem kulturnem prostoru,– izboljšanje pogojev za delovanje društev in drugih pravnih oseb zasebnega prava,– krepitev nevladnih organizacij,– možnosti za socialno vključevanje v kulturi,– spodbujanje medkulturnega sodelovanja,– dostopnost kulturnih dobrin v celotnem slovenskem kulturnem prostoru,– kulturna vzgoja populacije,– odprava administrativnih bremen in izboljšanje postopkov pridobivanja statusa društva v javneminteresu v zakonih.– v Zakonu o društvih ali drugih materialnih predpisih bolje opredeliti splošne pogoje zapridobitev statusa v javnem interesu ter pomembnejše dosežke delovanja,– poenotiti poročila vseh ministrstev, kjer je to mogoče,– natančneje je treba opredeliti izvedbo 35. člena Zakona o društvih,– poenotiti je treba registre za vse upravičence,– treba je upoštevati oziroma ovrednotiti prostovoljno delo in njegov prikaz v poročilih,– poenotiti pridobivanje statusa v javnem interesu za vsa ljubiteljska društva, tudi za tista, ki nedelujejo na področju »žive kulture«, ampak npr. na področju ljubiteljske kulturne dediščine, inza društva in druge pravne osebe zasebnega prava, ki delujejo splošno koristno,– pooblastiti Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, da za področja vsehljubiteljskih kulturnih dejavnosti (tudi za kulturno dediščino) posreduje strokovna mnenja zaljubiteljska društva; če se ne opredeli, se pridobi mnenje strokovne komisije za ljubiteljskodejavnost MK; za druga društva in druge pravne osebe zasebnega prava pa se pridobi mnenjestrokovne komisije s področja dela, na katerem društvo pretežno deluje, razen če gre za 35. členZakona o društvih in večletno financiranje teh pravnih oseb,– poenostaviti postopek glede namenitve dela dohodnine (142. člen Zakona o dohodnini) inpripadajočo uredbo; potreben je ponoven razmislek o določbi, da ustanovitelji subjektov zapridobitev statusa v javnem interesu in za upravičenost do namenitve dela dohodnine ne smejobiti pravne osebe javnega prava,– vzpostaviti enotni register z vsemi podatki o subjektih; do poenotenja registrov naj podatke vCentralnem registru društev vodi Ministrstvo za notranje zadeve oziroma pristojne upravneenote, drugi pa te podatke za društva pridobivamo iz tega registra.Čas izvedbe: 2 leti.Ocena finančnih sredstev: Za zagotavljanje ciljev bi bila potrebna predvsem kadrovska okrepitev.471

2 UstanoveIzvajanje nalog in sodelovanje z ustanovami, fundacijami v skladu z Zakonom o ustanovahMinistrstvo, v katerega delovno področje sodi namen, za katerega je ustanovljena ustanova, ima vpostopku ustanavljanja, delovanja in prenehanja ustanov pristojnosti, določene z Zakonom o ustanovah.Ustanova postane pravna oseba, ko pristojno ministrstvo izda soglasje k aktu o ustanovitvi ustanove. Čeje treba po vročitvi akta o ustanovitvi kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja, lahko pristojnoministrstvo imenuje skrbnika. Pristojno ministrstvo daje soglasja k spremembam imena, sedeža, namenaustanove, ugotavlja, ali so spremembe pravil zakonite, daje soglasje k zmanjšanju ustanovitvenegapremoženja, razpolaganju z nepremičnino, prenehanju ustanove oziroma odloči o tem in o določenihdrugih zadevah po Zakonu o ustanovah in drugih zakonih. V primeru, ko na podlagi akta o ustanovitvioziroma pravil ni mogoče imenovati uprave, imenuje upravo pristojno ministrstvo. Pristojno ministrstvopo zakonu odloča o predlogu za predčasno razrešitev uprave, lahko pa tudi upravo predčasno razreši pouradni dolžnosti, če uprava ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu, aktu o ustanovitvi ali pravilih.Uprava ustanove je dolžna pristojnemu ministrstvu do konca marca predložiti poročilo o delu infinančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu.Zakon o ustanovah določa, da pristojni organ izvaja tudi nadzorstvo nad izvajanjem določb zakona,katerih kršitve so določene kot prekrški, vendar ministrstvo tega še ni opredelilo.Zakon o ustanovah bi bilo treba v nekaterih delih dopolniti in spremeniti, predvsem gledeustanoviteljstva, ustanoviteljskih pravic, možnosti preoblikovanja, pripojitve ustanov, prenehanjaustanove in prenosa premoženja ustanove, primernosti ustanovitvenega premoženja, uskladitve glob,predvsem glede na 9., 10., 18., 19., 22., 28., 30., 31. in 32. člen Zakona o ustanovah.2.1 Analiza PSPNPrednosti:– davčne olajšave in oprostitve, druge prednosti po zakonih,– medkulturno sodelovanje in socialna integracija.Slabosti:– zapleteni postopki,– nezadostno medresorsko usklajevanje,– prepletanje pristojnosti.Priložnosti:– nova delovna mesta in vključevanje v druge oblike dela na področju kulture,– krepitev nevladnih organizacij na področju kulture.2.2 Predlogi ciljev in ukrepovCilji:– ustvarjanje ugodnih razmer za razvoj kulturne ustvarjalnosti in kulturne dejavnosti v celotnemslovenskem kulturnem prostoru,– krepitev nevladnih organizacij,– možnosti za socialno vključevanje v kulturi in drugih dejavnosti za izpolnjevanje namena,– spodbujanje medkulturnega sodelovanja,472

– dostopnost kulturnih dobrin v celotnem slovenskem kulturnem prostoru.Ukrepi so v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in medresorskega usklajevanja.3 Kulturniška zbornica SlovenijeKulturniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju: KZS) kot organizacija stanovskih društev, civilnedružbe oziroma »zainteresirane javnosti« v skladu z 19. členom ZUJIK sodeluje z MK. Dajala naj bimnenja k Nacionalnemu programu za kulturo, letnim poročilom o izvajanju NPK, predlogom zakonov indrugim predpisom s področja kulture, predlagala naj bi člane svetov javnih zavodov, dajala mnenja zapridobitev pravice do plačila prispevka za socialno zavarovanje in opravljala naloge v skladu z zakonomin v zvezi s pogodbo o sofinanciranju nalog. Formalno so odprti tudi pravno statusno vprašanje KZS,usklajenost aktov z veljavno zakonodajo, izvajanje nalog in financiranje.KZS je pripravila osnutek preoblikovanja KZS in ga predložila v obravnavo Nacionalnemu svetu zakulturo, ki podpira prizadevanja za spremembo statusa zbornice, s katerim se bodo razširila področjadejavnosti zbornice ter se bo povečala prisotnost civilne družbe pri oblikovanju in sprejemanjukulturnopolitičnih odločitev. Nacionalni svet za kulturo je pozval člane zbornice, da se bolj aktivnovključijo v preoblikovanje in njene nadaljnje dejavnosti.Nadaljnje delovanje KZS je smotrno, če bo začela aktivneje delovati in z večjim sofinanciranjem izvajatinaloge iz programa in po zakonu, v nasprotnem primeru je smotrno predlagati ustrezno sprememboZUJIK.3.1 Analiza PSPNPrednosti:– ustvarjanje ugodnih razmer za razvoj kulturne ustvarjalnosti in kulturne dejavnosti v celotnemslovenskem kulturnem prostoru,– krepitev nevladnih organizacij in civilne družbe na področju kulture.Slabost:– vprašanje zagotavljanja finančnih sredstev.Priložnosti:– nova delovna mesta ali vključevanje v druge oblike dela na področju kulture,– krepitev nevladnih organizacij na področju kulture.3.2 Predlogi ciljev in ukrepovCilj: Preobrazba KZSUtemeljitev cilja: KZS naj postane usposobljen strokovni avtorski, pravni, izobraževalni in davčni servissamozaposlenim in drugim avtorjem, pa tudi društvom, zavodom in drugim pravnim osebam zasebnegaprava na področju kulture in artikulira interese zainteresirane javnosti oziroma civilne družbe na tempodročju.Ukrepi:– dopolnitev vsebin delovanja KZS in pravna uskladitev njegovega delovanja,– reorganizacija delovanja KZS,– več članstva KZS,473

– zagotovitev pogojev (prostorskih, kadrovskih in finančnih) za aktivnejše delovanje zbornice.Čas izvedbe: 2 leti.Ocena finančnih sredstev: Okvirno 200.000 € letno.474

2.2.2.2Barbara Koželj PodlogarDIALOG Z NEVLADNIMI ORGANIZACIJAMI NA PODROČJU KULTUREMinistrstvo je novembra 2009 ustanovilo delovno skupino za sistemsko urejanje položaja nevladnihorganizacij v umetnosti in kulturi. V dobrem letu je imela delovna skupina, v kateri so predstavnikinevladnih organizacij s področja uprizoritvenih umetnosti, glasbene umetnosti, likovne umetnosti,ljubiteljske kulture, intermedijskih umetnosti in predstavniki Ministrstva za kulturo, 13 sestankov.Stalni dialog, ki ga predstavlja ta delovna skupina, je usmerjen v opozarjanje na problematiko, s katerose srečujejo nevladne organizacije in posamezniki, ki kot ustvarjalci delujejo znotraj teh organizacij.Skupina poskuša iskati rešitve za sistemsko urejanje področja, za ministrstvo pa skupina predstavljasogovornika, ki povzema pobude s področij bolj celovito, hkrati pa predstavlja tudi subjekt, prekkaterega ministrstvo bolj učinkovito informira celotno področje umetnosti.Skupina je na sestankih obravnavala naslednje teme:– enoletni in večletni projektni razpisi za področje umetnosti,– definiranje koprodukcije (partnerstev),– predstavitev pobud nevladnih organizacij za spremembe ZUJIK,– problematika podpornih programov in sistemsko urejanje tega področja,– enoletni projektni razpis Direktorata za umetnost,– rezidenčni programi,– davčne olajšave in– redefinicija umetniških področij.V dialogu ministrstva z nevladnimi organizacijami je bila izvedena večina sklepov, ki so jih omogočiliveljavna zakonodaja, finančne možnosti in dokaj kratek čas delovanja. Nekatere pobude je ministrstvolahko uresničilo, za druge je podalo ustrezne odgovore in utemeljitve. Med številnimi pobudami so biliv enem letu uresničeni naslednje pobude in sklepi:– ministrstvo izvajalcem, ki so programsko sofinancirani od leta 2010, priznava splošne stroškedelovanja in stroške dela,– uveljavilo se je večletno projektno sofinanciranje, s čimer je MK zagotovilo boljše pogoje zaizvedbo že uveljavljenih, kontinuirano pojavljajočih se kulturnih dogodkov,– MK je upoštevalo željo nevladnih organizacij, ki so po vzoru dobre prakse s področjauprizoritvenih umetnosti predlagale koprodukcijo kot način realizacije obsežnejših inzahtevnejših projektov tudi na vseh drugih področjih umetnosti; to možnost dopušča enoletniprojektni razpis za leto 2011 pri partnerskih projektih,– realizirala se je pobuda za bolj enovito in sistematično promocijo slovenskih umetnikov vciljnem razpisu za leto 2011,– opravljena je bila sprememba ZUJIK za uveljavitev pravila, da se delovne štipendije innagrade s področja kulture ne upoštevajo pri določanju cenzusa,– MK je na pobudo skupine pripravilo strategijo o rezidenčnih centrih,475

– MK je spodbudilo medresorsko sodelovanje različnih ministrstev ter– je izvedlo delovni in predstavitveni sestanek na temo davčnih olajšav; v ta namen je naročiloekonometrično študijo o učinkih različnih oblik davčnih olajšav.476

2.2.3Mojca JuričZAGOTAVLJANJE SOCIALNIH PRAVIC SAMOZAPOSLENIH IN STAREJŠIHUSTVARJALCEV NA PODROČJU KULTUREKAZALO1 Izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi1.1 Opredelitev področja in stanje1.2 Pregled razvoja1.3 Preliminarna analiza ureditev v EU in predlogi izboljšav v Sloveniji1.4 Analiza PSPN1.5 Predlogi ciljev in ukrepov2 Izboljšanje položaja starejših ustvarjalcev v kulturi2.1 Republiške priznavalnine2.2 Izjemne pokojnine2.3 Analiza PSPN2.4 Predlogi ciljev in ukrepov3 Viri477

1 Izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi1.1 Opredelitev področja in stanjeMinistrstvo za kulturo (MK) omogoča samostojnim ustvarjalcem na področju kulture registracijosamostojnega poklicnega opravljanja kulturnih dejavnosti namesto po splošnih pravilih z vpisom vregister samozaposlenih v kulturi. Registracijo samozaposlenih v kulturi in pogoje za pridobitevpravice do plačila prispevkov za njihovo socialno zavarovanje določa Zakon o uresničevanjujavnega interesa za kulturo (ZUJIK), s tem povezane pogoje in postopke pa natančneje opredeljujeUredba o samozaposlenih.ZUJIK samozaposlene v kulturi opredeljuje kot ustvarjalce na področju kulture, ki samostojnoopravljajo specializiran poklic s področja kulture kot svoj edini ali glavni poklic.Vpis v razvid samozaposlenih kot formalna registracija samostojnega poklicnega dela in kotdelovnopravni status samozaposlenim omogoča določene olajšave in ugodnosti. MK se namrečzaveda, da gre za posebno področje in pomemben delež ustvarjalcev na področju kulture.Iz statusa samozaposlenega izvira tudi pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje izdržavnega proračuna, ki se veže na izjemen kulturni prispevek in deficitarne poklice.V zadnjih letih je opazno naraščanje števila samozaposlenih v kulturi in tudi števila upravičencevdo plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, kar se kaže v naraščanju porabeproračunskih sredstev.Enako kot za druge oblike samozaposlitve je tudi za samozaposlene v kulturi urejen sistemsocialnega zavarovanja: prispevke si plačujejo sami ali pa jih plačuje MK. Samozaposleni v kulturiso zavarovani pokojninsko, invalidsko, zdravstveno (vendar začnejo prejemati nadomestilo Zavodaza zdravstveno zavarovanje šele po enem mesecu nezmožnosti za delo zaradi bolezni), zastarševsko varstvo (nadomestilo v času porodniškega dopusta) in za zaposlovanje (za primerbrezposelnosti).Uredbi o samozaposlenih na področju kulture je dodana priloga, ki opredeljuje specializiranepoklice in specializirane deficitarne poklice na področju kulture v Sloveniji. ZUJIK in uredbadoločata, da je potrebno najmanj vsaka tri leta ažurirati seznam poklicev.V nadaljevanju so prikazani podatki o številu vpisanih v razvid samozaposlenih in številu vpisanihs pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od leta 2005 do 2010. Sledi pregled številaobravnavanih vlog za vpis v razvid po področjih in število na novo vpisanih v razvid poposameznih letih (za obdobje 2005–2010).478

Tabela 1: Podatki o številu vpisanih v razvid samozaposlenih in številu vpisanih s pravico doplačila prispevkov za socialno varnost od leta 2005 do leta 2010LetoŠtevilovpisanihv razvid2005 2341 15592006 2075 15462007 2288 14522008 2405 14702009 2446 14312010 2415 1470Od tega število spravico do plačilaprispevkovTabela 2: Število obravnavanih vlog po področjih delovanjaPodročje 2005 2006 2007 2008 2009 2010Knjiga 28 33 57 65 57 66VizualnaumetnostArhitektura inoblikovanjeUprizoritvenaumetnostMediji in AVkulturaGlasbenaumetnost31 67 54 50 64 6769 75 125 128 182 18724 26 43 50 53 7917 27 31 25 38 5424 29 39 49 48 65Tabela 3: Število novih vpisov v razvid samozaposlenihLeto Število novih vpisov v razvid2005 1942006 2602007 3572008 3702009 4482010 533Vir: Razvid samozaposlenih v kulturi.1.2 Pregled razvojaOd »samostojnih kulturnih delavcev«, kakor so bili opredeljeni v Zakonu o samostojnih kulturnihdelavcih iz leta 1982, prek »samostojnih ustvarjalcev na področju kulture« v Zakonu ouresničevanju javnega interesa v kulturi iz leta 1994 (ZUJIPK) smo v veljavnem Zakonu ouresničevanju javnega interesa za kulturo iz leta 2002 prišli do »samozaposlenih v kulturi« –ustvarjalcih na področju kulture, ki samostojno opravljajo specializiran poklic s področja kulturekot svoj edini ali glavni poklic.479

Z veljavnim zakonom je razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture postal razvidsamozaposlenih v kulturi, vpis v razvid pa časovno neomejen (po ZUJIPK se je izpolnjevanjepogojev preverjalo vsakih pet let).ZUJIK se od sprejetja leta 2002 na področju samozaposlenih v kulturi ni bistveno spreminjal. Sspremembami leta 2007 in 2008 se določbe o načinu ugotavljanja dohodkovnega cenzusaprilagajajo davčni zakonodaji ter določajo način pridobivanja podatkov od davčnih organov.Reforma na področju samozaposlenih in medresorsko sodelovanjeSkladno z Nacionalnim programom za kulturo 2008–2011 si je MK z reformo na področjusamozaposlenih v kulturi prizadevalo in si še prizadeva, da bi zaposlenim in samozaposlenimumetnikom zagotovilo enako socialno varstvo, kot ga uživajo druge skupine zaposlenih insamozaposlenih, ter celoviteje uredilo status samozaposlenih. MK je za celostno ureditevproblematike samozaposlenih v kulturi ustanovilo medresorsko projektno skupino, sestavljeno izpredstavnikov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), Ministrstva za finance(MF), MK in predstavnikov civilne družbe.Pobude in predlogi Medresorske delovne skupine in Delovne skupine MK so se najprej odrazili vnekaterih spremembah ZUJIK v letu 2010 in nato v novi Uredbi o samozaposlenih v kulturi, ki jebila sprejeta 4. 6. 2010 (Uradni list RS, št. 45/10):– Uredba je ažurirala seznam specializiranih poklicev in seznam deficitarnih poklicev.ZUJIK namreč določa, da je treba vsaka tri leta ažurirati seznam specializiranih poklicev vprilogi I in seznam specializiranih deficitarnih poklicev v prilogi II uredbe. Nekaj poklicevje bilo zgolj na novo formuliranih, za nekaj poklicev pa se je izkazalo, da ne sodijo večmed deficitarne poklice in so se uvrstili na seznam specializiranih poklicev v kulturi. Nekajpoklicev je uvrščenih na novo, nekaj pa izbrisanih, ker ne sodijo na področje kulturnedejavnosti v smislu 4. člena ZUJIK.– Posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture se obpredloženem življenjepisu in bibliografiji oziroma seznamu del ali umetniških dosežkov, izkaterih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v zadnjem triletnem obdobju,lahko presoja tudi na podlagi izpisa iz COBISS. Ta izpis je naveden kot neobveznapriloga k vlogam za vpis v razvid, ki znatno olajša delo strokovnih komisij. V primeruizbrisa iz razvida samozaposlenih pri ponovnem vpisu v razvid za isti poklic pogojaustrezne strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za opravljanje dejavnosti napodročju kulture ni potrebno ponovno preverjati, kot je veljalo doslej. Sprememba pomenipoenostavitev postopka in odpravo administrativnih ovir v primerih, ko se je pogojizobrazbe oziroma usposobljenosti že preverjal pri prvem vpisu v razvid.– Nova uredba pri pogojih za prvi vpis v razvid samozaposlenih po končanem študijudoloča nov kriterij (študijski dosežki, ki obetajo pomembno delovanje na področju kultureali opravljanje deficitarnega poklica) – doslej ni bilo posebnih (blažjih) pogojev za prvivpis po končanem študiju (veljali so splošni pogoji: samostojno opravljanjespecializiranega poklica in usposobljenost za opravljanje dejavnosti). Določba pomenizlasti spodbudo za deficitarne poklice, saj olajšuje prvi vpis tistim, ki so končaliizobraževanje na tem področju.– Uredba na novo določa kriterij za pridobitev pravice do prispevkov pri deficitarnihpoklicih: to je visoko strokovno opravljanje poklica. S tem ukinja avtomatizem pri480

podeljevanju pravice do plačila prispevkov tistim, ki imajo status samozaposlenega zadeficitarne poklice (kar se je izkazalo za nestimulativno tako za nedeficitarne kot tudi zadeficitarne poklice). Strokovne komisije MK imajo pri podeljevanju pravice do prispevkovza socialno zavarovanje pri deficitarnih poklicih tako vendarle možnost, da preverjajoprispevek k razvoju deficitarnega poklica, ki po količini in kakovosti vsaj nekoliko presegazgolj opravljanje deficitarnega poklica, ki je bilo izkazano ob pridobitvi statusa. Kriteriji zaugotavljanje prispevka k razvoju deficitarnega poklica ne vključujejo nagrad in priznanj,saj jih v teh poklicih največkrat sploh ni, bodisi ker se poklic šele uveljavlja bodisi kerizumira.– Uredba olajšuje pridobitev oziroma ohranitev pravice do prispevkov za starejšesamozaposlene. Samozaposlenemu, ki ima pravico do plačila prispevkov in je dosegelstarost najmanj 50 let ter mu manjka največ šest let do izpolnitve minimalnih pogojev zaupokojitev, se prizna pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje do upokojitve.– Uredba uvaja nov način določanja cenzusa (višina cenzusa se ne spreminja). Prilagojenje novemu plačnemu sistemu, na katerega je javni sektor prešel s 1. 8. 2008, in je po novemdoločen s plačnim razredom.– Uredba izpeljuje možnost sočasnega odločanja o vpisu in prispevkih, ki je bila določenaz ZUJIK. To pomeni poenostavitev in skrajšanje postopka o pridobitvi pravice doprispevkov za socialno zavarovanje ter s tem odpravo administrativnih ovir. Sedanjaureditev tega ne omogoča, saj se lahko o pridobitvi pravice do prispevkov za socialnozavarovanje odloča šele po dokončnosti odločbe o vpisu v razvid. To pomeni velikočasovno razliko med vpisom v razvid in pridobitvijo pravice do plačila prispevkov zasocialno varnost. V tem času si mora samozaposleni zaradi lastne socialne varnosti samplačevati prispevke ne glede na to, da izpolnjuje pogoje za pridobitev te pravice in jopozneje tudi pridobi.– Na novo je urejena tudi možnost upravičencev do plačila prispevkov, da za oddajoelektronskega obrazca obračuna prispevkov za socialno varnost in zavarovanje napristojni davčni urad pooblastijo MK. Oddaja tega obrazca je v skladu z davčnimi predpisidoločena kot obveznost samozaposlenih, uredba pa razbremenjuje samozaposlene s tem, kojim omogoča, da to obveznost zanje opravi MK.Bistvene spremembe za samozaposlene pa prinašajo spremembe ZUJIK, januarja 2011 še vpostopku sprejema.Spreminjata se način ugotavljanja cenzusa z odštevanjem določenih prihodkov − iz naslovanagrad na področju kulture, delovnih štipendij MK in JAK ter prihodkov iz naslova knjižničneganadomestila, ki se ne upoštevajo pri izračunu cenzusa, ter letno preverjanje pogoja nepreseganjacenzusa na podlagi triletnega povprečja dohodkov.Predlog pomeni olajšanje za upravičence do prispevkov in prilagoditev naravi kulturnih dejavnosti,saj omogoča prerazporeditev dohodkov na triletno obdobje ter pomeni manj prekinitevizplačevanja prispevkov zaradi preseganja cenzusa.Sedaj se dohodkovni cenzus ugotavlja vsako leto na podlagi odločbe o odmeri dohodnine na letniravni oziroma zadnjega davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki jebil podlaga za odločbo o odmeri dohodnine, in drugih davčnih odločb ter podatkov iz obračuna481

davčnega odtegljaja iz preteklega leta. S spremembo zakona in uredbe pa bo podana normativnapodlaga za to, da se bo dohodkovni cenzus sicer lahko ugotavljal na podlagi enakih listin, vendarna podlagi povprečja dohodkov za pretekla tri leta.Narava umetniškega ustvarjanja pri mnogih poklicih na področju kulture je taka, da umetnik svojedelo, ki se odraža v njegovem prihodku v določenem letu, ustvarja daljše časovno obdobje.Dejstvo, da kultura nima pravega trga oziroma je ta izrazito majhen, se kaže tudi v socialnihrazmerah svobodnih umetnikov, ki predstavljajo izjemno pomemben del ustvarjanja na področjukulture. Triletno povprečje dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa,pomeni prilagoditev naravi umetniškega ustvarjanja ter hkrati pravičnejše omejevanje pravice doplačila prispevkov na tiste vrhunske umetnike, ki nimajo zagotovljenih normalnih (minimalnih)pogojev za delo v daljšem triletnem obdobju.Prihodki iz naslova nagrad na področju kulture, delovnih štipendij MK in JAK ter iz naslovaknjižničnega nadomestila se torej ne upoštevajo več pri izračunu cenzusa: gre za dohodke, ki sonamenjeni predvsem podpori in spodbujanju ustvarjalnosti na področju kulture. Pravica do plačilaprispevkov za socialno zavarovanje, ki je odvisna od dohodkovnega cenzusa, v katerem seupoštevajo tudi navedeni prejemki in se od njih plačuje dohodnina, pa je namenjena le vrhunskimustvarjalcem na področju kulture. Spodbujevalni namen teh prihodkov (nagrad na področju kulture,delovnih štipendij MK in JAK ter knjižničnega nadomestila) je v primeru izgube pravice do plačilaprispevkov iz državnega proračuna, ki je vezana na dohodkovni cenzus, povsem izničen ali precejokrnjen.1.3 Preliminarna analiza ureditev v EU in predlogi izboljšav v SlovenijiMedresorska projektna skupina je svoje delo začela na podlagi preliminarne analize ureditev v EUs predlogi izboljšav (ki jo je pripravila Urška Zupanec, MK). Namen analize je bil predvsemidentificirati dobre prakse oziroma rešitve, uvedene v državah članicah EU, v zvezi z izboljšanjemstatusa umetnikov oziroma kulturnikov. Rezultati analize so namenjeni zlasti pripravi reform napodročju samozaposlenih v kulturi v skladu z Nacionalnim programom za kulturo 2008–2011.1. Splošne ugotovitve:– v analizi opozarja na neustrezen socialni in ekonomski položaj samozaposlenih v kulturi terugotavlja, da je socialna varnost samozaposlenih v kulturi nižja v primerjavi s kulturniki vrednem delovnem razmerju, ter– ugotavlja, da je treba status samozaposlenih urediti celovito.2. Z vidika socialne varnosti samozaposlenih v kulturi Medresorska projektna skupina ugotavlja, daobstoječi splošni sistem obveznega socialnega zavarovanja zahteva uvedbo dodatnih ukrepov zaprilagoditev potrebam samozaposlenih v kulturi ali pa ureditev socialnega zavarovanja umetnikovločeno od splošne ureditve.3. Konkretno opozarja:– Razponi dobička za ugotavljanje zavarovalne osnove samozaposlenih pri plačevanjuprispevkov za socialno zavarovanje po skupni odmerjeni stopnji 38,2 % od zavarovalneosnove so preširoki. Samozaposleni so namreč na podlagi svojega dobička v prejšnjem leturazvrščeni v ustrezni razred osemstopenjske lestvice zavarovalnih osnov. Tako nekaterisamozaposleni plačujejo od svojega dobička veliko večji odstotek od 38,2 % za socialnozavarovanje, drugi pa občutno manj, ob tem da redno zaposleni prispevajo natančno 22,1% od svoje plačne osnove.482

– Ovire se pojavljajo pri uživanju nekaterih pravic, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja: zaizplačevanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, nizki prihodki: pod mejo zavključitev v sheme socialnega zavarovanja, nepriznane poklicne bolezni in poškodbe nadelu, ki so značilne za nekatere poklice.– Samozaposleni, ki mu prispevke za socialno varnost plačuje MK, ne sme presegaticenzusa, določenega z uredbo (po novem plačnem sistemu torej njegovi prihodki ne smejopresegati seštevka 12 bruto plač 35. plačnega razreda (21.535,68 EUR). Cenzus je relativnonizek in nagrajuje tiste, ki zaslužijo manj. MK plačuje za samozaposlene obvezneprispevke za socialno zavarovanje od zavarovalne osnove v znesku 60 % povprečne plače,kar trenutno znaša približno 340,00 EUR za posameznega upravičenca mesečno. Pri temsistemu je vprašljivo, da vsi kulturni delavci nimajo enakih pogojev za zagotavljanjeosnovne socialne varnosti.– Za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost s strani MK moraposameznik, ki je vpisan v register samozaposlenih v kulturi, predložiti dokazila, danjegovo delo predstavlja izjemen kulturni dosežek, vendar so kriteriji za ocenjevanje tegadosežka v uredbi precej ohlapno določeni.– V Sloveniji lahko samozaposleni v kulturi ugotavlja davčno osnovo bodisi z normiranimistroški v višini 25 % (do letnih prihodkov v višini 42.000 EUR) bodisi z realnimi stroški(vodenje knjig). Če njegovi letni prihodki iz dejavnosti presegajo 42.000 EUR, mora voditiposlovne knjige in evidence. Poleg tega lahko vsak samozaposleni v kulturi ne glede na to,ali uveljavlja normirane ali dejanske stroške, uveljavlja posebno osebno davčno olajšavo vvišini 15 %. Ta olajšava se upošteva do zneska 25.000 EUR prihodkov iz dejavnosti v letu,za katerega se odmerja dohodnina. Umetniki na določenih področjih v kulturi, na katerih ženarava dela zahteva veliko stroškov (npr. slikarji, kiparji, glasbeniki itd.), nimajo tolikšnihprihodkov, da bi morali po zakonu voditi poslovne knjige. Vendar navadno kljub temu, dabi z uveljavljanjem dejanskih stroškov lahko svojo davčno osnovo znižali bolj kot zuveljavljanjem normiranih odhodkov in posebne osebne davčne olajšave, tega ne storijo,ker nimajo ustreznega računovodskega znanja.– Krepitev obstoječih mehanizmov za spodbujanje mobilnosti kulturnih delavcev in iskanjenovih je širša problematika, ki pa pomembno vpliva na položaj samozaposlenih.– Pri avtorskih pravicah kot viru dohodka kulturnih delavcev še vedno ni posebneorganizacije za kolektivno upravljanje slednih pravic.4. Drugi predlogi ukrepov, ki lahko posredno pripomorejo k izboljšanju statusa samozaposlenih vkulturi:– »1 % za umetnost«: Ukrep pozna nekaj držav članic EU. Pri vsaki obnovi ali gradnjijavne stavbe se nameni 1 % sredstev za okrasitev javnih stavb z deli sodobnih vizualnihumetnikov. Ukrep bi lahko bil pomembna podpora živi umetnosti. Trenutno je uveljavljenv Franciji, Italiji (2 %) in Grčiji. Podoben sistem imajo tudi na Švedskem, kjer soustanovili nacionalni javni svet za umetnost, ki z letnim proračunom (leta 2004 je npr.483

znašal 37 milijonov EUR) nabavlja sodobna umetniška dela, ki so potem razstavljena vprostorih javne uprave, univerz, sodišč … Tudi irske oblasti pripravljajo podoben ukrep.– Uvedba davčnih olajšav za nakup umetniških del živečih avtorjev: Po francoskemzgledu bi lahko za spodbujanje sodobne umetnosti uvedli možnost, da lahko podjetja, kikupijo umetniška dela sodobne umetnosti, od svoje davčne osnove odštejejo celotnovrednost nakupa v naslednjih dvajsetih letih. Francoska podjetja lahko takšno davčnoolajšavo uveljavljajo le, če kupljena dela razstavijo v javnosti.– Del dohodnine za NVO: V nekaterih novih državah članicah EU (Madžarska, Poljska,Slovaška, Litva) so uvedli zanimiv in inovativen ukrep za financiranje nevladnihorganizacij. Vsak posameznik oziroma podjetje se lahko namreč prostovoljno odloči, da obplačilu dohodnine 1 % ali 2 % te nameni za financiranje nevladnih organizacij, tako danavede davčno številko izbrane NVO, ki ji želi nameniti odstotek svoje dohodnine. NaMadžarskem so tako na primer v letu 2006 zbrali 8400 milijonov forintov (okrog 32milijonov EUR). Glede na pozitivne rezultate bi kazalo resno razmisliti o možnostih zauvedbo takšnega ukrepa v Sloveniji.– »Own art«: Britanska ustanova Arts Council spodbuja vlaganja v sodobno umetnost tako,da daje fizičnim osebam brezobrestna posojila za nakup umetniških del pri določenihgalerijah, ki sodelujejo v projektu. Posojilo je odplačljivo v 10 mesečnih obrokih. Britancise tako lažje odločijo za nakup umetniških ali oblikovalskih del (slike, skulpture, stekleniizdelki, keramika, fotografija, nakit, pohištvo, tekstilije …).– Karierno svetovanje: Ko umetniki končajo šolanje na umetniških akademijah in drugihfakultetah, s katerih prihaja pomembno število kulturniških kadrov, mnogokrat ne vedo,kakšne poklicne možnosti so jim na voljo. Zato bi bilo zelo smiselno, da bi po zgledunemškega CTC (Career&Transfer Service Centre) študentom določenih fakultetzagotavljali informacije, svetovanje in pridobivanje ključnih kompetenc za opravljanjepoklica samozaposlenega v kulturi. S tem bi dolgoročno verjetno olajšali tudi delo MK, sajbi bili bodoči kandidati dobro seznanjeni s postopki in svojimi obveznostmi prikandidiranju na različnih razpisih.– Knjigovodsko svetovanje: Nekateri umetniki (slikarji, kiparji, grafiki itn.) imajo običajnomaterialne stroške višje od 25 % oziroma 40 %, kolikor znašajo normirani stroški oziromanormirani stroški + posebna osebna olajšava. Ker nimajo knjigovodskega znanja, pa senajvečkrat ne odločajo za vodenje knjig in evidenc. Če nimajo višjih neto prihodkov, jetudi knjigovodski servis zanje pretežek finančni zalogaj. Morda bi bilo smiselno, da bi MKprek zunanjega izvajalca organiziralo knjigovodski tečaj za samozaposlene v kulturi, nakaterem bi pridobili potrebno znanje in kompetence za vodenje poslovnih knjig. Za začetekbi lahko s spletno anketo ugotovili, ali obstaja interes samozaposlenih za udeležbo natakšnem tečaju. Poleg tega bi bilo lahko zelo učinkovito, če bi kulturnikom ponudilitelefonsko svetovanje (nekaj ur tedensko) o vprašanjih, povezanih s knjigovodstvom.484

– Revizija seznama poklicnih bolezni: V sodelovanju s stroko bi bilo potrebno preveriti, alisedanji seznam poklicnih bolezni vključuje vse poklicne bolezni, značilne za umetniškepoklice.Glede ukrepov, ki so izpostavljeni v navedeni preliminarni analizi, je treba pojasniti, da MKnekatere od teh predlogov že skuša upoštevati. MK je na primer v normativni delovni program za2011 uvrstilo Zakon o shemi deleža za umetnost v investicijskih projektih, ki ustreza ukrepu »1 %za umetnost«.V zvezi s predlogom, da se del dohodnine namenja NVO-jem, je treba ugotoviti, da lahko davčnizavezanci že na podlagi obstoječe zakonodaje zahtevajo, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene poZakonu o dohodnini, nameni tudi za financiranje splošnokoristnih namenov, med katere štejejo tudikulturni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisihustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti in katerim je sposebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona zaradi opravljanja te dejavnosti priznanposeben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.MK spodbuja tudi oblikovanje neodvisne predstavniške organizacije, ki bi samozaposlenim meddrugimi nalogami omogočila kakovostno karierno in knjigovodsko svetovanje.V zvezi z ugotovitvami o dohodkovnem cenzusu in prispevkih za socialno zavarovanje zasamozaposlene pa naj pojasnimo, da obstoječ sistem ne zagotavlja socialnega zavarovanja vsemsamozaposlenim, ampak je urejen kot ukrep, ki dodatno spodbuja vrhunske umetnike, katerimnjihov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo. MK uvaja nekaterespremembe v zvezi z načinom ugotavljanja dohodkovnega cenzusa, ki so predstavljene vnadaljevanju.Za uresničitev nekaterih predlaganih ukrepov pa je MK žal finančno omejeno ali pa je omejeno spredpisi, ki so v pristojnosti drugih resornih ministrstev. Določene predlagane ukrepe pa bi bilomogoče vključiti v slovenski prostor le s posebnimi prilagoditvami, da bodo kar najbolje izpolnilisvoj namen.1.4 Analiza PSPNPrednosti:– spodbujanje vrhunske ravni kulturnega ustvarjanja,– socialna varnost,– ugodnosti in olajšave glede na druge oblike opravljanja dejavnosti,– odprava administrativnih ovir,– podpora deficitarnim specializiranim poklicem ter– posebna skrb in administrativne razbremenitve za mlajše in starejše samozaposlene.Slabost:– kadrovska in finančna podhranjenost področja.Priložnosti:– večja možnost medsebojnega povezovanja samostojnih ustvarjalcev, vzpostavljanjekulturnih povezav in mobilnosti,– formalizacija delovanja novih specializiranih poklicev,– samozaposlitev kot ukrep aktivne politike zaposlovanja in kreator novih zaposlitev,485

– aktivnejša vključitev v kulturni prostor,– spodbujanje možnosti izobraževanja samozaposlenih,– možnosti sofinanciranja s strani EU,– večja participacija države in intenzivnejše vključevanje samozaposlenih v javne razpise zafinanciranje kulturnih programov in projektov,– spodbujanje participacije podjetij, ki tržijo in/ali uporabljajo storitve umetnikov oziromaumetniška dela.Nevarnosti:– težavno medresorsko usklajevanje in vplivanje na sistemsko ureditev, ki velja za vse oblikesamozaposlitve, ter– samozaposlitev kot edina možna oblika zaposlitve in izkoriščanje delovne sile.1.5 Predlogi ciljev in ukrepovMK registracijo samozaposlenih v kulturi razume kot ukrep, ki spodbuja in omogoča ustvarjalnost,ter hkrati kot ukrep socialnega varstva, skratka kot kategorijo, na katero se mora navezovati aktivnakulturna politika.1. cilj: Status samozaposlenih v kulturi urediti tako, da bo kar najbolje izkoriščen inspodbujen ustvarjalni potencial samozaposlenih v kulturi2. cilj: Zvišati socialno varnost samozaposlenih v kulturi tako, da bo spodbujalaustvarjalnost v kulturi, status samozaposlenih pa urediti tako, da bo njihov socialnipoložaj čim bolj izenačen s socialnim položajem zaposlenih v kulturiKer sta navedena cilja med seboj močno povezana in soodvisna, je treba predloge ukrepov prizasledovanju teh ciljev postaviti tako, da se ne bodo izključevali med seboj.Ukrepi:– Vzpostavitev kulturnega inkubatorja – servisa samozaposlenim in nevladnimorganizacijam po vzoru gospodarske zbornice. Namenjen naj bi bil svetovanju in servisu napodročju davčnih in pravnih vprašanj, zagotavljanju stalnega pretoka znanja, izkušenj ininformacij med deležniki na področju kulture, vzpostavljanju partnerstev s področjemgospodarstva in z javnimi zavodi, s tem pa razvoju možnosti ranljivih skupin na področjukulture.– Omejitev pravice do plačila prispevkov zgolj na vrhunske ustvarjalce v kulturi zdoločitvijo jasnih kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev za posamezne specializirane poklice,ki so navedeni v prilogi Uredbe o samozaposlenih v kulturi.Še vedno je odprto načelno vprašanje združljivosti odprtega sistema razvida samozaposlenih, kiomogoča vpis vsem, ki ustvarjajo na področju kulture, ter zaprtega in restriktivnega sistemapridobitve pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna.Čas realizacije: Dve leti.Predvidena finančna sredstva: Ukrep bi dolgoročno pomenil zmanjševanje števila samozaposlenihs pravico do plačila prispevkov in s tem zniževanje sredstev ter tako morda večje možnosti zazvišanje prispevne stopnje za socialno varnost, ki jo plačuje MK iz proračuna.– Dohodkovni cenzus določiti tako, da bo upravičencem do plačila prispevkov zagotavljalnormalne razmere za delo.486

Čas realizacije: Gre za trajno nalogo, ki zahteva vsakoletno preverjanje ustreznosti višine in načinaugotavljanja dohodninskega cenzusa.Predvidena finančna sredstva: Zvišanje dohodkovnega cenzusa neposredno vpliva na višinosredstev, ki jih MK namenja samozaposlenim, saj je odvisen od števila samozaposlenih s pravicodo prispevkov, ki z dvigom cenzusa ohranijo pravico do izplačila. Dvig cenzusa je ukrep, kipavšalno zajame vse samozaposlene s pravico do prispevkov, višino potrebnih sredstev za ta namenpa je težko predvideti.– Dvig višine prispevkov za socialno varnost, ki se plačujejo iz proračuna, bisamozaposlenim omogočil ustreznejše pokojnine in višja nadomestila (bolniški inporodniški dopust).Sedaj se prispevki plačujejo po drugi dohodkovni stopnji. Z dvigom višine prispevkov bi se hkratiodpravila potreba po doplačevanju prispevkov. Ukrep zahteva tudi zaostritev pogojev za pridobitevpravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna.Čas realizacije: Dolgoročna naloga.Predvidena finančna sredstva: Potrebno bo občutno zvišanje sredstev za samozaposlene, ki jeodvisno od števila samozaposlenih s pravico do plačila prispevkov in od dohodkovne stopnje.Dolgoročni ukrepiPoložaj samozaposlenih v kulturi je precej odvisen tudi od širše sistemske ureditve, ki velja za vseoblike samozaposlitve in ni odvisna zgolj od pravne ureditve v ZUJIK in Uredbi o samozaposlenihv kulturi, kar se je za samozaposlene v kulturi v zadnjem obdobju izkazalo za precej togo innepredvidljivo. Ob upoštevanju finančnih omejitev oziroma sredstev, s katerimi razpolaga MK zasamozaposlene v kulturi, pa so mehanizmi na področju socialne varnosti, dela in obdavčitve, skaterimi lahko uravnavamo položaj samozaposlenih v kulturi, izredno omejeni. Ker se je sedanjaureditev, ki samozaposlene obravnavani enako oziroma podobno kot gospodarske družbe, s tem datudi ne morejo uveljavljati delavskih pravic skladno z Zakonom o delovnih razmerjih, izkazala zaneustrezno, bi bilo dolgoročno smiselno razmišljati tudi o naslednjih ukrepih:– posebna »sui generis« pravna ureditev za samozaposlene v kulturi in– posebna ureditev socialnega zavarovanja za samozaposlene v kulturi, ločena odsplošne ureditve.Z navedenima ukrepoma bi lahko status samozaposlenih v kulturi uredili celostno. MK je vzadnjih letih obravnavalo številna vprašanja, ki vplivajo na položaj samozaposlenih v kulturi,sodijo pa tudi na področje drugih ministrstev, saj je ureditev del njihove zakonodaje: uveljavljanjepotnih stroškov, dnevnic in stroškov nočitev, način odštevanja materialnih stroškov oddohodninskega cenzusa, ustreznost sistema normiranih stroškov ter zvišanje odstotka normiranihstroškov, olajšave za vzdrževane družinske člane, določitev višine prispevkov za socialno varnost,uveljavljanje 15-odstotne posebne osebne olajšave pri plačilih za vrtce, izplačevanje nadomestil zabolezen po tretjem dnevu bolniškega dopusta, priznavanje dejanskega delovnega časa obpoškodbah pri delu in druga vprašanja.2 Izboljšanje položaja starejših ustvarjalcev v kulturi2.1 Republiške priznavalnineZUJIK določa, da lahko minister za kulturo dodeli republiško priznavalnino upokojenemudržavljanu RS, ki je pomembno prispeval k slovenski kulturi, njegova pokojnina pa ni ustreznadanemu prispevku slovenski kulturi. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture487

(Ur. l. RS, št. 70/2003) velja od 2. 8. 2003 ter podrobneje predpisuje pogoje in postopek zadodelitev republiške priznavalnine na področju kulture in vodenje razvida prejemnikov republiškepriznavalnine.Republiško priznavalnino je poznal že ZUJIPK 1994. Novost v ZUJIK (2002) je bila določba, da serepubliška priznavalnina lahko prizna tudi kot dodatek k družinski pokojnini. V 91. členu je ZUJIKuvedel vodenje razvida prejemnikov republiške priznavalnine, ki je javna knjiga.Iz pregleda podeljenih republiških priznavalnin na področju kulture za obdobje 1996−2010 jerazvidno, da se je število podeljenih priznavalnin v obdobju 1996−2004 zmanjšalo, v obdobju odleta 2005 do konca leta 2010 pa, predvsem za zadnje triletje, beležimo rast števila podeljenihrepubliških priznavalnin.Tabela 2: Pregled podeljenih republiških priznavalnin na področju kulture za obdobje 1996−2010LetoŠt. podeljenihpriznavalnin1996 161997 281998 131999 82000 82001 62002 42003 22004 152005 12006 72007 102008 92009 142010 12Skupaj 153Vir: Razvid prejemnikov republiške priznavalnine.Zmanjšanje števila podeljenih republiških priznavalnin v letih 2003, 2005 in 2006 je tudi posledicanove Uredbe o republiških priznavalninah na področju kulture iz leta 2003, s katero se je znižala488

višina pravice. Po predhodni ureditvi je bila višina pravice enaka razliki od zneska predlagateljevepokojnine do 50 % zneska najvišje pokojnine za polno delovno dobo. Z novo uredbo je biladoločena višina pravice, ki je enaka razliki med predlagateljevo pokojnino in 35 % najvišjepokojninske osnove. Po podatkih, ki veljajo v januarju 2011, je višina republiške priznavalnine763,98 EUR.Zviševanje števila upravičencev v zadnjem triletju pa je verjetno tudi odraz gospodarske krize inposledično šibkejšega socialnega položaja kulturnih ustvarjalcev. Za leti 2009 in 2010, ko beležimovečji porast števila republiških priznavalnin, pa podrobnejši pregled po področjih kaže naprevladujoč delež republiških priznavalnin na področju vizualne umetnosti. Od 14 republiškihpriznavalnin v letu 2009 jih je 10 s področja vizualne umetnosti (po ena pa s področja glasbeneumetnosti, medijev in AV kulture, uprizoritvene umetnosti in knjige), od 12 republiškihpriznavalnin v letu 2010 pa jih je s področja vizualne umetnosti kar 9 (ena s področja uprizoritveneumetnosti in dve s področja glasbene umetnosti). Podatki morda kažejo, da je socialni položajustvarjalcev na področju vizualne umetnosti še posebej težak in pereč.Po podatkih iz januarja 2011 uživa pravico do republiške priznavalnine 125 upravičencev napodročju kulture.2.2 Izjemne pokojnineVeljavna ureditev v Republiki Sloveniji omogoča osebam, ki so prejemniki pokojnine po predpisiho pokojninskem in invalidskem zavarovanju in so se dokazale z izjemnimi dosežki na raznihpodročjih, izplačilo mesečnega zneska v obliki rente, ki se imenuje »izjemna pokojnina«. Podlagoza izplačilo predstavlja Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, kiimajo posebne zasluge (Uradni list SRS, št. 18/1974 in 14/1990) (v nadaljevanju: ZIPO). Omenjenizakon je v letu 1990 omejil področja, na katerih lahko oseba pridobi pravico do izjemne pokojninena področja kulture, športa, znanosti in drugih dejavnosti. Pred uveljavitvijo spremembe pa je bilomogoče izjemno pokojnino priznati tudi osebam, ki so imele posebne zasluge na področjurevolucionarne ali politične dejavnosti.Vsak prosilec za izjemno pokojnino mora izpolnjevati tudi pogoje za pridobitev pravice dostarostne pokojnine po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kakor jedoločeno v 1. členu ZIPO. To velja tudi pri priznavanju in odmeri izjemnih pokojnin družinskimčlanom oseb s posebnimi zaslugami, kar je določeno v 2. členu ZIPO. Skladno s 3. členom ZIPO oizjemnem priznanju in odmeri starostnih in družinskih pokojnin odloča »Izvršni svet SkupščineRepublike Slovenije« (Vlada Republike Slovenije) na predlog republiškega upravnega organa,pristojnega za področje, na katerem ima oseba posebne zasluge.Priznanje in odmero izjemnih pokojnin po veljavnem predpisu predlaga ministrstvo, pristojno zapodročje, na katerem ima oseba posebne zasluge, medtem ko je odločanje v pristojnosti VladeRepublike Slovenije.Za potrebe današnjega časa je ZIPO zastarel, saj večina določb ni več uporabna. Vlada RS je zatona podlagi Informacije delovne skupine za proučitev vprašanj izjemnega priznavanja in odmerjanjastarostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (št. 016-03-005/03 z dne 26. 1. 2004), ssklepom št. 194-1/2004 z dne 8. 4. 2004 ugotovila, da veljavni predpisi niso več primerni zaodmero in podeljevanje izjemnih pokojnin ter ustavila podeljevanje izjemnih pokojnin do leta2007. Ponovno so bile podeljene v letu 2008 s sklepom Vlade RS št. 10304-13/2008/5 z dne 22. 5.2008.MK upošteva pri oblikovanju predlogov za dodelitev izjemne pokojnine, ki jih pošlje Vladi RS,naslednja merila:Za kulturne ustvarjalce in poustvarjalce, ki so za svoje delo prejeli Prešernovo nagrado kot najvišjepriznanje Republike Slovenije za dosežke v umetnosti ali najvišje mednarodne nagrade, ter za tiste,489

katerih vrhunski umetniški dosežki in življenjsko delo pomenijo trajno obogatitev slovenskekulture, predlaga dodelitev izredne pokojnine v višini od 70 do 100 % zneska najvišje zakonskopredvidene pokojnine v državi za polno delovno dobo. Po podatkih za januar 2011 znaša izjemnapokojnina (glede na določen odstotek od najvišje zakonsko predvidene pokojnine) od 1.207,09EUR do 1.724,42 EUR.Pristojnost za pripravo novega zakona je bila s sklepom Vlade RS št. 10007-197/2009/12 z dne 29.7. 2010 prenesena na MK, ki mu Vlada nalaga, da skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport inMinistrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ob sodelovanju z Ministrstvom za delo,družino in socialne zadeve in Ministrstvom za finance pripravi predlog novega zakona, ki bo nanovo uredil področje, doslej urejeno z ZIPO.Rezultat usklajevanja med navedenimi ministrstvi in dela delovne skupine za to področje je predlogZakona o doživljenjski renti za izjemne dosežke na področju kulture, raziskovalno-razvojnedejavnosti in športa, ki ga namerava MK po končanem medresorskem usklajevanju predložiti vobravnavo Vladi RS.Tabela 3: Pregled podeljenih izjemnih pokojnin na področju kulture za obdobje 1994−2008LetoŠtevilo izjemnihpokojnin1994 691995 581996 151997 301998 181999 232001 292002 252004 22008 9Skupaj 278Vir: Sklepi Vlade Republike Slovenije objavljeni v Uradnem listu.Od 278 oseb, ki jim je bila v obdobju 1994−2008 (po letu 2008 Vlada RS izjemnih pokojnin napodročju kulture ni več podeljevala) dodeljena izjemna pokojnina na področju kulture, prejemajanuarja 2011 izjemno pokojnino še 167 oseb.Iz pregleda dodeljenih izjemnih pokojnin v letih 2002, 2004 in 2008 po področjih izhaja:– uprizoritvene umetnosti: 12 izjemnih pokojnin– vizualne umetnosti: 12 izjemnih pokojnin490

– knjiga: 7 izjemnih pokojnin– glasbena umetnost: 5 izjemnih pokojnin2.3 Analiza PSPNPrednosti:– zagotovljena socialna varnost starejših ustvarjalcev na področju kulture,– spodbujanje vrhunske ravni kulturnega ustvarjanja ter– oblika priznanja vrhunskim ustvarjalcem na področju kulture.Slabosti:– socialni korektiv vrhunskim ustvarjalcem na področju kulture omogoča dostojno starost intudi nadaljnje ustvarjanje, kar je zagotovo prednost, vendar pa odraža nizko oziromaminimalno socialno zavarovanje predvsem v vrstah samozaposlenih v kulturi (glej ukrepzvišanja prispevne stopnje za socialno zavarovanje v razdelku o samozaposlenih v kulturi);– dodeljevanje izjemnih pokojnin tudi prejemnikom republiških priznavalnin − obe vrstiprejemkov se namreč določata kot razlika med odstotkom najvišje pokojnine za polnodelovno dobo in posameznikovo pokojnino, odmerjeno po splošnih predpisih. Ker zakona,ki urejata to področje (ZUJIK in ZIPO), ne določata, da se pravici izključujeta, je v praksiprišlo tudi do posameznih primerov hkratnega prejemanja obeh prejemkov, kar zagotovo nibil namen ureditve, saj oba prejemka temeljita na enakem dejanskem stanju in imata enaknamen,– finančna podhranjenost področja.Priložnosti:– spodbujanje in participacija države pri večji socialni varnosti vrhunskih ustvarjalcev napodročju kulture že v aktivni dobi,– spodbujanje tudi drugih oblik združevanja sredstev, ki bodo namenjene večji socialnivarnosti starejših ustvarjalcev v kulturi,– spremljanje posameznih področij ustvarjanja z vidika posebnih ukrepov, ki lahko vplivajona socialni položaj ustvarjalcev na posameznih področjih, ter– nagrajevanje in vrednotenje vrhunskosti na posameznih področjih ustvarjanja.2.4 Predlogi ciljev in ukrepovMK mora namenjati potrebno skrb starejšim ustvarjalcem na področju kulture, enako kot to veljatudi za starejše samozaposlene v kulturi. Podeljevanje republiških priznavalnin in izjemnihpokojnin na področju kulture sta prvenstveno ukrepa socialnega varstva, ki sta vezana naupokojitev. Upokojitev pa, za razliko od nekaterih drugih področij (na primer šport) ne pomeninujno tudi prenehanja ustvarjanja, nasprotno, na večini ustvarjalnih področij v kulturi, je dodatek knizki pokojnini izrazito tudi ukrep, ki hkrati še vedno omogoča ustvarjalnost. Vsekakor je491

pomemben tudi simbolni vidik, saj naj bi se v podelitvi priznavalnine ali izjemne pokojnine hkratiizkazovalo tudi priznanje države ustvarjalcu za življenjsko delo in dosežke na področju umetnostiin kulture.Cilji:– zagotavljanje socialne varnosti starejšim ustvarjalcem na področju kulture,– spodbujanje vrhunske ravni kulturnega ustvarjanja ter– oblika priznanja vrhunskim ustvarjalcem na področju kulture.Ukrepi:– določiti višino republiške priznavalnine v ZUJIK in Uredbi tako, da bo dejanskozagotovila socialno varnost, preverjanje socialnega položaja ustvarjalcev pa vezati napodatke CSD oziroma DURS, na katere so vezani tudi drugi socialnovarstveni prejemki, kiupoštevajo tudi druge dohodke in premoženje ter v večji meri tudi družinski položaj (in nezgolj na podatke o pokojnini, ki jo ustvarjalci prejemajo po splošnih predpisih v RepublikiSloveniji).Čas realizacije: Dolgoročna naloga.Predvidena finančna sredstva: Zvišanje zneska republiške priznavalnine bi neposredno pomenilotudi zvišanje sredstev za ta namen, vendar pa bi z drugačnim načinom preverjanja socialnegapoložaja hkrati prineslo tudi zmanjšanje števila prejemnikov. Tudi ukrep zvišanja prispevnestopnje za socialno varnost, ki jo plačuje MK iz proračuna za samozaposlene, bi dolgoročnopomenil višjo socialno varnost za starost.– Postaviti takšna merila vrhunskosti za posamezna področja umetnosti in kulture, dabodo ustrezno in uravnoteženo zastopana vsa področja.Čas realizacije: Trajna naloga, ki terja občasno preverjanje ustreznosti meril in vrednotenja vpovezavi s sistemom nagrajevanja.– Sprejetje novega zakona, ki bo na novo uredil področje nagrajevanja izjemnihdosežkov, doslej urejeno z ZIPO.3 ViriCompendium, spletno dostopna in sprotno ažurirana zbirka kulturnih politik in trendov v Evropi,skupni projekt Sveta Evrope in Evropskega inštituta za komparativne kulturne raziskave ERICarts.Ocena stroškov dela za samozaposlene v kulturi, strokovna analiza, pripravila Asociacija, društvonevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju umetnosti in kulture.Poročilo o socialnem statusu umetnikov, pripravila Claire Gibault, poslanka Evropskegaparlamenta za Odbor za kulturo in izobraževanje.Preliminarna analiza ureditev v EU ter predlogi možnih izboljšav v Sloveniji, pripravila UrškaZupanec, MK.Priporočilo o statusu umetnikov, temeljna listina na področju statusa umetnikov (sprejel UNESCOleta 1980).Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011. Predlogi ukrepov Ministrstva zakulturo za spodbujanje podjetnosti, razvoj potencialov, zaščito ranljivih skupin in spodbujanje(samo)zaposlovanja; prispevek k Izhodni strategiji Slovenije 2010-2013.492

Revizijsko poročilo Sistem priznavanja, odmere in izplačila izjemnih pokojnin št. 1214-4/2009/231z dne 7. 12. 2010.Sklepi medresorske delovne skupine za celostno ureditev statusa samozaposlenih.Status umetnikov v Evropi, študija ERICarts za Evropski parlament.Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture (Ur. l. RS, št. 70/2003).Uredba o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04 in 76/06).Uredba o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10).Zaključki Svetovnega kongresa o izvajanju Priporočila o statusu umetnika,16.–20. junij 1997,sedež Unesca v Parizu ter Končna deklaracija kongresa.Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge(Uradni list SRS, št. 18/1974 in 14/1990).Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščenobesedilo, 56/08 in 4/10).493

2.3Suzana Čurin RadovičOBRAVNAVA ČLOVEKOVIH PRAVIC NA MINISTRSTVU ZA KULTUROKAZALO1 Analiza sistemskih ukrepov2 Opredelitev področja3 Financiranje4 Kadri5 Infrastruktura6 Analiza PSPN6.1 Analiza6.2 Financiranje6.3 Kadri6.4 Infrastruktura7 Predlogi ciljev in ukrepov8 Viri494

1 Analiza sistemskih ukrepovOZN je ob dvajseti obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic zapisala: »Uveljavljanječlovekovih pravic temelji na vse bolj glasni zahtevi človeštva, da naj bi bilo življenje do take meredostojno in civilizirano, da bi lahko sleherni človek užival spoštovanje in zaščito prirojenegadostojanstva …«. Področje kulture je gotovo tisto, ki naj ne bi bilo zadnje pri tovrstnih prizadevanjih.Za MK je to področje relativno novo. Gledano celovito po področjih MK – doslej še ni bilo izvedenihprav veliko ukrepov, ki bi bili specifično osredotočeni prav na človekove pravice na področju kulture,čeprav že od leta 1991 razvijamo dinamični model varovanja kulturnih pravic etničnih manjšin, ki smoga leta 2004 nadgradili še s posebno skrbjo za invalide in v letu 2005 z obravnavo manjšinskeproblematike tudi v širšem kontekstu človekovih pravic. Vstop Slovenije v EU in njene mednarodneobveznosti kot demokratične države namreč vse bolj poglablja potrebo po takih sistemskih ukrepih, kibi okrepili zavedanje o pomenu človekovih pravic za humani družbeni razvoj in ki bi izboljšali tudisamo udejanjanje človekovih pravic v praksi, tudi kulturni. Pri tem je še posebno pozornost trebaposvetiti skupinam ljudi, ki so potencialno ali celo realno marginalizirani in nimajo enakih izhodiščnihpogojev za vključevanje v kulturno življenje kot večinsko prebivalstvo. Preobrazba javnega sektorja vkulturi bo zato nujno morala upoštevati tudi ta vidik, prav tako kulturna vzgoja in izobraževanje zapoklice v kulturi ter štipendiranje. Izboljšati bo treba tudi dialog MK z nevladnimi organizacijami, kise ukvarjajo s človekovimi pravicami, in s tistimi kulturniki, ki so bili že doslej in bodo tudi vprihodnje širše družbeno proaktivno delovali za človekove pravice, še zlasti z ustvarjalci, avtorji ipd.Treba bi bilo sistematično in metodološko domišljeno zbirati informacije o skrbi za varovanječlovekovih pravic na posameznih področjih, ki so v pristojnosti MK, sproti presojati ukrepe in jihnadgrajevati skladno z ugotovitvami evalvacij. Pomembno pri tem bo izhajati iz izraženih potrebuporabnikov in izvajalcev in zagotoviti njihovo sodelovanje pri oblikovanju ukrepov, ki so jimnamenjeni.Na manjšinskem področju se že vrsto let odpira vprašanje formalnega statusa in položaja društev inzvez, v katerih delujejo pripadniki različnih manjšinskih etničnih skupnosti, zlasti tistih, ki nisoustavno priznane. MK je že leta 2007 pripravilo predlog za strategijo Vlade RS za različne tipemanjšinskih etničnih skupnosti in za določitev kontaktne točke za širšo (ne le na področju kulture)sodelovanje teh skupnosti pri sistemskih ukrepih, ki bi jim bili namenjeni. V letu 2010 je bil opravljenrelevantni premik v smislu presoje zelo konkretnih možnosti za to. Še pred tem je MK opravilopremislek o dodatnih možnih izboljšavah v okviru lastnih pristojnosti in v letu 2009 postopno inusklajeno z zainteresiranimi deležniki izvedlo izboljšavo za povečanje območne in področneintegracije prej omenjenih društev in zvez. K javni skrbi zanje je namreč pritegnilo še Javni sklad RSza kulturne dejavnosti, ki s svojimi številnimi strokovnjaki za ljubiteljske dejavnosti omogočakvalitetne in primerljive presoje projektov na posameznih področjih, prek izpostav sklada pavzpostavlja tudi stike z lokalnimi skupnostmi, da bi se tudi te zavedle, da v njihovih okoljih živijo indelujejo tudi ljudje z drugačno etnično identiteto od večinske, ki pa so tudi pretežno državljaniSlovenije in davkoplačevalci ter nosilci individualnih kulturnih pravic (glej 61. člen Ustave RS).Sektor za kulturne pravice manjšin (v nadaljevanju: Sektor) je tudi začel zbirati informacije ointegraciji manjšinskih tematik v javno kulturno infrastrukturo, stanje se postopoma izboljšuje, vendarzelo počasi.Nadalje se je MK že v svojem NPK 2008–2011 zavzelo za integracijo skrbi za invalide na vsehpodročjih, ki so v pristojnosti Ministrstva za kulturo. MK izvaja tudi posebna razpisa za povečanjekomunikacijske dostopnosti senzorno oviranim in išče rešitev za primerno vključenost knjižnice zaslepe in slabovidne v knjižnično mrežo. Leta 2005 je Sektor začel izvajati analize dostopnosti kulturneinfrastrukture za invalide. V tem letu je opravil analizo na področju splošnih knjižnic, v letu 2006 paše na področju specialnih knjižnic in na področju varstva kulturne dediščine. Potem je delo na analizahnekoliko zastalo zaradi kadrovskih razlogov, do konca leta 2011 pa ga nameravamo zopet obuditi inpostopoma sistematično opraviti analize na vseh področjih kulture. Glavne ugotovitve prej omenjenihanaliz dostopnosti, ki naj bi bile podlaga za primerne sistemske ukrepe MK, so naslednje. Splošneknjižnice se srečujejo s prostorskimi problemi, drugi najpogostejši navedeni razlog za še ne dovoljdobro dostopnost za invalide je pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov, naslednji problem po495

pogostosti v odgovorih pa sta oprema in infrastruktura knjižnic (premalo opreme, zastarela, dotrajanaipd.). Splošne knjižnice so navajale naslednje predloge za izboljšanje stanja: dopolnitev formalnihpodlag za delo knjižnic, določitev strateških načrtov z določitvijo prioritet na ravni države, izboljšanjefinančnih in kadrovskih pogojev. V primerjavi s splošnimi knjižnicami specialne nimajo takoobvezujočih zakonskih določb za invalide, kljub temu pa bi morale izhajati iz obvez, ki so zapisane vmednarodnih dokumentih o človekovih pravicah, saj je dostopnost zaskrbljujoča zlasti za senzornoovirane invalide, nekoliko manj za gibalno ovirane. S kategorijo duševno motenih oseb se v specialnihknjižnicah praviloma niso srečevali. Pomembno vprašanje, ki je bilo izpostavljeno, je status specialneknjižnice za slepe in slabovidne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter jeedina specializirana knjižnica za slepe in slabovidne uporabnike v Sloveniji. Razmisleki o spremembistatusa gredo v smer širše dostopnosti tako invalidom kot tudi prebivalcem, ki bi zaradi drugačnihrazlogov, kot je trajna slepota ali slabovidnost, potrebovali zvočne knjige, knjige v povečanem tisku,Braillovi pisavi itd. Vključitev omenjene knjižnice v obstoječo mrežo specialnih knjižnic bi lahko tudipovečala medknjižnično izmenjavo gradiv in znanj ter pestrost izbora gradiva za izposojo. Tudi muzejiso v analizi dostopnosti navajali nekaj težav v zvezi z uresničevanjem dostopnosti za invalide, vendarje treba ugotoviti, da je na tem področju razmeroma dobro poskrbljeno za to ciljno skupino, saj je večkot 80 % muzejev odgovorilo, da omogočajo invalidom različne bonitete. V muzejih je zelo dobroposkrbljeno tudi za ciljno skupino duševno prizadetih invalidov zaradi odličnega dela specialnihpedagogov. O urejenih klančinah je poročala kaka tretjina muzejev, o dostopnosti za gibalno oviranepa kaka polovica. Analize so pokazale, da bi bilo treba več storiti za senzorno ovirane invalide, vendarse tudi zanje razmere postopno izboljšujejo. V letu 2010 je MK začelo sistemsko urejati pogoje zaobravnavo obveznosti glede človekovih pravic na MK. Vzpostavljena je kontaktna informacijskatočka v Sektorju za kulturne pravice manjšin in urejajo se kadrovski pogoji za to delo. MK postaja vsebolj prepoznavno na medresorski ravni in v mednarodnih telesih (Organizacije združenih narodov,Sveta Evrope), saj se pogosto omenja kot primer dobre prakse zaradi opravljenega dela na področjumanjšinskih pravic (nazadnje OZN-CERD avgusta 2010, še prej pri črpanju evropskih sredstev ipd.).Na podlagi sprotnih evalvacij, ki jih redno izvajamo, bomo delo na področju manjšinskih pravic kottudi človekovih pravic tudi naprej nenehno izboljševali. Sistemski ukrep evalviranja (presoja učinkovpri uresničevanju ciljev po kriterijih, kot so uspešnost, učinkovitost in primernost) se je izkazal kotnajbolj primerna podlaga za izboljšave na tako občutljivem področju, kot so manjšinske in človekovepravice.2 Opredelitev področjaPodročje človekovih pravic je zelo široko in zajema vse vladne resorje, ki jih koordinira Ministrstvo zazunanje zadeve. MK je že leta 2001 imenovalo predstavnico MK v Medresorsko delovno komisijo začlovekove pravice pri Ministrstvu za zunanje zadeve. Prva potreba po posebni obravnavi človekovihpravic tudi na MK pa se je pojavila v letu 2005 v povezavi z intenziviranim delom pri pripravi poročilSlovenije o uresničevanju mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah. Takrat je bila na pobudoSektorja za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti s sklepom ministra dr. VaskaSimonitija št. 108-66/2005/1 z dne 16. 12. 2005 ustanovljena Projektna skupina za posvetovanja gledeudejanjanja kulturnih pravic, ki se tičejo področja kulture. Vse notranje organizacijske enote (vnadaljevanju NOE) MK so bile pozvane, naj v omenjeno skupino delegirajo svoje predstavnike.Oblikovala se je skupina 7 ljudi, ki naj bi opravljala naloge svetovanja vodjem NOE MK priposameznih vprašanjih s področja človekovih in kulturnih pravic in ob tem obravnavala aktualneprobleme s področja človekovih pravic. Prav tako naj bi bila zadolžena za pripravo mnenj inpredlogov v zvezi z implementacijo mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah, ki sodijo tudi vpristojnost MK. To, da projektna skupina ni imela stalnega sedeža, ampak naj bi seje sklicevalerazlične NOE MK ali generalni sekretar, se je izkazalo kot ovira za srečevanje. Nekaj sestankov jetako sklical le Sektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti, druge NOE MK pa vtem smislu žal niso bile proaktivne. Po petih letih se je izkazalo, da bo treba preoblikovati omenjenisistemski ukrep na MK. Sektor za kulturne pravice manjšin je aprila 2010 tako kljub pomanjkljivikadrovski zasedbi prevzel še koordinacijo za področje človekovih pravic za celotno Ministrstvo zakulturo in postopoma ustvaril kontaktno točko za vse podatke in informacije s tega področja. Še pred496

tem je prevzel koordinacijo skrbi MK za invalide in že opravil nekaj analiz dostopnosti kulturneinfrastrukture za omenjeno ciljno skupino zlasti na področju varstva kulturne dediščine in knjižnic.Take analize, ki bodo podlaga za iskanje najbolj primernih ukrepov MK na področju invalidskeproblematike, namerava Sektor nadaljevati, ker je bila za delo na tem specifičnem področju zaposlenaoseba, ki je tudi sam invalid.V okviru medresorske komisije za človekove pravice pri MZZ se je po zagovoru Univerzalnegaperiodičnega pregleda o stanju človekovih pravic februarja 2010 pojavila ideja o presoji možnosti zaustanovitev nacionalne institucije za človekove pravice po Pariških načelih tudi v RS. PredstavnicaMK je bila pri tem proaktivna in je junija 2010 pripravila delovni predlog v obliki elaborata zaustanovitev take institucije. Tudi Odbor OZN za spremljanje uresničevanja Mednarodnega pakta oekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah v Ženevi je priporočil Sloveniji kot državi pogodbenici,da premisli o sprejetju nacionalnega akcijskega načrta na področju človekovih pravic v skladu z 71.odstavkom Dunajske deklaracije iz leta 1993.Republika Slovenija še nima posebnega akcijskega načrta na področju človekovih pravic, toda vokviru Vlade Republike Slovenije še naprej deluje Medresorska delovna komisija za človekovepravice, ki spremlja mednarodnopravno problematiko uresničevanja in varstva človekovih pravic insvoboščin na podlagi mednarodnih aktov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Medresorska komisijaza človekove pravice prav tako obravnava in spremlja poročila Republike Slovenije na področjučlovekovih pravic ter daje pobude na področju človekovih pravic. V zadnjih letih komisija deluje vskladu s Smernicami za poročanje, ki opredeljujejo tudi obseg njenega delovanja. Vlada RepublikeSlovenije je 24. 6. 2010 ustanovila tudi Medresorsko delovno skupino za pripravo institucionalneureditve področja, ki se nanaša na enakost in varstvo pred diskriminacijo.Med predsedovanjem OVSE leta 2005 je Slovenija začela pilotni projekt izobraževanja o človekovihpravicah “Naše pravice” 1 , ki temelji na Konvenciji o otrokovih pravicah. Namen projekta je bil poučitiotroke v starosti 10–12 let o njihovih pravicah na enostaven in do otroka prijazen način. Učnipripomoček je bil preveden v 17 jezikov za 66.000 otrok v državah regije OVSE. 2 V projekt so bilivključeni tudi otroci iz manjšin, vključno z otroki Romov v več državah Jugovzhodne Evrope.V okviru Ministrstva za zunanje zadeve je bila postavljena posebna spletna stran o človekovihpravicah, na kateri so objavljene vse mednarodne konvencije s področja človekovih pravic in tudiporočila držav in Poročila Slovenije po mednarodnih pogodbah Združenih narodov o človekovihpravicah: http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/clovekove_pravice/60_let_splosne_deklaracije_oclovekovih_pravicah/zbornik/, kot tudi na spletni strani: http://www.eipcdv.si/simop_dokumenti/OZN%20priporocila%20RS%20otroci.pdf.3 FinanciranjeFinanciranje uresničevanja kulturnih pravic etničnih manjšin, ne le ustavno priznanih, ampak tudidrugih, poteka prek programov, ki se oblikujejo na podlagi razpisov in pozivov (6 jih je v pristojnostiSektorja za kulturne pravice manjšin, 1 je v pristojnosti JSKD – prenesen s Sektorja za kulturnepravice manjšin tja v letu 2009). Omenjeni programi se financirajo letno iz državnega proračuna, enprogram se financira iz sredstev EU. Podatki o tem, kako se kulturne pravice financirajo v drugihprogramih MK, se še ne stekajo sistematično v Sektor za kulturne pravice manjšin in so razvidni popodročjih.1 http://www.mzz.gov.si/en/foreign_policy/human_rights/the_our_rights_project_human_rights_education/.Izvajanje pilotnega projekta izobraževanja o človekovih pravicah so zasnovali, začeli in vodili slovenskistrokovnjaki, vključeval pa je številne vlade sodelujočih držav OVSE, nevladne organizacije, strokovnjake sposameznih področij, varuhe človekovih pravic, področne urade mednarodnih organizacij in druge interesneskupine.2 Albanija, Azerbajdžan, Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Irska, Kosovo,Makedonija, Nemčija, Ruska federacija, Slovenija, Srbija, Turčija in Ukrajina.497

4 KadriKer je poglobljena skrb države za to področje dokaj mlada, je tudi sorazmerno malo dovolj specifičnousposobljenih kadrov tako v kulturnih zavodih kot tudi v državni upravi, iz leta v leto pa se zagotovopovečuje občutljivost za probleme dostopnosti na vseh omenjenih ravneh. Tako sta npr. Skupnostmuzejev Slovenije in Pedagoška sekcija pri Skupnosti muzejev Slovenije v letu 2009 izdalipublikacijo Dostopen muzej, ki vsebuje smernice za dobro prakso.5 InfrastrukturaŽal na vladni ravni še ni konsistentne etične infrastrukture, ki bi omogočila udejanjanje etike inčlovekovih pravic, čeprav zakonske določbe o tem obstajajo v Zakonu o javnih uslužbencih, Zakonu ointegriteti in preprečevanju korupcije ter Kodeksu ravnanja javnih uslužbencev, ki ga po zakonu timorajo spoštovati, v Sklepu Vlade o varovanju dostojanstva zaposlenih itn. Podobno velja tudi zaMinistrstvo za kulturo in za infrastrukturo, ki sodi v njegovo pristojnost. Predvsem manjka opredelitevsistemskih mest, kamor bi se usmerjala in na katerih bi se ustrezno obravnavala opozorila na napaketer nepravilnosti, povezane s kršenjem človekovih pravic. Prav tako manjka prostor, ki bi živel kotmesto dialoga med kulturniki in mesto, od koder se pošiljajo sporočila v druge družbene podsisteme,npr. političnega, glede pomembnih družbenih vprašanj (proaktivna vloga kulturnikov).6 Analiza PSPN6.1 AnalizaSlabost sedanje ureditve na področju človekovih pravic je, da še nimamo institucije v RS, ki bi sesistematično ukvarjala z ustvarjanjem pogojev za učinkovito implementacijo človekovih pravic vživljenjski praksi.Nevarnost je v tem, da bi zaradi množice različnih dokumentov o človekovih pravicah in obodsotnosti konsistentnih pogojev za njihovo implementacijo ti ostali le mrtva črka na papirju.Prednost ureditve, ki jo imamo v Sloveniji, pa je ta, da omenjena medresorska komisija MZZvključuje predstavnike vladnih resorjev in tudi ljudi iz drugih podsistemov (npr. pedagoškoznanstveni, nevladni).Priložnost je v tem, da je že dobro vzpostavljena mreža kontaktnih oseb in mest (vzpostavljena je bilatudi na MK v Sektorju za kulturne pravice manjšin), kar je dolgoročno koristno tudi za mreženje insinergijo prizadevanj na tem področju. Velik napredek in hkrati priložnost za še bolj poglobljeno deloMK na področju kulturnih pravic etničnih manjšin in invalidov sta bila dosežena z organizacijskospremembo v letu 2011 (začetek njene veljavnosti je 1. 3. 2011), ko je bila vzpostavljena samostojnaorganizacijska enota z imenom Služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice. To ni le dokaz zapovečano skrb in pozornost politike na tem področju, ampak tudi priložnost za strokovno umestitev tetematike v širši kontekst človekovih pravic, ki so moralni standard sodobnega časa, in priložnost zazaščito kulturnih raznolikosti v širšem smislu (npr. tudi upoštevanje multiple ranljivosti) kot bogastvarazličnosti na območju RS.6.2 FinanciranjeSlabosti: MK še nima na enem mestu zbranih podatkov o sredstvih, ki jih namenja za uresničevanječlovekovih pravic.498

Nevarnosti: Osveščenost o pomenu varovanja človekovih pravic ni enaka na vseh področjih, ki so vpristojnosti MK, kar dokazuje tudi odsotnost proaktivnosti NOE MK, ko je šlo za sklicevanjesestankov projektne skupne za človekove pravice.Prednosti: Vzpostavitev točke MK za podatke in informacije o človekovih pravicah bo postopomaomogočila tudi pregled nad finančnimi sredstvi, ki jih MK namenja za uresničevanje človekovihpravic.Priložnosti: Področna in celostna obravnava tega področja na MK lahko dolgoročno pripelje dopromocije primerov dobre prakse in njihove ekstrapolacije.6.3 KadriSlabosti: Specifično usposobljenih kadrov za implementacijo človekovih pravic je zelo malo.Nevarnosti: Ker je uresničevanje človekovih pravic povezano z individualiziranim pristopom kuporabnikom, je povezano tudi z dodatnimi stroški za kulturne ustanove tako za kadre in njihovousposabljanje kot tudi za povečanje dostopnosti objektov, in ker denarja, zlasti v krizi, ni, lahko tonegativno vpliva na uresničevanje načela enakih možnosti za participacijo v kulturnem življenju, zlastina možnosti ljudi s posebnimi potrebami.Prednosti posebnih in individualiziranih pristopov so v širitvi dojemanja različnih percepcij inekspresij socialne realnosti, ki se lahko kaže v priložnosti za boljše razumevanje kulturneraznovrstnosti in za razumevanje med ljudmi nasploh, kar je pomembno za kakovost življenja vsehljudi.6.4 InfrastrukturaSlabosti: Odsotnost celostnega pristopa k udejanjanju človekovih pravic na področju kulture lahkooslabi ustvarjalni potencial, ki ga imajo kulturniki za demokratizacijo in humanizacijo družbe, zlasti vkriznem obdobju.Nevarnosti: Na področju kulture je nevarno, da bi prišlo do kontaminacije s profitno logiko, saj bi toohromilo humanizacijo družbe in poslabšalo pogoje za razvoj razsvetljenega kulturnega marketinga, kije osredotočen na ustvarjanje kulturnih potreb po takih vsebinah, ki razvijajo tudi občutljivost zasoljudi in občutljivost za splošno kakovost življenja.Prednosti so gotovo v naraščanju števila zakonskih določb o etiki in človekovih pravicah.Priložnosti so v podpori (lahko tudi zgolj moralni, posebna priznanja ipd.) primerom dobrih praks, kiže obstajajo, prav tako lahko tudi v spremenjenem poslanstvu kulturniške zbornice.7 Predlogi ciljev in ukrepov1. Formalna in konsistentna opredelitev področja človekovih pravic na MKKratka utemeljitev cilja: Področje človekovih pravic je sedaj nekonsistentno (ideja je le delno,pomanjkljivo formalizirana) pripeto delu Sektorja za kulturne pravice manjšin, in sicer tako, da jeomenjeno le med nalogami sektorja, ni pa to delo vključeno v naziv sektorja in prav tako ne mednaloge zaposlenih v sektorju. Prav tako niso opredeljene pristojnosti koordinacije za celotno MK.Ukrep: Sprememba sistemizacije MK z jasno opredelitvijo pristojnosti na področju človekovih pravic.Pričakovani učinki: Vzpostavitev formalno in kadrovsko primernih pogojev za delo na področjučlovekovih pravic.Kazalniki: Formalno sprejeta sistemizacija MK, ki bo primerno opredelila področje človekovih pravic.499

Čas izvedbe: Do konca leta 2010.2. Vzpostavitev pregleda nad finančnimi pogoji za uresničevanje človekovih pravic na vsehpodročjih kulture, ki so v pristojnosti MKKratka utemeljitev cilja: Doslej nismo zbirali podatkov o finančnih sredstvih, ki so namenjena pravuresničevanju človekovih/kulturnih pravic.Ukrep: Posredovanje informacij o sredstvih za uresničevanje človekovih pravic z vseh področij MKna kontaktno točko: v Sektor za kulturne pravice manjšin.Pričakovani učinki: Vzpostavitev pregleda bo podlaga za celosten in primerljiv pristop k varovanjučlovekovih pravic na področju kulture.Kazalniki: Jasna finančna informacija o sredstvih, ki jih namenja MK za uresničevanječlovekovih/kulturnih pravic (pomembna tudi za Urad varuha človekovih pravic in za poročanje OZNin Svetu Evrope).Čas izvedbe: Do leta 2012.3. Usposobitev kadrov na področju kulture za dosledno uresničevanje človekovih pravicKratka utemeljitev cilja: Že analize dostopnosti kulturne infrastrukture za invalide so pokazale, dajavni zavodi in tudi zaposleni v državni upravi nimajo dovolj specifičnih znanj in informacij o tem,kako ustvariti pogoje za boljše sodelovanje pripadnikov različnih skupin, zlasti ranljivih, 3 v kulturnemživljenju. Integracija omenjenih skupin žal še ni na želeni ravni.Ukrep: Financiranje specializiranih programov usposabljanja (lahko v okviru kulturnegamenedžmenta).Pričakovani učinki: Ustvarjalno iskanje možnosti za širšo dostopnost kulturnih dobrin in kulturnihstoritev.Kazalniki: Izboljšanje dostopnosti javne kulturne infrastrukture za različne uporabnike, zlasti zapripadnike različnih manjšin in ranljivih skupin.Čas izvedbe: Do leta 2012.4. Vzpostavitev sistemskega prostora za zbiranje in obravnavo povratnih informacij, povezanihs problematiko uresničevanja in kršenjem človekovih pravic na področju kultureKratka utemeljitev cilja: Ta cilj je korak k večji pozornosti udejanjanju človekovih pravic in ksprotnemu reševanju problemov, ki nastajajo pri njihovem udejanjanju.Ukrep: Opredelitev sistemskega prostora za ta namen na MK.Pričakovani učinki: Razvoj kulturne demokracije, večje zadovoljstvo uporabnikov in izvajalcev, boljšipogoji za ustvarjalno delo. Povečanje ugleda MK doma in v tujini, saj so človekove pravice moralnistandard sodobnega časa v svetu.Kazalniki: Pritok jasno opredeljenih in utemeljenih povratnih informacij o problemih priuresničevanju človekovih pravic na področju kulture.Čas izvedbe: Do leta 2012.3 V tem besedilu ranljive skupine opredeljujemo kot iste, pri katerih obstaja nevarnost marginalizacije inmultiple diskriminacije. Tem skupinam se bo sektor v prihodnje še posebej poglobljeno in skrbno posvetil. Grenpr. za otroke pripadnikov etničnih manjšin ali za priseljence, ki so invalidi, ipd.500

8 ViriArhiv Sektorja za kulturne pravice manjšin v zvezi s človekovimi pravicami.Gradiva MZZ v zvezi s poročanjem pogodbenim telesom SE in OZN.Poročilo o delu zagovornika načela enakosti.Poročila varuha človekovih pravic.Spletna stran MZZhttp://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/clovekove_pravice/60_let_splosne_deklaracije_oclovekovih_pravicah/zbornik/.Zapisniki sej Medresorske delovne komisije za človekove pravice pri MZZ.501

2.4Bojana KovačičDELOVANJE NACIONALNEGA SVETA ZA KULTUROKAZALO1 Uvod2 Delovanje Nacionalnega sveta za kulturo2.1 Seje3 Zaključek4 Viri502

1 UvodLeta 1994 je Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. l. RS, št. 75/1994)predvidel Svet za kulturo, ki ga ustanovi vlada, kot enega najpomembnejših mehanizmov, s katerim bov oblikovanje in izvajanje kulturne politike vključena stroka. Pri tem naj bi šlo predvsem zaposvetovalno vlogo stroke, kar na neki način pomeni soočanje političnih odločitev s strokovnimipredlogi. Zakon je predvidel, da bo svet sodeloval v vseh fazah oblikovanja in izvajanja kulturnepolitike.V 10. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture je bil tako Svet za kulturoopredeljen kot strokovno posvetovalno telo, člane sveta je z aktom o ustanovitvi imenovala vlada, ki jetudi določila devetnajst članov za dve leti ter način dela sveta. Sklep o ustanovitvi Sveta za kulturo privladi RS je bil objavljen v Uradnem listu RS 17. 2. 1995. Dne 16. 6. 1995 (dopolnjen 16. 6. 2000) paje bil sprejet tudi Poslovnik Sveta za kulturo.Pri oblikovanju novega Predloga Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo leta 2002 sopripravljavci izhajali iz ugotovitev, da se je Svet za kulturo pri Vladi RS konstituiral s težavo, da nibilo jasno ali so bili njegovi člani predstavniki tistih, ki so jih v svet delegirali, ali avtonomnistrokovnjaki, da je bilo pomanjkanje strokovnih gradiv za kakovostno delovanje ter da so bile seje vzačetku delovanja redke in praviloma niso obravnavale najpomembnejših zadev, svet pa je imel težavetudi s sklepčnostjo.Leta 2002 sprejeti Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/2002) je takouvedel Nacionalni svet za kulturo (NSK) kot telo, ki sicer deluje pri vladi, vendar ne z osnovnimnamenom, da ji svetuje, temveč da predstavlja skupino najuglednejših intelektualcev, ki imajosposobnosti strateškega razmišljanja in snovanja kulturnega razvoja Slovenije (Poročevalec DZ, št. 27,19. 3. 2002).V poglavju Sodelovanje civilne družbe so v 16. in 17. členu določene sestava in naloge nacionalnegasveta za kulturo, ki je opredeljen kot neodvisno telo, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo in jesestavljeno iz osebnosti, ki uživajo javni ugled. Šest članov in predsednika imenuje državni zbor napredlog vlade za pet let in so lahko ponovno imenovani. Način dela si uredi svet samostojno sposlovnikom. Zakon je tudi določil, da morata vlada in pristojno telo državnega zbora obravnavatimnenja, pobude in predloge nacionalnega sveta ter se na njih odzvati v 60 dneh potem, ko jihprejmeta.Pri vsebini delovanja je novi zakon poudaril zlasti naslednje naloge NSK:– spremlja in ocenjuje vpliv kulturne politike na kulturni razvoj,– daje mnenje k nacionalnemu programu za kulturo in letnim poročilom o njegovem izvajanju,– obravnava predloge zakonov in drugih predpisov s področja kulture ter tistih, ki zadevajo tudipodročje kulture,– daje pobude in predloge za urejanje posameznih vprašanj na področju kulture.Na podlagi zakona iz leta 2002 je Državni zbor RS 15. julija 2004 sprejel Sklep o imenovanju članovNacionalnega sveta za kulturo. Za predsednika sveta je imenoval Janeza Pipana, imenovani člani inčlanice pa bili Evgen Bavčar, Mitja Čander, Drago Jančar, dr. Renata Salecl, Lilijana Stepančič inMiran Zupanič. Državni zbor Republike Slovenije je na seji 15. julija 2005 razrešil Evgena Bavčarja,ki je odstopil, za člana Nacionalnega sveta za kulturo pa je bil imenovan Andrej Jemec.Na Ministrstvu za kulturo sta bila s sklepom leta 2004 imenovana sekretar sveta (po odstopu sekretarjaleta 2005 je minister za kulturo na novo imenoval sekretarko sveta) in uslužbenka ministrstva zaizvajanje administrativno-tehnične pomoči svetu, s čimer so bile izpolnjene določbe 3. odstavka 16.člena zakona. Leta 2008 je zaradi osebnih razlogov kot predsednik Nacionalnega sveta za kulturoodstopil Janez Pipan in pooblastil člana Mirana Zupaniča, da do imenovanja novega predsednikaopravlja naloge predsednika sveta. Državni zbor RS ni obravnaval odstopne izjave predsednika NSKJaneza Pipana in prav tako na njegovo mesto ni imenoval novega predsednika NSK.503

Glavne obravnavane teme v obdobju 2004–2010 so bile:2004:– položaj Slovenskega gledališča v Trstu,– pobuda za ustanovitev laboratorija kulturne politike in– pobuda za ustanovitev agencije za promocijo slovenske kulture v mednarodnem prostoru.2005:– finančne posledice neizvajanja nekaterih zakonov na področju kulture in manjšanje deležasredstev Ministrstva za kulturo v državnem proračunu RS v obdobju 2000–2005,– posledice nove davčne zakonodaje za obdavčitev avtorskih honorarjev,– razprava o osnutku dolgoročne Strategije razvoja RS 2007–2013 in– paket predlaganih vladnih reform Vlade RS.2006:– paket predlaganih reform Vlade RS (poglavja, ki zadevajo kulturo, predvsem morebitnauvedba enotne davčne stopnje),– obravnava Poročila o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo za leto 2004,– obravnava Poročila o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo za leto 2005,– investicije v javno infrastrukturo na področju kulture in– Zakon o filmskem inštitutu Republike Slovenije.2007:– investicije v javno kulturno infrastrukturo,– položaj nevladnih organizacij na področju kulture,– predlog Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije,– predlog Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011,– obravnava Poročila o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo za leto 2006,– obravnava Predloga Zakona o varstvu kulturne dediščine,– uresničevanje kulturne politike na področju filma in avdiovizualne kulture,– obravnava osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2008–2013,– obravnava predloga Pravilnika o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture,– Muzej sodobne umetnosti in Zbirka 2000+,– predlog resolucije Nacionalnega programa za kulturo 2008–2011 in– poročilo Ministrstva za kulturo o nadzoru na Filmskem skladu RS.2008:– kulturne vsebine na javni televiziji,505

– univerzitetno izobraževanje za poklice v kulturi,– obravnava Poročila o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo 2004–2007 – za leto 2007,– osnutek Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2008–2011,– vsebine političnih programov parlamentarnih strank, ki se nanašajo na kulturo,– kulturne vsebine na javnem radiu,– vloga in položaj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na Slovenskem,– Muzej moderne umetnosti,– položaj ustvarjalcev na področju knjige in založništva v javnem interesu in– predstavitev kulturne politike ministrice za kulturo Majde Širca.2009:– evropska prestolnica kulture 2012,– obravnava Poročila o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo 2008–2011 v letu 2008,– obravnava napovedane združitve arhitekturnega muzeja Ljubljana in Mednarodnegagrafičnega likovnega centra,– status Mednarodnega grafičnega in likovnega centra ter Arhitekturnega muzeja Ljubljana,– pristojnosti NSK v Predlogu osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona oRadioteleviziji Slovenija in– položaj Mednarodnega grafičnega likovnega centra v kontekstu novih ustanov za sodobneumetnosti – Centra sodobnih umetnosti Rog ter Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi.2010:– učinki kulturne politike na področju knjige,– položaj ustvarjalca na gledališkem področju,– Slovenska izhodna strategija 2010–2013,– zasnova in izvajanje Nacionalnega programa za kulturo 2008–2011,– obravnava osnutka Poročila o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo 2008–2011 v letu2009,– postopek preoblikovanja Arhitekturnega muzeja Ljubljana v Muzej za arhitekturo inoblikovanje,– ohranitev kulturne dediščine na Vodnikovem trgu v Ljubljani,– slovenska umetnost med državo in trgom,– opredelitev in analiza temeljnih kulturnopolitičnih problemov, ki ovirajo izvajanje javnegainteresa za kulturo,– obravnava pobude – Analiza stanja in možnosti ukinitve nadomestil za včlanitev v slovenskesplošne knjižnice,506

– obravnava pobude – Osnutek programa preoblikovanja Kulturniške zbornice Slovenije,– kakšne spremembe prinaša Predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju napodročju davkov in prispevkov iz avtorskih honorarjev,– seznanitev z novo Uredbo o samozaposlenih v kulturi,– zmanjšanje sredstev za financiranje lektoratov slovenskega jezika v tujini,– predstavitev temeljnih kulturnopolitičnih problemov predsedniku vlade in obravnavanjegovega pogleda na odprta vprašanja kulturne politike,– obravnava pobude – Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanjujavnega interesa za kulturo in– obravnava pobude – Ugovor Državnemu izpitnemu centru na spremenjen status predmetov spodročja umetnosti na splošni maturi 2012.3 ZaključekBistveno je zavedanje pomena civilne družbe in dialoga z njenimi predstavniki. Nacionalni svet zakulturo lahko pomembno prispeva k rešitvi najbolj perečih vprašanj, saj odpira prostor razprave inomogoča soočanje različnih pogledov na nekatera vprašanja, hkrati pa je prostor, kjer civilna družbalahko opozori na dogajanje, ki ga kulturna politika mora obravnavati in se do njega opredeliti.Vlada RS in ministrstva s pravočasnim posredovanjem gradiv v obravnavo omogočajo svetu izvajanjenjegovih z zakonom določenih nalog ter mu tako priznavajo vlogo neodvisnega telesa, ki usmerjanacionalno strategijo. Pri tem je treba opozoriti, da svet nima pravic odločanja, lahko pa s primernimisklepi spodbudi dialog in s tem prispeva k rešitvi aktualnih vprašanj.4 ViriArhiv NSK.Poročevalec (št. 21/1994, 27/2002).Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 – UPB1, 56/08, 4/2010).ZUJIK – analiza NSK, Barbara Vodopivec, 2005.507

2.5Bojana LeskovarDIVJE MISLIPrizadevamo si odpirati prostore ministrstva, spodbujati pretok misli, širiti polja razmisleka in krepiti kulturnidialog. Divje misli, ki jih organiziramo v okviru mesečnih forumov ministrstva, počnejo prav to – javnointervenirajo v prostor kulturnega razmisleka.Divje misli so svojevrstni izzivi možnega dialoga, vsebine srečanj pa odvisne od aktualnega kulturnega dogajanja.Nanje so vabljeni vsi, ki lahko pomagajo misliti "dom in svet", ki se torej zmorejo soočati z vprašanji takoslovenskega kot svetovnega miljeja.O čem smo mislili leta 2010?Dr. Slavoj Žižek je na predavanju z naslovom Amerika proti Evropi: kulturni boj soočil Ameriko in Evropo nasplošni kulturni in politični ravni ter na področju popularne kulture.Oživljenim prostorom spomina so se posvečali Meta Hočevar, dr. Ana Kučan, mag. Peter Gabrijelčič, Vasa J.Perovič, dr. Aleš Vodopivec in Boštjan Vuga. Njihovi projekti in ideje so bili drzni, a so ustvarili uspešnesinergije starega z novim in dokazali, da so posegi v obstoječe lahko tudi produktivni in aktualni v času.O oblikovanju kot nacionalni identiteti so se pogovarjali Tatjana Fink, glavna direktorica Trima Trebnje, MihaKlinar, industrijski oblikovalec in vodja 9. razvojne skupine za konkurenčnost, Saša J. Machtig, redni profesor naAkademiji za likovno umetnost in oblikovanje, in Miran Mohar, član skupin Irwin, Neue Slowenische Kunst inNovi kolektivizem. Njih se oblikovanje dotika na različnih straneh njihovega delovanja, predstavili so primereuspešnega združevanja kreativnega snovanja s produkcijo in razpirali pomembna konceptualna vprašanja o izdelkukot pripovedovalcu nacionalnih vrednot, umeščanju kreativnih industrij v razvojne programe, iskanju domicilazanje in ustvarjanju ustreznih pogojev.Predavanje Aleša Debeljaka Zahod in »vsi ostali« je izpostavilo in kritično opisalo procese dolgega trajanja, ki sozgodovinsko pripeljali do vzpona moderne zahodne paradigme oziroma paketa modernih zahodnih idej intehnologij. Vključno z mednarodno sprejeto orientacijo v času in prostoru (kriterij “našega štetja/Anno Domini”,zemljevidi)) predstavlja ta paket danes hrbtenico globaliziranega kapitalističnega reda. Vendar ne gre za mehaničnopresaditev modernih zahodnih idej in tehnologij v različne regije planeta. Sleherna lokalna elita si vselej znovaspecifično in lokalno pogojeno izbira ideje iz paketa jih prilagodi in uporablja v skladu z lastnimi potrebami in viri.Takšni procesi “globalizacije” ali lokalnih odzivov na globalne izzive tudi omogočajo, da zavržemo sicer političnomobilizacijsko, a spoznavno jalovo geslo o delitvi sodobnega sveta na “Zahod in vse ostale”. Primernejša jeprispodoba o globalni “zahodnistični” civilizaciji. Ta odpira možnosti za uveljavitev lokalnih in posebnih zalogznanja, ne dopuščajoč, da klecnemo pod težo globalne poenotenosti.Pogovor Gledališče in mesto – ali je Ljubljana mesto, v katerem bi lahko stalo novo gledališče, gledališče za 21.stoletje? je razprl vsaj nekatera od najpomembnejših vprašanj, ki se prepletajo med gledališčem in mestom, medurbanim organizmom in umetniškim organizmom, spravljenim v školjko gledališke stavbe. Gledališče kot edina(še) javna umetnost, katere temeljna značilnost je minljivost. Pogovarjali so se Ivo Svetina, direktor Gledališkegain filmskega muzeja, gostje pa so bili Meta Hočevar, režiserka in scenografka, Dušan Jovanovič, režiser, DraganŽivadinov, umetnik, režiser in njegov sodelavec Miha Turšič, Janez Janša, režiser, ki vodi zavod Maska, JanezKoželj, arhitekt, podžupan, zadolžen za urbanizem in arhitekturo v Ljubljani, Jurij Kobe, arhitekt in profesorFakultete za arhitekturo in študentje, ki so sodelovali v mednarodnem arhitekturnem projektu Tace.Vonj po smislu je soočal akterje ljubljanske gledališke scene z vprašanjem o njenem kreativnem naboju. NevenkaKoprivšek, zavod Bunker, Janez Janša, direktor Maske, Sebastjan Horvat, profesor AGRFT in režiser, RokVevar, publicist, Maks Soršak, Moderna galerija, Maja Delak, zavod Emanat, in Jedrt Jež Furlan, novinarka, sos samoizpraševanjem ugotavljali, da sta kreativnost in umetniški naboj imanentna tistim, ki delajo v gledališču zato,da izpolnjujejo svoj življenjski kredo.Divje misli Kriza javne besede so med drugim odgovarjale na vprašanja o stanju na tem področju, o trendih, okrivdi in odgovornosti medija, novinarjev in urednikov, o odločevalcih, lastnikih, samoregulaciji, volji in interesu,bralcih, poslušalcih in gledalcih, ki soustvarjajo medije. Pogovarjali so se novinar in publicist Janko Lorenci,508

novinarja Miran Lesjak in Peter Kolšek, filozof dr. Boris Vezjak, pisatelj Mitja Čander in odvetnica NinaZidar Klemenčič.Kaj potrebuje slovenščina, vzpodbudo ali zaščito?so se spraševali Tanja Lesničar Pučko, novinarka in prevajalka,k sodelovanju pa smo povabili gledališčnika in literata Andreja Rozmana - Rozo, urednico Založbe *cf ZojoSkušek, slavista Marka Stabeja in sociologa Jožeta Vogrinca. In odgovarjali tudi na vprašanja o pomenujezikovne samozavesti, posledicah majhnega tržišča na produkcijo in prodajo knjig, davku na knjigo, ki ga jeEvropska unija uredila za vseenotnega, v Sloveniji pa obstaja verska ločina Zaničniki, ki verjame v ničeln davek naknjigo in v to, da mora tudi Evropska unija kdaj poslušati manjšinsko mnenje.Divje misli Lévi-Strauss: džins ali Divja misel? so med drugim odgovarjale na vprašanja: Ali mora biti pisateljslaven, da je bran? Je prej bran ali prej slaven? Potrebuje resna literatura razvpitost, da jo beremo – ali pa, čim jerazvpita, ni več resna in je edina prava drža tista, ki pravi, da so veliki pisatelji v svojem času zmeraj nerazumljeni?Kako se ustvarjajo zvezde med resnimi pisatelji? Ali je najboljša stvar, ki se lahko zdi za knjigo, res ta, da postaneškandal ali holivudski film? Kakšni so mehanizmi ustvarjanja literarnih zvezd, kdo jih poganja – in kakšno vlogoima pri vsem skupaj demokratična agora svetovnega spleta? Pri pogovoru so sodelovali Zdravko Duša, ki ustvarjapisateljske zvezde na Slovenskem že desetletja, Aleš Šteger, ki je slovenska pesniška zvezda, dr. Neda Pagon, kinam v slovenščini zalaga same zvezde – od Clauda Lévi-Straussa do Adama Smitha, Patricija Maličev, ki je predtem naredila temeljit obhod med ameriškimi zvezdniškimi literarnimi agenti, in Valentina Smej Novak,kolumnistka.Mesta, ljudje in razvoj: med izumrtjem naroda in obljubljeno deželo? in ali Slovenija, bolje rečeno, razvojSlovenije in njene prestolnice potrebuje priseljence? Izhodišče sta dve nasprotni in že desetletja prevladujočiprepričanji: prvo, da ne potrebujemo in nočemo nikogar, ker bomo sami rodili več otrok, problem starajočegaprebivalstva in iz tega izvirajoče težave socialne, zdravstvene in pokojninske politike pa bodo s tem rešeni; indrugo, da moramo odpreti meje na stežaj, sprejeti vse, ki želijo vstopiti in se nastaniti, saj smo navsezadnje vsiljudje in vsi želimo isto, boljše življenje zase ali vsaj za svoje otroke, pošteno plačilo za dobro opravljeno delo inspoštovanje. Zakaj Ljubljana potrebuje priseljence, je utemeljil profesor in podžupan Mestne občine LjubljanaJanez Koželj, arhitekt. Česa nas učijo demografski trendi, je pojasnila profesorica dr. Duška Knežević Hočevar,demografska antropologinja, dr. Mirjam Milharčič Hladnik, profesorica in kulturologinja, pa je vodila pogovorskozi zgodbe o mestih, v katerih je živela, in o ljudeh, ki jih je tam srečevala.V predavanju Izbira in strah pred izgubo se je dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, ob izidu svoje knjigelotila vprašanja, zakaj nam ideologija izbire, ki je temelj sodobnega kapitalizma, povzroča tesnobo, občutek krivdein nenehen obrat v samokritiko. Kadar je izbira dojeta kot izrazito racionalni akt odločitve, je posameznik na enistrani dojet kot vsemočen in zmožen predvidevanja prihodnosti, na drugi strani pa tudi kot radikalno odgovoren zavse dimenzije svojega življenja. Izbira vselej odpre vprašanje izgube in slednja je v sodobni družbi dojeta kotnekaj, kar lahko preprečimo ali vsaj nadzorujemo. Paradoksno pa prav preprečevanje izgube danes kulminira voblikovanju novih simptomov, tako na ravni posameznika kot tudi družbe, v kateri živimo.509

3 PODPORA IZOBRAŽEVANJU,USPOSABLJANJU IN RAZISKOVANJU NAPODROČJU KULTURE510

3.1Saša JocičŠTIPENDIJE MINISTRSTVA ZA KULTURO ZA ŠTUDIJ NA PODROČJIH UMETNOSTI(IN KULTURE)KAZALO1 Uvod2 Pregled razvoja področja štipendiranja Ministrstva za kulturo3 Štipendije za poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati4 Sklep5 Analiza PSPN6 Cilji in ukrepi7 Viri511

1 UvodMinistrstvo za kulturo v okviru svojega delovanja podpira mlade ustvarjalce s štipendijami insofinanciranjem šolnin. Podeljevanje štipendij za umetnost se je začelo v okviru Prešernovega sklada,in sicer s sprejetjem statuta leta 1956, na podlagi katerega je Prešernov sklad podeljeval štipendije zaštudij in izpopolnjevanje doma in v tujini. Podeljevanje štipendij se je pozneje preneslo med nalogeMinistrstva za kulturo RS (v nadaljevanju: MK), ki poleg podeljevanja štipendij za umetniške študije vskladu z usmeritvami nacionalnih programov za kulturo iz preteklih let daje poseben poudarek tudipodeljevanju štipendij za študij programov in projektov, ki se navezujejo na deficitarne poklice vkulturi, oziroma podeljevanju štipendij za poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati.Tako tudi v letu 2010 MK nadaljuje finančno podporo študentom, ki delujejo na področjih umetnosti,AV-kulture in kulturne dediščine oziroma se izobražujejo za poklice v umetnosti, ki jih je trebaposebej podpirati. S štipendijami MK podpira izobraževanje v tujini, poleg tega pa podiplomskeštudente v Republiki Sloveniji. Spremljanje njihove študijske in ustvarjalne poti se nadaljuje tudi pokončanju študija, ko pridobljeno znanje vnašajo v slovenski prostor ali v drugih državah Evropskeunije predstavljajo in promovirajo slovensko kulturo. S štipendiranjem tako MK posredno vpliva narazvoj kulturno-umetniškega udejstvovanja in prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije v svetu.MK je v letu 2010 podelilo naslednje vrste štipendij:– štipendije s sofinanciranjem šolnine za izpopolnjevanje in študij (z javno veljavnostjo) v tujinina področjih umetnosti in AV-kulture,– štipendije s sofinanciranjem šolnine za podiplomski študij v Republiki Sloveniji (z javnoveljavnostjo) na področjih umetnosti in AV-kulture,– štipendije s sofinanciranjem šolnine za nekatere poklice v umetnosti, ki jih je treba posebejpodpirati, in– štipendije s sofinanciranjem šolnine za podiplomske humanistične študije na področju kulture.Podeljevanje štipendij je urejeno v 64. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo(Uradni list RS, št. 77/07 UPB1, 56/08 in 4/10) ter podrobneje določeno v javnem razpisu, ki ga MKpraviloma objavi vsako leto spomladi.2 Pregled razvoja področja štipendiranja Ministrstva za kulturoV želji, da bi se približali študentom, se je z leti način podeljevanja štipendij prek javnega razpisanekoliko spreminjal. Sledi kratek pregled štipendiranja po letih s pomembnejšimi prilagoditvami indosežki ter z informacijami o štipendistih.V letu 2003 je MK na javnem razpisu za štipendije in sofinanciranje šolnin poleg štipendistov, ki soštipendije prejemali na podlagi večletnih pogodb iz preteklih let, financiralo 46 štipendistov. Prištipendijah je veljala tudi rezervna lista kandidatov, ki je omogočala financiranje ob odstopukandidatov oz. povečanju sredstev. Prednost so imeli podiplomski študenti. Vloge je pregledovalastrokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki vseh področij. Leta 2003 je MK uvedlo podporodeficitarnim poklicem (oziroma nekaterim poklicem v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati) prekrazpisov za štipendiranje.V letu 2004 je MK objavilo javni poziv za financiranje štipendij in šolnin, ki je omogočildopolnjevanje vlog. Analiza poziva je pokazala, da je kljub temu velika večina prijaviteljev oddalavlogo tik pred iztekom roka, torej možnosti dopolnjevanja večinoma niso izkoristili. Na razpisu je bilov financiranje sprejetih 47 novih študentov, skupaj s tistimi, ki so štipendije prejemali na podlagipogodb iz preteklih let, je bilo vseh štipendistov 128.512

V pozivu je bila prijaviteljem dana možnost, da samozaposleni v kulturi lahko zaprosijo samo zasofinanciranje dela šolnine (brez štipendije), ki pa je ostala pretežno neizkoriščena, saj sosamozaposleni večinoma želeli mesečno štipendiranje, in ne le sofinanciranja šolnine.Ob vstopu Slovenije v EU je prišlo do sprememb v sistemu šolnin. V nekaterih državah je to pomeniloznižanje šolnin (v posamičnih primerih zelo veliko, npr. v Veliki Britaniji), ponekod pa so šele uvedlišolnine za slovenske študente (npr. Hrvaška). Vloge za podeljevanje štipendij od leta 2004 pregledujeosem področnih strokovnih komisij.Na razpisu leta 2005 je bilo podeljenih 49 štipendij, vseh štipendistov skupaj je bilo 129. Štipendije sopridobili kandidati z vseh področij umetnosti, in sicer glasbene umetnosti, likovne umetnosti,arhitekture in oblikovanja, uprizoritvene umetnosti, intermedijske umetnosti, knjige, AV-kulture inkulturne dediščine.Leta 2006 je MK podaljšalo rok za predložitev dokazila o dokončanem dodiplomskem oziromamagistrskem študiju do konca junija, da bi omogočilo prijavo tudi tistim, ki so študij formalno končalipo izteku razpisa. V želji, da bi se kar najbolj približalo šolajočim, je MK podaljšalo tudi rok zaoddajo potrdila o dokončanju študija, vendar v okvirih, ki jih še dopuščajo roki, vezani na predpise vzvezi z državnim proračunom (ki ne sovpada s študijskim letom). Leta 2006 je MK podelilo 43štipendij, skupaj z večletnimi pogodbami je bilo štipendistov 126.Od leta 2007 velja, da je splošnemu pogoju za sodelovanje na razpisu (povprečna ocena študija, ki nesme biti nižja od 8,0) dodan alternativni pogoj povprečne ocene 7,0 z oceno diplomske naloge najmanj9,0, kar dodatno omogoča prijavo kandidatom z nižjim študijskim uspehom, ki so študijskesposobnosti dokazali z diplomskim delom.Leta 2007 je štipendije za poklice v kulturi prejelo 57 posameznikov, skupaj z večletnimi pogodbamiiz preteklih let je MK štipendiralo 130 študentov, od tega 11 študentov, ki so se šolali za deficitarnepoklice v kulturi.V letu 2008 je MK ločilo ustvarjalce in poustvarjalce ter humanistične študije v kulturi. Objavilo jekar dva razpisa za štipendije, in sicer:– Javni ciljni razpis za financiranje štipendij in šolnin za podiplomske humanistične študije napodročju kulture s pričetkom v šolskem letu 2008/2009 in– Javni ciljni razpis za financiranje štipendij in šolnin s pričetkom v šolskem letu 2008/2009 zaustvarjalce in poustvarjalce na področju umetnosti in nekaterih deficitarnih poklicev vumetnosti.Leta 2008 je štipendije za poklice v kulturi prejelo 51 posameznikov, skupaj z večletnimi pogodbamiiz preteklih let je MK štipendiralo 135 študentov, med temi 10 štipendistov, ki so se šolali zadeficitarne poklice v kulturi, določene v besedilu razpisa.Tudi v letu 2009 je MK ohranilo dva razpisa za štipendije, in sicer za umetniške smeri in zahumanistične študije. Ohranile so se tudi prej opisane spremembe, ki olajšujejo prijavo večjemuštevilu študentov. Leta 2009 je štipendije na obeh razpisih prejelo 56 posameznikov, skupaj zvečletnimi pogodbami iz preteklih let pa je MK štipendiralo 102 študenta, od tega 5 štipendistov, ki sešolajo za deficitarne poklicev umetnosti, določene v besedilu razpisa (število štipendistov se polegdrugih dejavnikov spreminja tudi glede na število šolnin in višino sofinanciranja).Grafikon 1: Število štipendistov MK v obdobju 2004–2009513

1601401201008060novihskupaj402002004 2005 2006 2007 2008 2009Štipendije MK so večinoma večletne v skladu s sistemom izobraževanja. Prevladujejo dvoletneštipendije, saj je razpis namenjen predvsem podiplomskemu izobraževanju.Kandidati za štipendiste so se prijavljali na naslednja področja umetnosti:– glasbene umetnosti,– likovna umetnost,– arhitektura in oblikovanje,– uprizoritvene umetnosti,– intermedijske umetnosti,– knjiga,– AV-kultura in– kulturna dediščina.Štipendisti so se šolali na univerzah v Republiki Sloveniji in tudi v tujini, s tem da so se izpopolnjevalitudi na programih, za katere v Sloveniji še ni ustreznih uradnih izobraževalnih institucij. Poudarek jebil na podiplomskem študiju, za katerega so študenti prejeli večletne štipendije (do zaključka študija),lahko pa so zaprosili tudi za sofinanciranje šolnine.Višina mesečne štipendije za podiplomski študij v RS v letu 2010/11 je 325 EUR, za študij v tujini pa651 EUR. Poleg tega lahko kandidati zaprosijo tudi za sofinanciranje šolnine. Štipendija se izplačuje12 mesecev oziroma toliko mesecev v šolskem letu, kolikor traja študij. Šolnina (delež, ki ga odobristrokovna komisija) se izplačuje za posamezno šolsko leto po predložitvi dokazil o plačani šolnini.Vsako leto MK financira štipendije in deleže šolnin približno 120 štipendistom, ki po končanemštudiju delujejo kot ustvarjalci in poustvarjalci na vseh področjih umetnosti in v deficitarnih poklicih vkulturi. Število se iz leta v leto spreminja, saj je odvisno tako od števila študentov v Sloveniji oziromav tujini kot od števila in višine odobrenih šolnin, mirovanja štipendij ipd.514

3 Štipendije za poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpiratiMinistrstvo od leta 2003 z razpisi skrbi tudi za deficitarne poklice v kulturi oziroma za zagotavljanještipendij za poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati. Vsako leto se je za izobraževanje zate poklice prijavilo le nekaj študentov, hkrati pa med prijavami niso bili zastopani vsi poklici,navedeni v besedilu razpisa. MK si bo tudi v prihodnje prizadevalo za štipendiranje izobraževanja zatiste poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati. Na razpisih so za te poklice postavljenimilejši pogoji, med drugim višja starostna meja za prijavitelje.4 SklepOb koncu naj omenim še izsledke raziskave o učinkih štipendiranja podiplomskih umetniškihizobraževanj na področju glasbene umetnosti v mednarodnem prostoru, ki je pokazala, da imajo skorajvsi štipendisti s tega področja (92 % 1 ) dobro izkušnjo z MK kot štipenditorjem.Poudariti je treba, da je spodbujanje mladih ustvarjalcev s štipendiranjem izjemnega pomena za njihovumetniški razvoj in širše za kakovost usposobljenega kadra za delovanje v kulturi ter posledično zarast kreativnega sektorja. Tudi v prihodnosti si MK želi predvsem uspehov svojih štipendistov, takopri dokončanju študija kot pri nadaljnjem umetniškem oziroma kulturnem udejstvovanju.5 Analiza PSPNPrednosti:Razpis za štipendiranje se je skozi leta dopolnjeval, vpeljane so bile spremembe, ki so vplivale navečjo odprtost razpisa in bi jih bilo treba ohraniti tudi v prihodnosti. Mladi se s pomočjo štipendijeMK lahko posvečajo študiju in razvijajo svoje umetniške potenciale. MK vseskozi sledi poteku študijater tudi po končanem študiju pridobiva poročila o delovanju štipendistov. V okviru štipendiranja jeposebna pozornost namenjena štipendiranju za poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati.Poleg tega se MK pri pripravi razpisov odziva na potrebe in želje kandidatov za štipendije, seveda vokviru veljavnih predpisov in finančnih možnosti. Pomembna prednost razpisa za financiranještipendij in šolnin je zagotovo v njegovi odprtosti.Slabosti:V preteklosti se je MK srečevalo tudi s posameznimi pripombami kandidatov za štipendije, in sicer napogoj, da je treba ob prijavi na razpis priložiti dokazilo o predhodni stopnji študija, ki ne sme biti nižjaod dokončane srednje šole, ter na roke za oddajo dokumentov. Ob tem ne smemo pozabiti, da gre zarelativno majhno število štipendij na ozko usmerjenem področju in da je MK sledilo cilju, izbratikandidate za visoko specializirane poklice, ki so že izkazovali uspehe na določenem področju. Poleg1 V okviru raziskav in elaboratov, ki jih MK vsako leto pridobi s postopkom javnih naročil malih vrednosti, jebila decembra 2005 končana tudi kratka raziskava Učinki štipendiranja podiplomskih umetniških izobraževanjna področju glasbene umetnosti v mednarodnem prostoru: zaposlitve in pomembnejši umetniški dosežkinekdanjih štipendistov MK, ki jo je opravila Sara Lorenz. Četudi je omejena samo na področje glasbe,podiplomski študij v tujini in obdobje 1995–2004 (v vzorec je bilo vključenih 26 anketirancev), ponudi kar nekajzgovornih podatkov. Mladi glasbeniki študij v tujini ocenjujejo kot izjemno pozitivno izkušnjo, med drugim papoudarjajo naslednje prednosti podiplomskega študija v tujini:– širša razgledanost na strokovnem področju,– možnost izobraževanja pri vrhunskih umetnikih za posamezna področja,– večja izbira programov,– večja razgledanost in višja strokovnost,– za posamezna področja v Sloveniji študij še ni možen,– možna je realnejša primerjava znanja in sposobnosti kandidatov,– srečanje z drugačnimi pristopi, novo literaturo in drugimi metodami dela.Študij je izpolnil pričakovanja velike večine (88,5 %) in kar 92,3 % anketirancev je zatrdilo, da so imeli dobroizkušnjo z MK kot štipenditorjem.515

tega gre za izredno širok spekter umetniškega udejstvovanja, tako glede študijskih smeri kot tudi gledegeografske raznolikosti študijev. Da bi se približali željam in potrebam kandidatov ter se čim boljuskladili s šolskim letom, je MK že podaljšalo rok za oddajo potrdil o zaključenem dodiplomskem alimagistrskem študiju. Pri tem je bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da študijsko leto ne sovpada sproračunskim letom, ki MK zavezuje k dokončanju postopkov za črpanje sredstev iz proračuna. MK sibo še naprej prizadevalo za odpravo administrativnih ovir, uskladitev rokov ter približevanje potrebamkandidatov za štipendije v okviru veljavnih predpisov.Nevarnosti:Spremljanje študijske in ustvarjalne poti nadarjenih posameznikov, ki jih MK sofinancira, se nadaljujetudi po zaključku študija, ko pridobljeno znanje vnašajo v slovenski prostor ali v drugih državahpredstavljajo in promovirajo slovensko kulturo. Spremljamo tudi vrsto opaznih nastopov našihštipendistov doma in v tujini, nekateri pa so za svoje delo dobili tudi nagrade. Na področju se občasnopojavljajo težave glede zaposlovanja štipendistov po končanju študija, ki pa ima lahko vzroke drugje.V prihodnosti si bo MK še naprej prizadevalo vzpodbujati štipendiste za izobraževanje za poklice vumetnosti, ki jih je treba posebej podpirati, kar bo skušalo doseči z ugodnejšimi prijavnimi pogoji zaštipendiranje za poklice, ki so vsako leto opredeljeni v razpisu. Ob tem ne gre spregledati dejstva, daza nekatere poklice ni študijskih smeri oziroma včasih niso del šolskega sistema, nekateri pa lahkopredstavljajo izziv ob iskanju zaposlitve. Poleg tega bi si lahko MK posebej prizadevalo za ohranitevštipendij za doktorske študije, saj gre za visoko specializirane poklice v umetnosti. To lahko poskušadoseči z vključevanjem takih štipendij v razpis, vendar pa pri tem ne bi smelo spregledati primerovnedokončanja študija posamičnih štipendistov (kar se sicer dogaja tudi na nižjih stopnjah) inposledičnega vračanja štipendije iz različnih vzrokov. V prihodnosti bi si MK lahko prizadevalo tudiza večjo medresorsko usklajenost in vključevanje širše družbe, še zlasti gospodarstva, v sofinanciranještipendij in šolnin za umetniške poklice in poklice v kulturi.Priložnosti:Odprte ostajajo možnosti vključitve oziroma predstavitve štipendistov MK na državnih prireditvah aliproslavah, vendar študij v tujini pogosto predstavlja oviro v smislu prisotnosti.Eden od izzivov za prihodnost je razmislek o postopku podeljevanja štipendij, saj sedaj vloge pregledaosem strokovnih komisij z različnih področij, ki nimajo pregleda nad celotno sliko, hkrati pa jepostopek zato daljši. V preteklosti je vloge že pregledovala ena sama strokovna komisija, sestavljenaiz predstavnikov vseh področij. Ponovna uvedba takšne komisije bi pomenila, da bi imeli člani večjipregled nad celoto vlog in sredstvi, poenostavili pa bi lahko tudi postopke. Pri takem načinu se lahkopojavi bojazen, da bi posamični člani dajali prednost svojemu področju, vendar bi lahko učinek omililiz okvirno porazdelitvijo sredstev po področjih. Ohraniti pa bi bilo treba tudi vsestransko zastopanostpodpodročij, ki jo omogoča sedaj veljavni postopek obravnave.MK spremlja delovanje in uspehe štipendistov, saj mladi umetniki po končanem študiju poročajo osvojem delovanju in dosežkih v Republiki Sloveniji in tujini. Posebej nadarjeni posamezniki soizjemno dragoceni za razvoj in prihodnje vrhunske dosežke na različnih področjih umetnosti inkulture, zato jim je treba omogočiti čim boljše razmere za izpopolnjevanje doma in vzporedno alinadaljnjo ustvarjalno rast tudi v tujini, še posebej v času, ko je položaj mladih ustvarjalcev instrokovnjakov odvisen od kulturnega dogajanja v širšem evropskem okviru. Vrhunsko izšolani talentis svojim darom in širino duha bogatijo slovensko kulturo, prispevajo k njeni prepoznavnosti doma in vsvetu ter k dvigu kakovosti posameznih strok.6 Cilji in ukrepiCilj 1: Spodbujanje izobraževanja na področju kulture s podeljevanjem štipendijZa nadaljnjo uspešno podporo mladim, ki vstopajo na področje umetniškega in kulturnega ustvarjanja,je treba zagotoviti vsakoleten razpis za podeljevanje štipendij posameznikom, ki delujejo na področjihkulture, oz. ustvarjalcem in poustvarjalcem.516

Ukrep: Objava razpisov za štipendiranje nadarjenih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter podiplomskehumanistične študije. Zaželena je ohranitev dosedanjega števila štipendij in hkrati skrb za razvojkakovosti področja.Čas izvedbe: Predvidena objava razpisov za štipendiranje vsako leto v spomladanskem času.Ocena finančnih sredstev: 667.121 EUR 2 letno.Cilj 2: Medresorska koordinacija štipendijske politikeSodelovanje različnih resorjev in ministrstev ob sprejemanju predpisov, sodelovanje med izvajanjempostopkov in pridobivanje informacij pripomorejo k uspešnemu izvajanju štipendiranja.Ukrep: Kontinuirano sodelovanje z drugimi ministrstvi.Sodelovanje bi potekalo v okviru priprav predpisov, izmenjave informacij, poročanja o štipendistihipd.Čas izvedbe: Kontinuirano sodelovanje.Ocena finančnih sredstev: Dodatna sredstva niso potrebna.Cilj 3: Posebno pozornost nameniti izobraževanju za nekatere poklice v umetnosti, ki jih jetreba posebej podpiratiTreba je sprotno spremljati, katere poklice v umetnosti je treba posebej podpirati, jih uvrščati v razpis.Ukrep: Spodbujanje štipendiranja izobraževanja za nekatere poklice v umetnosti, ki jih je trebaposebej podpirati.Spremljanje potreb na področju kulture in uvrstitev izobraževanja za poklice v umetnosti, ki jih jetreba posebej podpirati, ter uvrstitev teh štipendij v vsakoletne razpise ob upoštevanju specifičnihznačilnosti področja oz. izobraževanja.Čas izvedbe: Predvidoma v okviru vsakoletnih razpisov za štipendiranje.Ocena finančnih sredstev: 40.000 EUR letno (znotraj sredstev razpisa).Cilj 4: Ohranitev štipendiranja na doktorski stopnji oz. tretji bolonjski ravniOb napovedanih spremembah štipendiranja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (ki tostopnjo izključuje iz štipendiranja) je pomembno, da Ministrstvo za kulturo ohrani štipendije tudi zadoktorsko stopnjo oz. tretjo bolonjsko raven.Ukrep: V vsakoletnem razpisu se poleg drugih stopenj ohrani možnost podelitve štipendij na doktorskistopnji oz. tretji bolonjski ravni.Ministrstvo v prihodnjih letih v razpisu ohrani tudi štipendije za študij na najvišji ravni.Čas izvedbe: Predvidoma v okviru vsakoletnih razpisov za štipendiranje.Ocena finančnih sredstev: 30.000 EUR letno (znotraj sredstev razpisa).7 ViriJenčič, B., in dr. (1996). Petdeset let Prešernovih nagrad: 1947–1996, Upravni odbor Prešernovegasklada in Gorenjski muzej.2 Vse ocene sredstev so pri navedenih ciljih okvirne, saj so odvisne od števila vsakoletnih prijav. Poleg tega jedolžina sofinanciranja različna, saj so štipendisti financirani za obdobje dokončanja posamične stopnje študija,spreminjajo pa se tudi višine šolnin in štipendij.517

Lorenz, S. (2005). Učinki štipendiranja podiplomskih umetniških izobraževanj na področju glasbeneumetnosti v mednarodnem prostoru: zaposlitve in pomembnejši umetniški dosežki nekdanjihštipendistov MK, Zveza glasbene mladine Slovenije.Nacionalni program za kulturo 2004–2007 (2004), Ljubljana, MK.Nacionalni program za kulturo 2008–2011 (2008), Ljubljana, MK.518

3.2Matjaž ŠekoranjaPOKLICNO USPOSABLJANJEKAZALO1 Opredelitev področja2 Financiranje3 Kadri4 Infrastruktura5 Analiza PSPN6 Predlog ciljev in ukrepov519

1 Opredelitev področjaGre za sofinanciranje programov poklicnega usposabljanja posameznikov na področju deficitarnihkulturnih poklicev s področja umetnosti in medijev ter za podporo tistim nevladnim organizacijam, kisicer ne izvajajo rednih formalnih oblik izobraževanja, a so po svoji dejavnosti sposobne izvajatiseminarje, predavanja, delavnice, srečanja, kongrese ipd. v sodelovanju z domačimi in/ali tujimistrokovnjaki na posameznem umetniškem področju. Postavka pokriva tudi podobno vrsto izobraževanjna tujem, ki jih obiskujejo domači udeleženci, če podobne vsebine v Sloveniji niso primerljive alidosegljive. Podpora takšnim oblikam izobraževanja je nujna, saj v formalnem izobraževalnem sistemuna področju sodobne umetnosti stalno naletimo na bele lise, ki se kažejo v pomanjkanju določenihprogramov ter specializiranih izobraževalnih ustanov, ki bi jih lahko izvajale.Nekaj značilnih primerov sofinanciranih programov, ki se nanašajo na deficitarna področja: refleksijascenskih umetnosti, delavnica slovenske dramatike, usposabljanje plesalcev sodobnega plesa,izobraževanje za produkcijo sodobne uprizoritvene umetnosti, spletni časopis, spletni prosti radio,spletno glasbeno založništvo, teorija sodobne umetnosti, pisanje o sodobni umetnosti, umetnost kotraziskava, kritiško recenzentsko izobraževanje, simpozij o slovenski ljudski pesmi, aktualizacijaljudske plesne dediščine, ustvarjalnost jazz glasbe, multidisciplinarno radijsko novinarstvo, literarnonovinarstvo na področju socialne problematike, odprtokodno programiranje, problematikaavdiovizualnih arhivov, intermedijske AV-delavnice za kreativno uporabo digitalne tehnologije ipd.ter nekaj značilnih deficitarnih poklicev: oblikovalec svetlobe, plesalec, koreograf, animator lutk,kritik za področja avdiovizualnih, glasbenih, intermedijskih, uprizoritvenih in vizualnih umetnosti,producent, filmski in video montažer, masker, režiser zvoka, dirigent simfoničnega orkestra, kulturnimenedžer ipd.Nacionalna kulturna politika se zaveda, da sta kulturna in izobraževalna sfera povezani, da sevzajemno utemeljujeta in dopolnjujeta, zato na različne načine spodbuja povezovanje in prepletanjeizobraževalnih in kulturnih vsebin. Eden od teh je gotovo tako imenovano poklicno usposabljanje.Navsezadnje gre za ublažitev posledic neučinkovitosti in togosti vpeljanega izobraževalnega sistema,ki naj bi pripravljal ustvarjalce za posamezne umetniške poklice ter druge specifične poklice v kulturi.Zato je toliko bolj razumljivo, da Ministrstvo za kulturo kaže izjemno pozornost do te problematike ters sofinanciranjem izbranih programov posredno skuša pomagati pri dopolnjevanju vrzeli ustreznihvsebinskih, prostorskih, kadrovskih in tehničnih pogojev predlagateljev tovrstnih programov, kiomogočajo dvig izobrazbene ravni na neformalni ravni ter posledično višjo kakovost pri ustvarjanju,razširjanju in varovanju kulturnih vsebin.Podporo programov poklicnega usposabljanja Ministrstvo za kulturo izvaja v okviru Direktorata zaumetnost, in sicer prek letnega ciljnega projektnega razpisa, ki je namenjen nevladnim in zasebnimnepridobitnim kulturnim organizacijam s statusom pravne osebe. Gre za sofinanciranje organizacije inizvedbo programov usposabljanja na naslednjih področjih: uprizoritvena umetnost, glasbena umetnost,likovna umetnost, intermedijska umetnost in mediji. Vsebinsko sega v tisti segment, ki ga redniizobraževalni procesi ne pokrivajo ali pa vsaj ne dovolj glede na dejanske potrebe in aktualnostkulturno-umetniške produkcije na posameznih področjih. Nova znanja bodo vedno bolj potrebna tudiza upravljanje v kulturi, za upravljanje avtorskih pravic in kot podpora kulturnim industrijam.Na izvedbeni ravni cilji vsakoletnega projektnega razpisa sledijo naslednjim dolgoročnim ciljemministrstva:– zvišanje dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjanja,– spodbujanje vključevanja izvajalcev javnih kulturnih programov in projektov v izobraževalneprocese,– izboljšanje delovnih razmer zaposlenih in samozaposlenih na področju kulture,– spodbujanje povezovanja izvajalcev na področju kulture,– spodbujanje kritičnega in strokovnega vrednotenja kulture,520

– oblikovanje novih produkcijskih možnosti na področju kulture,– podpiranje konkurenčnih, kakovostnih, prepoznavnih in prodornih programov in projektov vmednarodnem prostoru,– programsko in poslovno sodelovanje med javnim in nevladnim sektorjem ter obeh zmednarodnimi partnerji,– povečanje izkoriščenosti razpoložljive javne infrastrukture in zaposlenih kadrov v javnihzavodih,– podpora mobilnosti umetnikov in njihovih del, predvsem znotraj EU, in– spodbujanje podpornih programov za področje umetnosti.Na področju poklicnega usposabljanja so potrebe večje od formalnih možnosti, realizacija postavljenihciljev pa je v prvi vrsti odvisna od razpoložljivih sredstev. Postavljeni cilji za prihodnja leta naj bi tasegment tudi materialno primerno dodatno ojačali.Ob nujnosti nadaljevanja podpore poklicnih izobraževanj kot dopolnila vrzelim v rednemizobraževalnem sistemu na MK že vrsto let opažamo potrebo po vzpostavitvi rednega insistematičnega izobraževanja vodilnih kadrov na področju kulture v menedžmentu. MK je že v letu2010 nameravalo izvesti pilotni projekt podpore izobraževanja vodilnih umetniških kadrov s področjamenedžmenta, a je moralo zaradi finančnih omejitev cilj preložiti na obdobje novega Nacionalnegaprograma za kulturo. Postavljeni cilji za prihodnja leta naj bi ta segment tudi materialno primernododatno ojačali.Tabela 1: Pregled vseh področij umetnosti skupaj glede na izbrane parametre, 2007–2009Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009Število programov 41 75 82Skupno število slušateljev 4.000 6.250 3.957Število predavateljev 382 283 321Razpisni postopek za podporo programom poklicnega usposabljanja je usmerjen prvenstveno v profilein področja, ki se opredelijo kot deficitarni – za katera ni poskrbljeno v okvirih rednega šolskega invisokošolskega sistema. Leta 2007 je bilo podprtih 5 % več programov kot v letu 2006. Vidno se jebogatila tudi vsebinska raznolikost. V letu 2008 se kaže enormno povišanje izobraževalnih programovin slušateljev (56 %). Zaradi večjega števila izobraževalnih programov je opazna zadrega v okvirurazpoložljivih financ, ki se izraža v zmanjšanem številu predavateljev, saj so ti najvišja finančnapostavka tovrstnih programov. V letu 2009 je bilo podprtih še več programov kakor v predhodnemletu. Kljub zmanjšanemu številu slušateljev (manjša dostopnost zaradi nujnosti povečanja kotizacij)opažamo pozitiven trend pri povečanem sodelovanju predavateljev. Iz podatkov je razvidno, da seštevilo podprtih programov usposabljanja na področju kulture povečuje in s tem zagotavlja boljšepogoje za ustvarjalnost in umetnost, saj gre tako za podporo deficitarnim dejavnostim kot tudi zazagotavljanje pogojev za ustvarjanje.Iz vsega povedanega sledi, da razpoložljiva finančna postavka, ki se v vseh letih njenega obstoja nibistveno spreminjala, poka po vseh šivih in jo bo treba okrepiti vsaj z mnogokratnikom 2 do 3.Področje likovne umetnostiIzobraževalni programi, delavnice, platforme neprofitnih zavodov in društev so večinomasofinancirani prek projektnega razpisa za poklicno usposabljanje Ministrstva za kulturo. V obdobju odleta 2005 se je število prijaviteljev, ki izvajajo poseben program poklicnega usposabljanja, tj.neformalnega izobraževanja na področju, ne samo povečalo, temveč je do leta 2009 zajelo že velik del521

aznolike ustvarjalne prakse, v različne seminarje, predavanja, okrogle mize in delavnice pa vključiloštevilne ciljne skupine, v razponu od slikarskih delavnic za otroke iz neprivilegiranih skupin prekvsakoletnih delavnic stripa in šole za kustose do kakovostnih strokovnih izobraževanj, ki so bilinamenjeni tudi takim, ki so se s področjem ukvarjali poklicno. Leta 2009 je svoje programe na razpisprijavilo že 18 izvajalcev. Ti programi so se izkazali kot odlično dopolnilo razstavni dejavnosti, sajveliko pripomorejo k popularizaciji likovne umetnosti, spodbujajo posameznikovo kreativnost,obenem pa mu na neformalen, velikokrat duhovit in prijazen način približajo umetnost. Na področjusmo prek razpisa podpirali raznovrstnost, vključevanje različnih ciljnih skupin, razpršenost ponudbepo celotni Sloveniji, prednostno pa smo obravnavali tudi pristop k izobraževanju. Ugotavljamo odličnerezultate v doseganju postavljenih ciljev, a določene slabosti v tendencah, da ti programi postanejokonkurenčni profesionalnim oblikam izobraževanja, ter občasni manjši dostopnosti zaradi previsokihkotizacij, ki so povezani s honorarji tujih mentorjev.Področje uprizoritvene umetnostiPodročje uprizoritvene umetnosti in produkcije na področju uprizoritvene umetnosti je kompleksno inrazvejeno, saj vključuje množico profilov in poklicev, ki sodelujejo pri izvedbi produkcije inteoretičnem razvoju področja. Formalno, institucionalno izobraževanje za najbolj vidne ustvarjalnepoklice (igralec, režiser, dramaturg) poteka na AGRFT. Sodobni plesalci pridobivajo formalno znanjev okviru srednješolskega programa za sodobni ples, posamezniki so svoje tehnične osnove pridobilitudi prek sistema šolanja baletnih plesalcev. Za množico poklicev, ki se vključujejo na področjeuprizoritvene umetnosti, predvsem sodobnih uprizoritvenih praks in teorije, pa v Sloveniji nipotrebnega izobraževanja. Zato je sofinanciranje programov neformalnega poklicnega usposabljanjana področju uprizoritvene umetnosti, ki jih Ministrstvo za kulturo letno sofinancira prek ciljnegaprojektnega razpisa, bistveno za pridobivanje prepotrebnih znanj za produkcijo in razvoj področja.Glede na pomen teh izobraževalnih programov za področje so sredstva za sofinanciranje njihoveizvedbe bistveno prenizka. Za prihodnost bi bilo treba strateško redefinirati sofinanciranjeizobraževalnih programov: analizirati stanje in potrebe, postaviti vsebinske prioritete, zagotovitivečletno sofinanciranje referenčnim in prioritetnim celostno zasnovanim programom, letnosofinancirati posamezne delavnice za deficitarne poklice na področju. Hkrati bi bilo treba vzpostavitipovezavo z Ministrstvom za visoko šolstvo in umestiti posamezne programe kot vsebine vvisokošolskem izobraževanju.Področje glasbene umetnostiIzobraževalni programi na področju glasbene umetnosti na področjih, na katerih znotraj rednegaizobraževanja ni moč pridobiti dodatnega znanja, potekajo v okviru delavnic, seminarjev in jihizvajajo zavodi in društva. Izobraževanja potekajo na področju ohranjanja glasbene dediščine (etnoglasba, stari plesi, izdelovanje starih glasbil, negovanje izročila ljudskega petja v Sloveniji,usposabljanja zborovodij …). S predavanji in delavnicami, ki jih vodijo priznani tuji in slovenskipredavatelji, želijo udeležencem predstaviti vsebine in posredovati znanje s področja elektronskeglasbe, novih tehnologij in novih pristopov h glasbeni kompoziciji. Število prijaviteljev iz leta v letanarašča. Ker institucionalno izobraževanje ne zadovoljuje vseh potreb po izobraževanju na področjuglasbene umetnosti, opažamo, da število prijaviteljev iz leta v leto narašča, sredstev za tovrsten razpispa primanjkuje. Glede na postavljene cilje opažamo dobre rezultate.Področje intermedijske umetnostiIzobraževanje na področju intermedijske umetnosti poteka na več ravneh: kot neformalnousposabljanje v okviru ciljnega projektnega razpisa, kot možnost rezidenc in delovnih štipendij vokviru projektnega razpisa in v okviru posebnih razpisov za redno štipendiranje.Sledimo tudi povezovanju formalnega dela izobraževalnih institucij (ALUO, FRI, AGRFT), ki nepoteka samo na ravni interdisciplinarnega podiplomskega izobraževanja, temveč vedno bolj tudi naravni konkretnih projektov in produkcij – tudi v povezavi s tujimi visokošolskimi izobraževalnimiinstitucijami, čeprav imamo zaradi pomanjkanja medresorskega dogovarjanja in iz tega izhajajočegasofinanciranja v takšnih primerih zelo omejene realne možnosti. Predvsem pa pogrešamo večpartnerskih pobud za sodelovanje (in sofinanciranje) skupnih projektov s strani ministrstva,pristojnega za visoko šolstvo (tudi na primeru multimedijskih centrov). Glede na zelo živo in522

tehnološko spremenljivo področje je izobraževanje na področju intermedijske umetnosti ena od tistihprioritet, ki bi se v prihodnje morala bolj prepričljivo zrcaliti tudi v večjih razpoložljivih finančnihsredstvih.2 FinanciranjeTabela 2: Sofinanciranje programov poklicnega usposabljanja 2004–2010Leto Sofinanciranje (v €)2004 180.0002005 203.0002006 179.0002007 169.0002008 173.0002009 179.0002010 142.000Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev v letu 2010, ki so bila namenjena za ciljni projektni razpisJPR-USP-2010 in je znašala 142.300,00 €, v delitvi po področjih ne odseva v pričakovanih razmerij,vsekakor pa tudi sicer ne zadošča potrebam nobenega od spodaj naštetih področij.Tabela 3: Pregled sofinanciranja posameznih področij v sklopu razpisa za poklicnousposabljanje leta 2010Uprizoritvena umetnost 48.500,00 €Glasbena umetnost 23.400,00 €Likovna umetnost 33.300,00 €Intermedijska umetnost 29.500,00 €Mediji 7.600,00 €3 KadriPodročje poklicnega usposabljanja pri izvajalcih programov ni vezano na lasten specializirani kader,večinoma so to zunanji pogodbeni sodelavci. Praviloma gre za odsev dejanskih potreb znotraj tistihneprofitno organiziranih pravnih oseb, ki ob svojem delu čutijo potrebo po dodatnem usposabljanjuznotraj deficitarnih področjih. Dostikrat so predavatelji tudi gostje iz tujine.4 InfrastrukturaNevladne organizacije, ki so praviloma izvajalci programov poklicnega usposabljanja, ne razpolagajoz namensko prirejenimi in opremljenimi prostori, ki bi bili primerni za kakovostno izvajanje začrtanihprogramov, zato se zatekajo tudi k najemu ustreznih zunanjih lokacij ali pa dejansko izvajajoprograme v okviru možnosti v lastnih prostorskih zmogljivostih.5 Analiza PSPNPrednosti:– neomejena dostopnost izobraževalnih programov zaradi nizke kotizacije ali celo brezplačnegadostopa,– izvajanje mentorskih programov, tudi po načelu »train-the-trainer«,523

– velika angažiranost izvajalcev programov, ki sami najbolje čutijo potrebe po dopolnilnempoklicnem usposabljanju,– lokalno zasnovane izobraževalne akcije, ki ne potekajo le v večjih univerzitetnih središčih, in– vključevanje pretežno mlajših generacij, ki jim takšno izobraževanje lahko pomeni realnospodbudo za lastno poklicno usmerjenost.Slabosti:– finančna podcenjenost programa na vseh področjih umetnosti,– omejene prostorske in kadrovske možnosti izvajalcev poklicnega usposabljanja in– ad hoc programi, ki slonijo na pobudi posameznikov in niso konceptualizirani, koordinirani vširšem prostoru ter ne sledijo trajnostnim ciljem.Priložnosti:– obogatitev vrzeli, ki jih pri obravnavi sodobne umetnosti in deficitarnih poklicev izkazujeustaljen izobraževalni sistem,– dejavnejša in celovitejša vloga kulturne politike pri oblikovanju in izvajanju alternativnihizobraževalnih programov za poklice v kulturi ter– prednostna skrb za izobraževanje tistih poklicev v kulturi, ki niso del rednega šolskegasistema.Nevarnosti:– podcenjevanje vloženih naporov in dostopnosti, ki se kaže v simboličnih kotizacijah ali celobrezplačni ponudbi, in– maskiranje dejanskega stanje glede na nefleksibilnost in akademsko odtujenost etabliranegaizobraževalnega sistema.6 Predlog ciljev in ukrepovCilji:– vzpostavitev celovitega izobraževanja vodstvenih kadrov na področju kulture v menedžmentu(finance, organizacija, upravljanje kadrov, marketing idr.),– povečana aktualna in kakovostna ponudba predavateljev poklicnega usposabljanja,– izvirna in sodobna zasnova izobraževalnih umetniških programov,– povečana dostopnost programov z minimalnim lastnim prispevkom udeležencev inoblikovanje programov, ki jim tudi znotraj kreativnih industrij ni moč pripisati pretežnokomercialne naravnanosti,– prednostno obravnavanje deficitarnih programov in poklicev znotraj poklicnega usposabljanja,– prednostna podpora programom in projektom, ki se navezujejo na izvajalce z deficitarnimipoklici v kulturi,524

– povečanje štipendij s sofinanciranjem šolnine za podiplomski študij v Republiki Sloveniji in vUkrepi:tujini na področjih umetnosti in AV-kulture ter– povečanje štipendij s sofinanciranjem šolnine za deficitarne poklice v kulturi.– vsebinska in finančna podpora vzpostavitvi in kontinuirani izvedbi izobraževalnih programovna področju menedžmenta v kulturi,– podpora, glede na obseg in vsebino, realno ovrednotenim ter uravnoteženim projektom,– medresorsko koordinirana štipendijska politika,– spodbujanje vključevanja javnih zavodov s področja kulture v izobraževalne procese,– spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju izobraževanja za poklice vkulturi,– kriteriji za pridobitev statusa v javnem interesu morajo vsebovati tudi izkazovanje rednegapreverjanja strokovnega znanja na področju ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnihvrednot, ki predstavlja prispevek k izobraževanju za poklice v kulturi,– prednost slušateljev, ki se udeležujejo neformalnih oblik poklicnega usposabljanja pri vpisu vrazvid samozaposlenih v kulturi in pri pridobitvi pravice do plačila prispevkov, ter– izpostavljenost referenčnost predlagateljev, ki imajo z organizacijo izobraževalnih programovže večletne izkušnje in so prepoznavni v slovenskem kulturnem prostoru.525

3.3Nataša BucikRAZVOJ IN SPODBUJANJE KULTURNE VZGOJEKAZALO1 Uvod2 Partnerstvo MK in MŠŠ ter udejanjanje ciljev in ukrepov, opredeljenih v NPK, na področju kulturnevzgoje3 Družbena in vseživljenjska dimenzija kulturne vzgoje4 Analiza PSPN5 Predlogi za nadaljnji razvoj kulturno-umetnostne vzgoje6 Predlogi ciljev in ukrepov7 Viri526

1 UvodTemelji za načrtnejši razvoj kulturne vzgoje so bili postavljeni že v Nacionalnem programu za kulturo(NPK) 2004–2007, kjer je bila kulturna vzgoja na podlagi trendov v Evropi ter raziskovalnih analiz, kijih je v obdobju 2003–2004 na tem področju opravil Mirovni inštitut, opredeljena kot ena odpomembnih prioritet kulturne politike. Ministrstvo za kulturo je začelo tesnejše in načrtnejšesodelovanje z Ministrstvom za šolstvo in šport (MŠŠ) na tem področju šele leta 2006. V obdobju doleta 2008 smo skupaj preučili možnosti razvoja kulturno-umetnostne vzgoje ter po zgledu drugih državEU in na podlagi domačih analiz skušali postaviti temelje partnerskega sodelovanja kulturnih invzgojno-izobraževalnih ustanov. Zasnovali smo nekaj skupnih nacionalnih projektov, ki jih zaradidobrih odzivov v obeh resorjih, izvajamo še danes.Pomemben korak naprej je bilo sodelovanje MK in MŠŠ pri opredelitvi kulturne vzgoje kotdolgoročnega cilja slovenske kulturne politike v NPK 2008–2011. Zastavili smo skupne cilje in ukrepekulturno-umetnostne vzgoje na nacionalni ravni, zavedajoč se, da je za uspešen razvoj področja napresečišču kulture in izobraževanja ključno trdno partnerstvo obeh resorjev. Pri opredelitvi ciljev inukrepov smo izhajali tudi iz mednarodnih in evropskih dokumentov ter izsledkov številnihmednarodnih in nacionalnih konferenc in srečanj s tega področja. Za oblikovanje načrtnega insistematičnega razvoja kulturne vzgoje smo hkrati poskušali na različne načine pridobiti podatke odogajanju v šolskem prostoru. K vzpostavljanju partnerstva na tem področju je prispevalo tudiPriporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2006) 1 ,ki med osem ključnih kompetenc vključuje tudi kulturno zavest in izražanje ter članstvo MK in MŠŠ vEU delovni skupini za sinergije med kulturo in izobraževanjem, zlasti umetnostno vzgojo, kjer lahkoskupaj sledimo razvoju področja ter spoznavamo primere dobrih praks v drugih državah EU na ravnikulturne in šolske politike.V NPK 2008–2011 smo si skupaj zastavili naslednje nacionalne cilje:1. Sistematična skrb za programsko ponudbo kulturnih ustanov za otroke in mladino na vsehpodročjih kulture, za dostopnost in popularizacijo kulture med mladimi.2. Kulturna vzgoja kot kroskurikularna vsebina in razsežnost.3. Sistematična skrb za nadaljnje strokovno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji inizobraževanju v kulturni vzgoji ter za dodatno usposabljanje strokovnjakov in ustvarjalcev vkulturnih ustanovah, ki pripravljajo projekte in programe za otroke in mlade v vrtcih in šolahali za njih.4. Priprava akcijskega načrta sodelovanja in vzpostavitev mreže sodelujočih, partnerskih,vzgojno-izobraževalnih in kulturnih ustanov na področju kulturne vzgoje.5. V okviru nacionalnega kulturnega portala posebej zagotoviti dostopnost informacij okakovostnih kulturnih dobrinah (ponudbi) za otroke in mladino.1 . Referenčni okvir opredeljuje osem ključnih kompetenc, med njimi tudi kulturno zavest in izražanje:»Spoštovanje pomena kreativnega izražanja, zamisli, izkušenj, in čustev v različnih medijih, vključno z glasbo,upodabljajočimi umetnostmi, literaturo in vizualnimi umetnostmi. S to kompetenco so povezani določena znanja,spretnosti in odnosi. Kulturno znanje vključuje zavest o lokalni, nacionalni in evropski kulturni dediščini ternjenem mestu v svetu. Zajema osnovno poznavanje glavnih kulturnih del, vključno s popularno sodobno kulturo.Bistveno je razumeti kulturno in jezikovno raznovrstnost v Evropi in drugih regijah po svetu, potrebo po njeniohranitvi ter pomen estetskih dejavnikov v vsakdanjem življenju. Spretnosti vključujejo priznavanje in izražanje,kot so: upoštevanje in uživanje v umetnostnih delih ter predstavitvah ter samoizražanje skozi različne medije zuporabo posameznikovih prirojenih sposobnosti. K spretnostim spadajo tudi sposobnost za povezovanje lastnihustvarjalnih in izraznih pogledov z mnenji drugih ter za prepoznavanje družbenih in gospodarski priložnostih vkulturni dejavnosti. Kulturno izražanje je bistveno za razvoj ustvarjalnih spretnosti, ki jih je mogoče prenesti naveč različnih poklicnih področij. Prav razumevanje lastne kulture in občutek identitete sta lahko osnova za odprtodnos in spoštovanje do različnosti kulturnega izražanja. Pozitiven odnos zajema tudi ustvarjalnost,pripravljenost za negovanje estetskih možnosti z umetnostnim samoizražanjem in sodelovanje v kulturnemživljenju.«.527

V obdobju 2008–2010 je bilo pripravljenih nekaj publikacij, dokumentov in konferenc na EU innacionalni ravni, ki poudarjajo oziroma opozarjajo na pomembnost načrtnega razvoja tega področja. Vtem obdobju se je odvijalo Evropsko leto medkulturnega dialoga (2008) ter Evropsko letoustvarjalnosti in inovativnosti (2009), oba projekta sta dala velik poudarek kulturi in umetnosti.Posebej izpostavimo še 2. UNESCO svetovno konferenco o kulturno-umetnostni vzgoji (2010), kjer jebil sprejet dokument Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education, ki prepoznavapomembnost kulturno-umetnostne vzgoje v vzgoji in izobraževanju ter še posebej opozarja na njenpomen pri konstruktivnih prenovah izobraževalnih sistemov.2 Partnerstvo MK in MŠŠ ter udejanjanje ciljev in ukrepov, opredeljenih v NPK, na področjukulturne vzgoje,Leta 2006, ko smo se na pobudo MK dogovorili za sodelovanje, se je MŠŠ odločilo, da v šolskem letu2006/2007 nameni kulturi posebno pozornost. Skupaj smo spodbudili projekt Šolsko leto kulture vvrtcih, osnovnih in srednjih šolah (Leto kulture), katerega cilji so bili: spodbujati spoznavanje kulturein različnih umetniških zvrsti; spodbujati ustvarjalnost otrok in mladine; zviševati kulturno pismenost;omogočiti otrokom in mladini večjo dostopnost kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost na vsehpodročjih umetnosti; izboljšati šolsko klimo; spodbujati ustvarjalnost in inovativnost kot pomembnikompetenci; promovirati kulturno raznolikost ter dvigniti zavest o pomenu kulturne vzgoje v šolskemin javnem prostoru.MK in MŠŠ se od začetka sodelovanja zavedata, da je za uspešen razvoj področja ključna vzpostavitevkulturno-vzgojno-izobraževalne mreže. Od leta 2006 si prizadevamo izboljšati dostopnost informacij okakovostni ponudbi projektov in programov, ki jih izvajajo kulturne ustanove z različnih področijumetnosti. V Letu kulture smo kulturno-umetnostno vzgojo posebej izpostavili na nacionalnihstrokovnih posvetih ravnateljev in ravnateljic vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Portorožu (potekajovsako leto pod okriljem MŠŠ). Glede na pozitivne odzive ravnateljev in kulturnih ustanov si MKvsako leto prizadeva vključiti kulturno-vzgojne vsebine v programe posvetov.Leta 2007 je MŠŠ v sodelovanju s slovenskim uradom za UNESCO, British Council Slovenia in MKorganiziralo posvet Kulturna vzgoja v osnovni šoli, namenjen učiteljem in predstavnikom kulturnihustanov. Cilji posveta so bili povečati občutljivost in dvig zavesti o pomenu kulturne vzgoje vizobraževanju, opredeliti kulturno in umetnostno vzgojo, predstaviti pozitivne učinke kakovostnekulturne vzgoje na šolo ter predstaviti možnosti povezovanja in sodelovanja kulturnih ustanov sšolami.V Letu kulture smo MK, MŠŠ in Združenje splošnih knjižnic začeli nacionalni projekt Rastem sknjigo, ki je tesneje povezal osnovne šole in splošne knjižnice po vsej Sloveniji ter tudi v zamejstvu.Projekt je bil tako dobro sprejet med učenci, učitelji in knjižničarji, da ga izvajamo še danes, vendar gasedaj organizacijsko vodi Javna agencija za knjigo RS (JAK), ki je začela delovati 2009, med drugimtudi z nalogo sistematične skrbi za bralno kulturo na nacionalni ravni. Projekt, namenjensedmošolcem, skuša spodbuditi pozitiven odnos do branja in knjige ter povečati obiskovanje knjižnic.Za učence, ki v času pouka skupaj obiščejo splošno knjižnico, je pripravljen poseben program –seznanijo se z bogato ponudbo splošnih knjižnic, na koncu obiska pa vsak učenec prejme v darsodobno izvirno mladinsko leposlovno delo. V šolah spodbudijo učence k branju te knjige,organizirajo pogovore o knjigi, pogosto povabijo na šolo avtorja knjige, na eni od šol pa so učenci leta2008 po izbrani knjigi posneli celo film. Vsako leto je vključenih okrog 19.500 sedmošolcev izslovenskih osnovnih šol, osnovnih šol s prilagojenim programom in slovenskih zamejskih šol v Italiji,Avstriji in na Madžarskem. Uspešnost projekta je prispevala k širitvi projekta na srednješolsko raven –v šolskem letu 2010/2011 so vključeni dijaki prvih letnikov vseh srednjih šol v Sloveniji. Projektorganizacijsko vodi JAK, sodelujemo pa MK, MŠŠ, Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) in Združenjesplošnih knjižnic.V Letu kulture smo spodbudili še en nacionalni projekt – Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz, kista ga zasnovala Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (Mestna knjižnicaLjubljana) in Pedagoška sekcija pri Skupnosti muzejev Slovenije. Kviz, ki spodbuja knjižničnoinformacijskoopismenjevanje, spoznavanje kulturne dediščine in obiskovanje kulturnih ustanov,528

temelji na vzpostavitvi partnerstva splošnih knjižnic, muzejev in osnovnih šol. Namenjen je predvsemučencem 2. in 3. triletja devetletke. MK (od leta 2009 pa JAK) in MŠŠ projekt podpirataorganizacijsko in finančno še danes, saj so ga šole in knjižnice zelo dobro sprejele.Da bi spodbudili večje sodelovanje in povezovanje vzgojno-izobraževalnih in kulturnih ustanov, jeMŠŠ leta 2006 pozvalo vrtce in šole k imenovanju koordinatorjev kulturne vzgoje. Njihove ključnenaloge naj bi bile skrb za večjo informiranost strokovnih delavcev, otrok, učencev oziroma dijakov ternjihovih staršev o kulturnih projektih in programih, ki jih ponujajo kulturne ustanove tako v okvirupouka kot za kvalitetnejše preživljanje prostega časa, koordinacija kulturnih dejavnosti v vrtcu ali šoliter povezovanje z različnimi kulturnimi ustanovami.Po zaključku Leta kulture je ZRSŠ opravil evalvacijo projekta na vseh treh nivojih (vrtci, osnovne insrednje šole). Čeprav vzgojno-izobraževalne ustanove niso prejele dodatnih finančnih sredstev, je bilov tem letu izvedenih več projektov s področja kulture, intenzivnejše je bilo tudi sodelovanje skulturnimi ustanovami. Na pobudo MŠŠ za imenovanje koordinatorjev kulturne vzgoje pa se jeodzvala manj kot četrtina vrtcev in šol, saj delo koordinatorja ni sistemsko urejeno.Na primeru preučitve treh uveljavljenih nacionalnih kulturno-vzgojnih projektov: Bralne značke(Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS), Impro Lige (KUD France Prešeren) in zborovskega petja(Javni sklad RS za kulturne dejavnosti), smo ugotovili, da je njihovo izvajanje uspešno, ker imajo:– vzpostavljeno trdno partnerstvo kulturnih ustanov z vzgojno-izobraževalnimi,– zagotovljeno strokovno, organizacijsko in finančno podporo (posredno ali neposredno) v obehresorjih, kulturnem in šolskem, na nacionalni in lokalni ravni,– v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vzpostavljeno mrežo sodelavcev (mentorjev),– pripravljeno in zagotovljeno permanentno dodatno strokovno usposabljanje mentorjev(brezplačno) ter– zagotovljeno brezplačno vključevanje otrok in mladih.Z različnimi ukrepi si prizadevamo pomagati kakovostnim kulturno-vzgojnim projektom – primeromdobre prakse, da bi zaživeli v čim širšem obsegu.V tem obdobju je MŠŠ v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 (sredstva iz evropskih socialnih skladov), in sicer v okviru tretje razvojne prioritete Razvojčloveških virov in vseživljenjskega učenja, namenilo del javnega razpisa tudi kompetenci Kulturnazavest in izražanje. Izbrani so bili trije projekti (tri mreže vzgojno-izobraževalnih ustanov): napredšolski ravni Kulturno žlahtenje najmlajših, na osnovnošolski ravni Kulturstik in na srednješolskiravni Kulturni anticiklon. Cilj projektov je dvig kulturne pismenosti med otroki/učenci/dijaki inodraslimi, tako strokovnimi delavci kot tudi starši, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti,odpiranje šole in povezovanje s kulturnimi ustanovami, dodatno strokovno usposabljanje na različnihkulturno-umetnostnih področjih ter priprava predlogov in smernic za vključevanje kulturne vzgoje vizvedbene kurikule. Vsi trije projekti omogočajo bolj sistematično sodelovanje vzgojno-izobraževalnihin kulturnih ustanov, pridobitev neposrednih izkušenj otrok/učencev in dijakov na različnih področjihumetnosti in kulture; omogočajo pa tudi sodelovanje vrtcev in šol iz različnih socialnih in geografskihpodročij in tako pripomorejo k zmanjševanju regionalnih razlik (dostopnost). Otroci in mladi razvijajosporazumevalne spretnosti, kritičnost, samozavest, javno predstavljanje in nastopanje, timsko delo,ustvarjalno mišljenje, strokovni delavci pridobijo znanja in metodološke pristope za razvijanjeustvarjalnosti in inovativnosti pri otrocih in lahko na drugačen način razvijajo vsebine in metode,primerne za posodobitve kurikula, se dodatno izpopolnjujejo na kulturnem področju, umetniki parazvijajo pedagoške spretnosti. Vsi trije projekti so se zaključili konec leta 2010.Tudi na MK skladno z zastavljenimi cilji in ukrepi vsa ta leta z razpisi in neposrednimi pozivi na vsehpodročjih spodbujamo kulturne ustanove k pripravi kakovostnih projektov in programov, namenjenihmlajšim generacijam, tako na nacionalni kot regionalnih ravneh. Skrbimo, da mnogi od tehprojektov/programov dejavno vključujejo otroke in mladino. Poseben poudarek dajemo otrokom in529

mladim s posebnimi potrebami ter invalidnim otrokom in mladini (Sektor za kulturne pravice manjšinin kulturno raznolikost).Posebno pozornost smo namenili osveščanju strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovaho pomenu kulturno-umetnostne vzgoje ter izboljšanju njihove informiranosti o kakovostnih programihin projektih, ki jih pripravljajo kulturne ustanove. Tako od leta 2009 organiziramo nacionalni dogodekKulturni bazar – Kultura se predstavi, ki ga pripravljamo MK, MŠŠ in ZRSŠ v sodelovanju z več kot150 kulturnimi ustanovami iz vse Slovenije. Cilji prireditve so:– predstaviti kakovostne projekte in programe, ki jih kulturne ustanove ponujajo za otroke inmladino oziroma za vzgojno-izobraževalne zavode,– spodbuditi in predstaviti možnosti povezovanja in sodelovanja (partnerstva) kulturnih ustanovz vrtci in šolami,– okrepiti zavest o pomenu kulturno-umetnostne vzgoje v vzgoji in izobraževanju,– seznanjati s pozitivnimi učinki kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje na otroke in mladinooziroma na vrtec in šolo.Od leta 2010 je na MK vzpostavljena posebna proračunska postavka Kulturna vzgoja, ki kljubminimalnim finančnim sredstvom (80.000 EUR) že omogoča načrtnejše delo na tem področju. Takosmo v letu 2010 Kulturni bazar organizirali kot obliko dodatnega strokovnega usposabljanja – bogatprogram je vključeval strokovne razprave, predavanja in predstavitve posameznih področij kulture,predstave in nastope ustvarjalcev (gledaliških, glasbenih, plesnih, filmskih …), umetniških skupin inizvedbo umetniških delavnic. Strokovni delavci so lahko spoznali različne možnosti izvajanjakulturnih dejavnosti za otroke in mladino v vrtcih/šolah, pa tudi obšolskih/izvenšolskih dejavnosti zakakovostno in ustvarjalno preživljanje prostega časa otrok in mladine. Na predstavitvenih prostorihkulturnih ustanov (urejenih kot bazar) so potekali predstavitve in neposredni dogovori za sodelovanjemed ustanovami in šolami. Vsak udeleženec je prejel tudi Katalog ponudbe kulturno-umetnostnevzgoje. Enodnevna prireditev v Cankarjevem domu v Ljubljani je bila za vse udeležence brezplačna.Na spletni strani MK smo vzpostavili rubriko Kulturna vzgoja in kulturni bazar, ki je namenjenainformiranju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter kulturi na tem področju.V NPK 2008–2011 smo se na tem področju odločili večjo pozornost nameniti deficitarnim področjemumetnosti, zlasti filmski, gledališki in plesni vzgoji, ki v kurikulih niso ustrezno zastopane, hkrati pa vvzgojno-izobraževalnih ustanovah tudi ni ustreznih kadrov, ki bi lahko kompetentno ponudili tevsebine otrokom, učencem oziroma dijakom. Ugotovljeno je bilo namreč, da šole večinoma ponujajointeresne dejavnosti, ki jih lahko izvajajo strokovni delavci, zaposleni na šolah, zato so učenci napodročju kulture in umetnosti marsikje omejeni na izbiro interesnih dejavnosti s področja glasbe,likovne umetnosti, bralne kulture in kulturne dediščine. Izkazalo se je, da bi učence zelo zanimala tudidruga področja (zlasti film), vendar se lahko le redke – običajno večje – šole odločijo za sodelovanje zzunanjimi sodelavci in ponudijo učencem/dijakom tudi interesne dejavnosti s teh deficitarnih področij.Na MK smo za leti 2010 in 2011 pripravili poseben ciljni razpis za kulturno-umetnostno vzgojo napodročju sodobnega plesa, gledališke in filmske vzgoje. Poudarek je na vključevanju umetnikov inkulturnih ustanov s teh področij v dejavnosti v vrtcih in šolah, obiskih vrtcev in šol v gledališčih inkinodvoranah (art kino). Izbrani projekti vključujejo različne oblike: oglede predstav ali posebnihumetniških dogodkov, primernih razvojni stopnji ciljne publike, ki jih spremljajo pogovori pred in popredstavi ali dogodku, ustvarjalne delavnice, predstavitve različnih poklicev (profilov) s posameznegapodročja umetnosti ali druge interaktivne oblike dela z udeleženci. V obdobju 2010–2011 so podprtinaslednji projekti: program V teater vodi sto poti …, nosilec Ustanova lutkovnih ustvarjalcev; programfilmske vzgoje za otroke in mlade Kinobalon, nosilec Javni zavod Kinodvor, in program kulturnevzgoje na področju sodobnega plesa Plesna učilnica, nosilec Zavod EN-KNAP. Izvajanje tehprojektov naj bi prispevalo k popularizaciji dramskega gledališča, sodobnega plesa in filmskeumetnosti med otroki in mladimi ter seveda tudi med strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnihustanovah.530

V letu 2008 smo v sodelovanju z različnimi strokovnjaki analizirali izvajanje kulturno-vzgojnihdejavnosti v osnovnih šolah ter ugotovili, da se strokovni delavci na načelni ravni zavedajo pomenakulturno-umetnostne vzgoje, vendar se mnogi čutijo premalo kompetentne za izvajanje teh dejavnost,kar še posebej velja za področje filma, gledališča in sodobnega plesa. Zato smo si v NPK 2008–2011zastavili cilj, da bomo skušali bolj načrtno pristopiti k pripravi dodatnega strokovnega usposabljanjana področju kulturne vzgoje, tako za strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih kot v kulturnihustanovah.Leta 2008 je bila na pobudo MŠŠ in MK skladno s cilji NPK 2008–2011 na ZRSŠ imenovanaRazširjena medpredmetna skupina za kulturno vzgojo (Delovna skupina). Sestavljajo jo strokovnjakiZRSŠ, kulturni delavci z različnih področij, strokovnjaki s fakultet, ki izobražujejo pedagoške delavcein umetnike, ter predstavniki MŠŠ in MK za področje kulturne vzgoje. Delovna skupina je pripravilaNacionalne smernice za vključevanje kulturno-umetnostne vzgoje v izobraževanje (Smernice), ki so jihpotrdili vsi trije strokovni sveti za vzgojo in izobraževanje. Smernice opredeljujejo pomen in namenkulturno–umetnostne vzgoje v vzgoji in izobraževanju, umetnostna področja ter cilje in načela.Dokument opozarja na potrebo po tesnejšem povezovanju kulture, znanosti in izobraževanja ter napomen nadarjenosti in ustvarjalnosti vsakega posameznika, ki ju razvija prav kulturno-umetnostnavzgoja. Tako kot pri opredelitvi področja v NPK 2008–2011 je tudi pri pripravi Smernic delovnaskupina izhajala iz mednarodnih in domačih dokumentov, raziskav in analiz ter zajela vsa umetnostnapodročja, ki jih vključuje NPK 2008–2011. V dokumentu je poudarjeno, da se cilji uresničujejo zmedpredmetnimi povezavami in dejavnostmi v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcih,osnovnih in srednjih šolah, se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Udejanjanje ciljev kulturnoumetnostnevzgoje prispeva k razvijanju splošne kulture. Delovna skupina v razširjeni sestavi(sodelujejo še praktiki iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol) je leta 2009 začela s pripravo operativnegadokumenta, ki vključuje opredelitve ter didaktično-metodična izhodišča kulturno-umetnostne vzgojepo posameznih področjih kulture, poseben poudarek pa je na kroskurikularni dimenziji kulturnoumetnostnevzgoje. Dokument bo predvidoma pripravljen v letu 2011.MŠŠ že vrsto let razpisuje programe in izdaja Katalog programov nadaljnjega izobraževanja inusposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju (Katalog), tudi s področij kulture inumetnosti, vendar je Delovna skupina na ZRSŠ v času priprav Smernic ugotovila, da je ponudbaprogramov na področju kulturno-umetnostne vzgoje zelo pomanjkljiva. Zato si prizadevamovzpostaviti bolj sistematično usposabljanje na tem področju. Leta 2008 je bil prvič izveden seminar zakoordinatorje kulturno-umetnostne vzgoje, pri izvedbi so sodelovale kulturne ustanove, MK in MŠŠ.Skupno delo strokovnjakov z obeh področij v Delovni skupini kaže pozitivne učinke – ZRSŠ všolskem letu 2010/2011 prvič ponuja programe dodatnega usposabljanja na dveh deficitarnihpodročjih – filmski umetnosti in sodobnem plesu, kjer je ZRSŠ organizator, kulturne ustanove papripravljajo in izvajajo programe.Teme s področja kulturno-umetnostne vzgoje v Katalogu ponujajo seveda številne druge ustanove,tudi kulturne. Skrb za sistematično kulturno-umetnostno vzgojo otrok in mladine je bila poudarjenatudi na različnih posvetih in drugih strokovnih srečanjih, tako vzgojno-izobraževalnih kot kulturnih(npr. na mednarodni konferenci Živeti z dediščino, ki jo je v sodelovanju z UNESCO organiziraloSlovensko etnografsko društvo; na nacionalnem posvetu Urada za mladino Življenjski pogoji mladih vSloveniji …).3 Družbena in vseživljenjska dimenzija kulturne vzgojeV obdobju 2008–2010 smo naša prizadevanja usmerili tudi v prepoznavanje širše družbene vlogekulturne vzgoje, začeli sodelovati z nekaterimi drugimi vladnimi resorji ter širiti sodelovanje znacionalne na regionalno oziroma lokalno raven. Kulturno-umetnostna vzgoja je tako v letu 2009dobila mesto tudi v Akcijskem načrtu za izvajanje programa za otroke in mladino v Republiki Sloveniji2009–2010 ter Akcijskem načrtu za preprečevanje nasilja v družini 2010–2011 (nosilec Ministrstvo zadelo, družino in socialne zadeve, v nadaljevanju MDDSZ). Njen pomen se vedno bolj prepoznava tudiv dokumentih (programih in strategijah), namenjenih starejšim prebivalcem, tako z vidika kulturnevzgoje kot vseživljenjske kompetence kakor tudi z vidika sožitja generacij.531

Umestitev področja v te in podobne dokumente je prvi korak k vzpostavitvi partnerskega sodelovanja,vendar bo treba zagotoviti tudi konkretne izvedbe predlaganih ukrepov, za katere pa bo odločilnadejanska pripravljenost drugih resorjev (finančna, organizacijska, strokovna).MK je v letu 2010 prvič sodelovalo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. V Parku kulture smoorganizirali predstavitev kulturnih ustanov iz vse Slovenije. Pri predstavitvi programov in projektov,ki so primerni za starejše, smo posebej poudarili vseživljenjsko učenje in medgeneracijskosodelovanje (sožitje generacij).Ker se zavedamo, da je za načrtni razvoj kulturne vzgoje nujno partnerstvo na vseh ravneh, odnacionalne, regionalne in lokalne, si prizadevamo vzpostaviti partnerstvo tudi z občinskimi oddelki zakulturo in izobraževanje oziroma družbene dejavnosti po vsej Sloveniji. Tovrstno partnerstvo smovzpostavili v okviru projekta UNESCO Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010, katerega nosilecje Mestna občina Ljubljana. Projektu sta se MK in JAK pridružila že v letu 2009 z zagotovitvijododatnih finančnih sredstev za širitev projekta na nacionalno raven. V projektu, ki traja od 23. aprila2010 do 23. aprila 2011, bodo po vsej Sloveniji potekale številne kulturne dejavnosti, namenjenerazličnim ciljnim skupinam. Ker je v projektu velik poudarek na promociji branja med otroki inmladimi, se je MŠŠ pridružilo projektu in šolsko leto 2010/2011 proglasilo za Leto knjige, kar naj bidodatno spodbudilo povezovanje vzgojno-izobraževalnih in kulturnih ustanov na vseh ravneh, odnacionalne do lokalne.4 Analiza PSPNPrednosti:– kulturno-umetnostna vzgoja je danes že prepoznana kot pomembno področje na presečiščukulture ter vzgoje in izobraževanja;– tudi v svetu in državah EU je v zadnjih letih večji poudarek na razvoju tega področja;– kulturna zavest in izražanje sta prepoznana kot ključni kompetenci vseživljenjskegaizobraževanja;– vzpostavljeno je medresorsko sodelovanje med področjema kulture in izobraževanja, kiomogoča tudi boljši pretok informacij o ponudbi kulturnih ustanov (posveti ravnateljev,Kulturni bazar …);– kulturne ustanove ponujajo kakovostne in raznovrstne programe kulturno-vzgojnih projektovna vseh področjih umetnosti, tudi tiste, ki so v vzgojno-izobraževalnem sistemu slabšezastopani (film, gledališče, ples…);– na nekaterih področjih (knjižnice, muzeji in galerije, lutkovna gledališča) so že vzpostavljeneorganizacije, ki omogočajo mreženje delovanja;– Kulturni bazar – nacionalna promocijska in strokovna predstavitev programov in projektov, kijih kulturne ustanove pripravljajo za različne ciljne skupine.Pomanjkljivosti:– ni vzpostavljenega sistema kulturnih koordinatorjev (ali timov), ki bi v vzgojnoizobraževalnihustanovah dolgoročno in sistematično skrbeli za kakovostno načrtovanjekulturnih dejavnosti;– premalo trajnejšega projektnega sodelovanja med kulturnimi in vzgojno-izobraževalnimiustanovami;532

– slaba medijska podpora kulturno-vzgojnim dogodkom, posledično slaba informiranost;– podhranjenost nekaterih področij v vzgojno-izobraževalnem procesu (film, sodobni ples,gledališče, intermedijska umetnost);– slabša dostopnost kulturno-vzgojnih projektov v manjših krajih (prevozi z avtobusi so za vrtcein šole v oddaljenih krajih dodaten finančni strošek – neenak položaj v primerjavi z večjimimesti).Priložnosti:– povezovanje/mreženje ponudbe kulturnih ustanov na tem področju (Art kino mreža …)– vzpostavitev mreže koordinatorjev v vzgojno-izobraževalnih zavodih in kulturnih ustanovah;– vzpostaviti kulturno vzgojo kot poseben predmet na fakultetah, ki izobražujejo bodočestrokovne pedagoške delavce,;– izboljšanje položaja predmetov s področja kulture in umetnosti v vzgojno-izobraževalnemprocesu ter dolgoročnejše načrtovanje dejavnosti kulturno-umetnostne vzgoje;– priprava medresorskega strateškega načrta za kulturno umetnostno vzgojo,– zagotoviti bolj sistematično strokovno usposabljanje pedagoških delavcev na tem področju(pri pripravi sodelujejo vzgojno-izobraževalne in kulturne ustanove);– v prenovljeni Beli knjigi v vzgoji in izobraževanju zagotoviti kulturi in umetnosti ustreznomesto;– okrepiti sodelovanje z drugimi resorji (znanostjo, socialo in družino, zdravjem, okoljem,turizmom, gospodarstvom ...);– poglobiti sodelovanje z lokalnimi skupnostmi (občine), ki so pomembni sofinancerji kulturnihin vzgojno-izobraževalnih dejavnosti;– vzpostaviti nacionalni portal, kjer bi bila dostopna ponudba kulturno-vzgojnih projektov zvseh področij in vse Slovenije (zagotoviti svetovalno funkcijo …);– vzpostavitev medresorskega koordinacijskega telesa na nacionalni ravni, ki bi deloval tudi kotsvetovalna služba;– oblikovanje novih medresorskih finančnih instrumentov za kulturno-umetnostno vzgojo;– zagotoviti ustrezno medijsko podporo, ki bo omogočala obveščanje širše javnosti instrokovnih delavcev o aktualni ponudbi na tem področju ter prispevala k promociji vloge inpomena kulturne vzgoje;– v medijih spodbuditi širitev obsega kulturno-vzgojnega programa za otroke in mladino(zagotoviti ustrezne termine predvajanj, kakovostne vsebine …).5 Predlogi za nadaljnji razvoj kulturno-umetnostne vzgojeIz pregleda v poglavju Partnerstvo MK in MŠŠ ter udejanjanje ciljev in ukrepov, opredeljenih v NPK,na področju kulturne vzgoje, je razvidno, da si MK ves čas in z različnimi pristopi prizadeva, da bibila kultura in umetnost bolj poudarjena v vzgojno-izobraževalnem procesu, vendar nam doslej, kljubvzpostavljenemu sodelovanju z MŠŠ in ZRSŠ, ni uspelo zagotoviti trajnejših, sistemskih rešitev.Vzgojno-izobraževalne ustanove naj bi po priporočilu MŠŠ in ZRSŠ sicer razvijale vse ključnekompetence, tudi kulturno zavest in izražanje, vendar v samih učnih načrtih oziroma kurikulihzaenkrat ni prišlo do vsebinskih oziroma strukturnih sprememb. Primerjalna študija Kulturnoumetnostnavzgoja v šolah v Evropi, ki jo je izvajal Eurydice (2010), je pokazala, da slovenske šole natem področju v povprečju ne odstopajo od praks v drugih EU državah. Ker se na mednarodni in EUravni poudarja pomen načrtnejšega razvoja kulturno-umetnostne vzgoje, se na MK zavzemamo, da bi533

se to področje tudi v naših učnih načrtih in kurikulu bolje uredilo in dobilo večji poudarek. Od leta2006 si prizadevamo, da bi vse vzgojno-izobraževalne ustanove imenovale koordinatorje kulturnoumetnostnevzgoje (lahko tudi tim, ki skrbi za kulturno dogajanje v ustanovi); da bi našli sistemskerešitve za izvajanje izbirnih predmetov ter interesnih dejavnosti s področja kulture in umetnosti, ki jihmnoge šole zaradi pomanjkanja ustreznega kadra ali finančnih težav ne morejo zagotoviti same ipd.V letu 2010 je MK ponovno dalo pobudo MŠŠ za načrtnejše vključevanje kulture in umetnosti vvzgojno-izobraževalni sistem, zlasti pa za krepitev njune vloge v prenovljeni Beli knjigi v vzgoji inizobraževanju. Poudarili smo, da bi vključitev načrtne in kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje vvzgojno-izobraževalni sistem prispevala k ustvarjalnim in inovativnim potencialom posameznikov terh kultiviranju nove generacije kreativnih državljanov in državljank v dobi zahtevnih tehnološkihsprememb in spremenjenih komunikacijskih praks, s tem pa h kreativnim in inovativnim sposobnostimdružbe kot celote. Pomembno vlogo lahko odigra pri promociji socialne odgovornosti, socialnikoheziji, kulturni raznolikosti in medkulturnem dialogu, posebej pa je treba izkoristiti njen potencialpri razvoju in ohranjanju kulturne dediščine in identitete ter še posebej pri promociji kulturneraznolikosti in dialoga med kulturami.Cilji in predlogi ukrepov, ki bi jih bilo nujno vključiti v NPK 2012–2015 na področju kulturnoumetnostnevzgoje, upoštevajo razvojne možnosti področja, poskušajo odpraviti pomanjkljivosti inovire na tem področju, ki smo jih zaznali v zadnjih letih razvoja, hkrati pa sledijo tudi nekaterimciljem, opredeljenim v dokumentu Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education(UNESCO, 2010). Pri vseh nanizanih ciljih bi bilo v NPK nujno določiti odgovornost in pristojnost (vsmislu realizacije ukrepov), saj je na načelni ravni marsikaj napisano, vendar se v praksi ne izvaja, alipa se izvaja le enostransko in ne v partnerskih odnosih.Navedeni cilji in ukrepi so zgolj grob osnutek, ki ga je nujno temeljito preučiti tako znotraj MK kotširše, v sodelovanju z vsemi predvidenimi partnerji. Ker gre hkrati za področje, ki preči vsa področjaumetnosti oziroma kulture, je ključno upoštevati tudi posebnosti posameznih področjih ter ciljekulturne vzgoje opredeliti še posebej pri vsakem področju umetnosti v NPK (npr. filmska vzgoja,gledališka vzgoja, glasbena vzgoja, bralna kultura, pedagoški programi v muzejih, galerijah, arhivih...). Pri ciljih in ukrepih po posameznih področjih je nujno zagotoviti oba vidika kulturne vzgoje –vidik sprejemanja kulture in umetnosti ter vidik vključenosti v ustvarjalni proces. Kulturna vzgojamora biti z vsemi posebnostmi vključena tudi na področja, kot so slovenski jezik, ljubiteljskadejavnost, narodni skupnosti, romska skupnost, manjšinske etnične skupine, priseljenci in ranljiveskupine.Za uspešno realizacijo ciljev in ukrepov bi bilo treba nujno vzpostaviti partnersko povezovanje, kjer bimorali sodelovati in prevzeti odgovornost (strokovno, organizacijsko in finančno) različni vladniresorji, lokalne skupnosti, vzgojno-izobraževalne, visokošolske, kulturne in druge družbene ustanove.Nujno je zagotoviti, da bo kulturna vzgoja v najširšem pomenu vključena v različne temeljne strateškedokumente (nacionalne programe, bele knjige ...) različnih vladnih resorjev (vzgoje in izobraževanja,znanosti, sociale in družine, zdravja, okolja, turizma, gospodarstva ...). Za uspešno izvajanje kulturnoumetnostnevzgoje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah je ključno vzpostaviti partnerstva naregionalni in še posebej na lokalni ravni, saj so lokalne skupnosti (občine) pomembni sofinancerjikulturnih in vzgojno-izobraževalnih (družbenih) dejavnosti in hkrati ustanoviteljice nekaterih vzgojnoizobraževalnihin kulturnih ustanov na lokalni ravni.6 Predlogi ciljev in ukrepov1. V vzgojno-izobraževalnem sistemu in širši družbi prepoznati in promovirati vlogo in pomenkulturno-umetnostne vzgoje ter zagotoviti večjo ozaveščenost o pomenu kulture nasploh.Ukrepi:– zagotoviti, da bosta kulturna zavest in izražanje prepoznana kot ključna vseživljenjskakompetenca na vseh ravneh izobraževanja,534

– zagotoviti promocijo pomena kulturno-umetnostne vzgoje z različnimi pristopi (mediji,strokovne predstavitve, predstavitve v širši javnosti …) in– spodbujati raziskave, ki preučujejo učinke načrtne kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojnoizobraževalnemsistemu (celostni razvoj posameznika, šolska klima …).Čas realizacije: Od leta 2011, trajna naloga.Predvidena finančna sredstva: Ker gre za medresorsko področje, je potreben medresorski dogovor ofinančnih sredstvih.2. Vpeljati kulturno-vzgojna partnerstva med resorji.Ukrepi:– graditi partnerstvo vladnih resorjev z namenom krepitve vloge kulturno-umetnostne vzgoje vdružbi, še posebej med izobraževalnim, znanstvenim, kulturnim, socialnim, zdravstvenim ingospodarskim sektorjem,– prepoznavati preventivno dimenzijo kulturno-umetnostne vzgoje (njena vloga v preventivnihprogramih na področju sociale in zdravja ...) ter– prepoznati pomen kulturno-umetnostne vzgoje pri spodbujanju in promociji kreativnih ininovativnih sposobnosti oziroma praks s ciljem celovitega socialnega, kulturnega inekonomskega razvoja družbe.Čas realizacije: Od leta 2011, trajna naloga.Predvidena finančna sredstva: Ker gre za medresorsko področje, je potreben medresorski dogovor ofinančnih sredstvih.3. Zagotoviti, da bo kulturno-umetnostna vzgoja dosegljiva kot temeljna in trajna sestavinakakovostnega izobraževanja.Ukrepi:– vzpostaviti kadrovske in organizacijske pogoje za kakovostno izvajanje kulturno-umetnostnevzgoje v okviru obveznega in razširjenega programa vrtca/šole (koordinatorji, vzpostavitevkulturno-umetnostnega informacijskega centra v vrtcu/šoli …),– umeščati kulturno-umetnostno vzgojo v programske dokumente vrtca/šole,– vzpostaviti regionalne in nacionalne mreže koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje, ki sebodo povezovale z mrežo koordinatorjev v kulturnih ustanovah, in– zagotoviti otrokom in mladim v šolah raznoliko ponudbo izbirnih predmetov, interesnihdejavnosti in izbirnih vsebin z različnih področij umetnosti (kadrovska pomoč in sodelovanjekulturnih ustanov s teh področij; regionalna organizacija ponudbe, kadar je interes naposamezni šoli premajhen …).Čas realizacije: Od leta 2011, trajna naloga.Predvidena finančna sredstva: Ker gre za medresorsko področje, je potreben medresorski dogovor ofinančnih sredstvih.535

4. Zagotoviti kakovostne in dostopne kulturno-vzgojne dejavnosti in programe.Ukrepi:– zagotoviti dostopnost kakovostnih kulturno-umetnostnih dejavnosti (programov, projektov) nanacionalni, regionalni in lokalni ravni,– zagotoviti/spodbuditi sodelovanje med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in kulturnimiustanovami v šolskih (tudi predšolskih) in izvenšolskih programih,– vzpostaviti oziroma krepiti mreženje kulturnih ustanov, ki pripravljajo/ponujajo kakovostnoprograme (art kino mreža, združenje kulturnih domov, združenje splošnih knjižnic ...),– organizirati nacionalno promocijo kakovostnih kulturno-vzgojnih programov,– zagotoviti promocijske oglede razstav, predstav ... za koordinatorje kulturno-umetnostnevzgoje iz vzgojno-izobraževalnih ustanov, s posebnimi popusti za spremljevalce skupin izvrtcev in šol ...,– spodbuditi kulturne ustanove k večji aktivnosti na lokalnih ravneh – vzpostavitevneposrednega sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, boljša ponudba programov,ki omogočajo izvajanje v vrtcu/šoli (projektno delo umetnikov neposredno v programuvrtca/šole …).Čas realizacije: Od leta 2011, trajna naloga.Predvidena finančna sredstva: Ker gre za medresorsko področje, je potreben medresorski dogovor ofinančnih sredstvih.5. Zagotoviti ustrezno strokovno usposabljanje na področju kulturno-umetnostne vzgoje zastrokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ter kulturi.Ukrepi:– v dodiplomskem izobraževanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in kulturisistemsko omogočiti pridobitev temeljnih znanj s področja kulturno-umetnostne vzgoje kotširše družbene vseživljenjske dimenzije,– vključiti znanja o posameznih kulturno-umetnostnih področjih v univerzitetne študijskeprograme za pedagoške delavce in v programe vseživljenjskega izobraževanja,– ustvarjalcem in kulturnim delavcem, ki pripravljajo in izvajajo kulturno-vzgojne projekte,sistemsko omogočiti pridobitev ustreznih pedagoško-andragoških znanj za delo v vzgoji inizobraževanju ter– sistemsko zagotoviti kakovostna strokovna usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji inizobraževanju na področju kulturno-umetnostne vzgoje – celostno in za posamezna področjaumetnosti. Pri izvajanju naj sodelujejo strokovnjaki s področja kulture in umetnosti (kulturneustanove, predavatelji s fakultet, ki usposabljajo za umetniške poklice …), spodbujati pa jetreba tudi skupna usposabljanja pedagoških in kulturnih delavcev.Čas realizacije: Od leta 2011, trajna naloga.536

Predvidena finančna sredstva: Ker gre za medresorsko področje, je potreben medresorski dogovor ofinančnih sredstvih.6. Zagotoviti dostopnost informacij o kakovostni kulturno-umetnostni vzgojni ponudbi za širšojavnost, še posebej za strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih.– organizacija nacionalnih in regionalnih promocijskih in strokovnih predstavitev programov inprojektov, ki jih kulturne ustanove pripravljajo za različne ciljne skupine (Kulturni bazar, Parkkulture, Romano Čhon …),– sistematična predstavitev kakovostne kulturne ponudbe v okviru načrtovanega nacionalnegakulturnega portala,– stalna medijska podpora, ki bi zagotovila obveščanje širše javnosti in strokovnih delavcev oaktualni ponudbi, in– spodbujanje medijev k širitvi obsega kulturnega programa, zlasti za otroke in mladino(zagotoviti ustrezne termine predvajanj, kakovostne vsebine …).Čas realizacije: Od leta 2011, trajna naloga.Predvidena finančna sredstva: Ker gre za medresorsko področje, je potreben medresorski dogovor ofinančnih sredstvih.7 ViriAccess of Young People to Culture. Final Report (2010). Barcelona: InterArts. Pridobljeno s spletnestrani http://ec.europa.eu/youth/news/news1788_en.htm.Akcijski načrt za izvajanje programa za otroke in mladino v Republiki Sloveniji 2009–2010 (2009)Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pridobljeno s spletne stranihttp://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti/.Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2010–2011 (2010). Ministrstvo za delo, družino insocialne zadeve. Pridobljeno s spletne stranihttp://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti/.Bamfort, A. (2006). The Wow Factor: Global research compedium on the impact of the arts ineducation. Munster: Waxmann.Creative Learning – Strategy for Art and Culture in Education 2007–2010 (2007). NorwegianMinistry of Education and Research.Eurydice (2010). Kulturno-umetnostna vzgoja v šolah po Evropi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo inšport.Hrženjak, M. (2004). Kulturna vzgoja: evalvacijska študija. Ljubljana: Mirovni inštitut. Neobjavljenoporočilo. Pridobljeno s spletne strani http://www.mk.gov.si/.Hrženjak, M. (2006). Kulturna vzgoja: dostopnost kulture ter povezovanje med kulturo inizobraževanjem – iskanje konceptualnih in sistemskih rešitev: raziskava. Ljubljana: Mirovni inštitut.Neobjavljeno poročilo. Pridobljeno s spletne strani http://www.mk.gov.si/.Hrženjak, M. in Vendramin, V. (2003). Kulturna vzgoja skozi otroško literaturo: raziskava. Ljubljana:Mirovni inštitut. Neobjavljeno poročilo. Pridobljeno s spletne strani http://www.mk.gov.si/.Nacionalne smernice za kulturno umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju (2008). Zavod RS zašolstvo. Pridobljeno s spletne strani http://www.mk.gov.si/.537

Pečjak, S. in dr. (2008). Učinki načrtne kulturne vzgoje na kulturno dejavnost učencev v osnovnihšolah: raziskava 2007-2008. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Ljubljani.Neobjavljeno poročilo. Pridobljeno s spletne strani http://www.mk.gov.si/.Požar Matijašič, N. in Bucik, N. (ur.) (2008). Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21.stoletja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2006).Uradni list Evropske unije L 394/10. Pridobljeno s spletne strani http://eur-lex.europa.eu.Road Map for Arts Education. (2006). UNESCO. Pridobljeno s spletne stranihttp://portal.unesco.org/culture/en.See, I see Why! – CICY. Arts and Cultural education, Innovation, Creativity and Youth. (2009).Utrecht & Brussels: Cultuurnetwerk Nederland & CANON Culuurcel Vlaaderen. Pridobljeno s spletnestrani http://www.cultuurnetwerk.nl/cicy.Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education (2010). UNESCO. Pridobljeno s spletnestrani http://www.unesco.org/culture/en/artseducation.538

3.4Marija BrusSTROKOVNI IZPITI IN USPOSABLJANJE NA PODROČJU KULTURNE DEDIŠČINEKAZALO1 Opredelitev področja2 Izvajalci – opisi dejavnosti3 Pravna ureditev4 Opis stanja4.1 Strokovni izpiti4.1.1 Analiza PSPN4.2 Strokovni nazivi4.2.1 Analiza PSPN5 Financiranje539

1 Opredelitev področjaPridobivanje in razvijanje strokovnih kompetenc zaposlenih na področju varstva kulturne dediščineje za razvoj posamezne dejavnosti pomembna prvina, pravica in dolžnost posameznikov inorganizacij, ki delujejo na področju. Posameznik lahko deluje na področju varstva le, če opravistrokovni izpit. Strokovni napredek stimulira sistem napredovanj v nazivu, ki določa pogoje izstrokovnega dela, objav in izobraževanj.2 Izvajalci – opisi dejavnostiStrokovne izpite izvaja Ministrstvo za kulturo (MK) prek imenovanih izpraševalcev. Tečaje zapripravo na strokovni izpit izvajajo za muzejsko dejavnost Muzej novejše zgodovine Celje, zakonservatorsko dejavnost ZVKDS in za konservatorsko-restavratorsko dejavnost obe navedeniinstituciji kot javno službo varstva. Pripravo za splošni del strokovnega izpita izvaja MK. Postopekza pridobitev naziva vodi MK. Za vsako dejavnost posebej je imenovana komisija, ki preverjapogoje za pridobitev naziva.3 Pravna ureditev– Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08),– Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine in varstvaarhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 101/08) in– Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstvaarhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 101/08 in 47/10).4 Opis stanja4.1 Strokovni izpitiŠtevilo kandidatov, prijavljenih na strokovni izpit, se ne spreminja bistveno. Vsako leto se k izpituprijavi okoli 60 kandidatov. S spremembo pravilnika l. 2008 in uvedbo pisnih strokovnih izpitov seje število uspešno opravljenih strokovnih izpitov bistveno zmanjšalo. Vsak izpitni rok ima tudiponavljalni rok, del kandidatov, navadno 2–3, pa zaradi slabih rezultatov testa lahko izpit opravljašele na naslednjem izpitnem roku. Zaradi splošne gospodarske krize in brezposelnosti je opazenporast prostovoljnega pripravništva in zaposlitve za določen čas zaradi nadomeščanja ali dela vprojektih, ki pa je organizacije, v katerih pripravništvo oziroma izpopolnjevanje poteka, pogosto nejemljejo dovolj resno in mentorji kandidate slabo pripravijo na strokovni izpit. Opazen je tudislabši angažma kandidatov pri pripravi, kar je posledica pomanjkljivega poglabljanja v stroko.4.1.1 Analiza PSPNPrednosti:– urejena zakonska podlaga in podzakonski predpis,– pisni strokovni izpiti, ki omogočajo bolj objektivno preverjanje znanja,– seminarji za pripravo na strokovni izpit in– podpodročja, ki specificirajo področje dela znotraj naziva.Slabosti:– strokovni izpit je v konservatorski-restavratorski dejavnosti realno izravnalni ukrep,– strokovni izpit opravljajo kandidati, ki jim organizacije omogočijo formalno udeležbo,čeprav niso ustrezno pripravljeni in vpeljani v področje,540

– neresno delo nekaterih mentorjev in– premalo obsežni seminarji.Priložnosti:– razširitev seminarjev v okviru priprave na strokovni izpit,– sprememba podzakonskega predpisa z modifikacijo predmetnika in razširitvijo oprostitev,– deregulacija nekaterih poklicev,– podaljšanje roka, v katerem je od zaposlitve treba opraviti izpit,– omejitev pristopa k izpitu za kandidate, ki v dejavnosti delujejo kratek čas, in– prilagoditev pogojev za kandidate, ki so diplomanti restavratorskih smeri.Nevarnosti:– izraba razširjenih seminarjev za balastno snov,– deregulacija lahko privede do zaposlovanja kadrov z neustrezno izobrazbo, če sistemizacijani primerno urejena.4.2 Strokovni naziviŠtevilo vlog za pridobitev višjega naziva z zamrznitvijo plač v javnem sektorju strmo upada, razenza naziv svetnik, ki omogoča eventualen preskok na višje delovno mesto. Z novim podzakonskimpredpisom l. 2008 se je sistem točkovanja bolj decizno določil, zaradi česar je doseganje pogojevpostalo bolj pregledno in tudi strožje. Sistem skuša uravnotežiti strokovno delo, objave inizobraževanja. Ni še vpeljan sistem izobraževanja s kreditnimi točkami. Iz vlog so razvidni porastmednarodnega sodelovanja, različnih poročil ipd. ter upad znanstvenih in strokovnih člankov inkompleksnejšega strokovnega dela, kar je povezano tudi s finančnimi sredstvi. Sistem izobraževanjprek razpisa ne stimulira nadgrajevanja znanja v stroki, zlasti na področju muzejske inkonservatorske dejavnosti.4.2.1 Analiza PSPNPrednosti:– urejena zakonska podlaga in podzakonski predpis,– razdelani pogoji za pridobitev naziva,– olajšano prehajanje med področji in sorodnimi področji.Slabosti:– težka presoja kakovosti strokovnega dela in objav,– sistem izobraževanj in izpopolnjevanj.Priložnosti:– izvedba ciljnih izobraževanj in– stimuliranje večjih in kompleksnih projektov.Nevarnost:– prilagajanje strokovne dejavnosti potrebam napredovanja.541

5 FinanciranjeStroške strokovnega izpita plačujejo posamezniki, ki so zaposleni v zasebnem sektorju. Delokomisij financira MK. Takšen sistem financiranja ustreza.542

3.5Barbara Vodopivec in Blanka TivadarRAZISKOVALNA PODPORA KULTURNI POLITIKI NA MINISTRSTVU ZA KULTUROKAZALO1 Uvod2 Vrste raziskovalnih tem in sredstva zanje2.1 Mednarodni raziskovalni projekt Net-Heritage3 Analiza PSPN4 Predlogi ciljev in ukrepov5 Viri543

1 UvodFinanciranje raziskovalne dejavnosti na Ministrstvu za kulturo (v nadaljevanju: MK, ministrstvo)poteka v okviru programa elaboratov in ekspertiz ter programa Ciljni raziskovalni projekt (CRP)Konkurenčnost Slovenije, ki ga vodi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Prvi je namenjenneposredno uporabnim (praviloma kabinetnim) študijam, ki morajo biti izvedene v kratkem času,največkrat v le nekaj mesecih. Po navadi gre za primerjalno pravne analize ureditve posamičnihpodročij, pripravo strokovnih podlag za nov pravilnik, zakon ali strategijo, nove ukrepe ipd.Ministrstvo vsako leto pozove svoje strokovne službe za predloge tem, nato pa glede na uporabnostpredvidenih rezultatov za delo ministrstva in predvsem glede na skladnost s prioritetami ministrstvaizbere teme, jih uvrsti v program in s postopkom javnih naročil izbere izvajalce. V program CRP pausmerjamo teme, ki so vsebinsko širše, interdisciplinarne, daljšega časovnega roka, večje predvidenevrednosti in so primerne za empirično študijo.2 Vrste raziskovalnih tem 1 in sredstva zanjeZa zagotavljanje raziskovalne podpore MK skrbi Sektor za analize, strategije in kulturni sistem, ki je vDirektoratu za kulturni razvoj in mednarodno sodelovanje. 2 Sektor je od leta 2002 do 2009 izvedeloziroma poskrbel za 119 različnih raziskovalnih nalog v skupnem obsegu 1.098.615,07 EUR, to jepribližno 9.000,00 EUR na nalogo.Tabela 1: Realizacija porabe na proračunski postavki Raziskovalne naloge od 2002 do 2009Leto Vsota (so)financiranih elaboratov, ekspertiz in ciljnih raziskovalnih projektov2002 10.327.077,00 SIT2003 30.883.675,00 SIT2004 31.908.998,00 SIT2005 43.533.708,00 SIT2006 43.879.996,00 SIT2007 172.475,05 EUR2008 130.929,99 EUR2009 125.315,80 EURVir: Poročila o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letih 2002–2009, Ljubljana: Ministrstvo zakulturo.V raziskovalnih temah, ki so se zvrstile v obdobju 2002–2009, je težko identificirati le nekaj skupnihimenovalcev. Razlogi za to so v številnosti razvojnih programov, ki mrgolijo od ciljev, ki so hkrativzrok in posledica velike diferenciacije in specializacije nalog ministrstva, v hitro spreminjajoči sezakonodaji, ki uvaja sistemske spremembe in nove ukrepe (za katere potrebujemo predhodne študije),ter vsaj še v raznolikih vsebinskih prioritetah različnih vodstev ministrstva (ki so se razlikovali odstarih razvojnih programov, ki so še veljali).V letu 2002 je bila večina sredstev namenjena raziskavam CRP s področja medijev, druge pa so senanašale na vprašanja dostopnosti kulture, operno umetnost, strukturne sklade in Slovence po svetu.Tudi v letu 2003 so prevladovale raziskave CRP z naslednjimi temami: nacionalne identitete, vstop vEU, kulturna vzgoja, zborovska pevska umetnost, Slovenci po svetu, klubska in društvena kultura ter1 V prilogah je seznam naslovov raziskav, njihovih avtorjev in institucij (razen ko so avtorji raziskavo izvajalikot zasebniki). Pri vsaki raziskavi je navedeno tudi leto, ki je praviloma leto nastanka raziskovalnega poročila, ani nujno tudi leto, v katerem je raziskava potekala.2 Sektor je imel različna imena, npr. Sektor za evropske zadeve in kulturni razvoj, Sektor za kulturno politiko,sistem in evropske zadeve ..., in je bil tudi drugače organizacijsko umeščen, kot je danes.544

kulturna dediščina. V letu 2004 so bile ekspertize podlaga instrumentu knjižničnega nadomestila,snovanju ukrepov na področju samozaposlenih in izdelavi koncepta Laboratorija kulturne politike, kipa ni dobil podpore pri vodstvu ministrstva. Izdelana je bila obširna ekspertiza Ekonomika kulture, kipa je uporabne rezultate dala šele v drugi fazi, ko je z izvajalci intenzivno sodelovala strokovna službasektorja. V okviru raziskav CRP sta se začela dva velika medinstitucionalna projekta, ki sta seosredotočila na oblikovanje skupnega slovenskega prostora ob vstopu Slovenije v EU in na ohranjanjeslovenskega jezika. Osrednji raziskovalni področji v letu 2005 sta bili raziskava o učinkih potencialneuvedbe enotne davčne stopnje na kulturo in koncept Evropske prestopnice kulture 2012. Obe temi soobdelovali po trije izvajalci, kar je omogočilo primerjavo rezultatov. V letu 2005 izvedena ekspertiza omultimedijskih centrih je bila podlaga za vzpostavitev uspešne mreže 13 MMC-jev, začel se jevečletni projekt kulturne vzgoje, pridobljene so bile strokovne podlage za programiranje črpanjasredstev iz strukturnih skladov in izvedena je bila pilotna študija o učinkih štipendiranja na področjuglasbe. V tem letu smo začeli pridobivati tudi strokovne podlage za nov zakon o varstvu kulturnedediščine in o informatizaciji kulturne dediščine, ki so se nadaljevale tudi v letu 2006. Z novimZakonom o medijih je sektor začel vsakoletne raziskave medijskega pluralizma, istega leta je izvajal šeraziskave s področja slovenskega jezika (pozneje v skladu z resolucijo) in s področja informacijskedružbe (vključevanje kulture v strateške dokumente, avtorske pravice v digitalnem okolju) ter seodzival na nekatere pereče probleme (raziskava o romski kulturni problematiki). Študija o možnostiponudbe turizma v objektih kulturne dediščine je bila naravnana aplikativno in strateško v smislumedresorskega povezovanja. Osrednji raziskovalni sklopi v letu 2007 so bili nadaljevanje raziskovalnepodpore novemu ZVKD, kulturni vzgoji in ekspertizam s področja slovenskega jezika. Pomembensklop je bila ekspertna podpora vključevanju kulture v Lizbonsko strategijo, ki je poleg teoretičnihpodlag vsebovala tudi aktivno udeležbo strokovnjakov na ustreznih evropskih forumih. Večinaraziskovalnih sklopov se je nadaljevala v letu 2008; pridružile so se jim tudi štiri raziskave o kulturnidediščini. Tudi teme leta 2009 so bile izjemno raznolike – skrb za slovenski jezik, knjižničarstvo,mediji, muzejske trgovine, kulturna dediščina, avtorske pravice, izvedeni pa sta bili tudi dve študiji zapodlage reforme javnega sektorja v kulturi, in sicer analizi vodenja in financiranja nacionalnihgledališč in glasbenih ustanov ter možnosti institucionalizacije sodobnega plesa.2.1 Mednarodni raziskovalni projekt Net-HeritageV letu 2008 smo postali partner mednarodnega raziskovalnega projekta 7. okvirnega programa EUNet-Heritage (www.netheritage.eu). Proračun projekta je 2 milijona evrov, trajal pa bo do 1. 10. 2011.Na nacionalni ravni sodelujemo z Agencijo RS za raziskovalno dejavnost, Univerzo v Ljubljani inZnanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Namen projekta, ki gakoordinira italijansko ministrstvo za kulturo (Ministero per i beni e le attivita culturali) in združuje 15partnerjev, je oblikovanje izhodišč skupne evropske raziskovalne politike na področju zaščitenepremične kulturne dediščine. Projekt želi preseči institucionalno razdrobljenost tovrstnegaraziskovanja v državah članicah in evropskem prostoru ter povezati različna znanstvena področja (npr.naravoslovje in humanistiko). Pomembnejši rezultat projekta bodo priporočila politikom zaoblikovanje raziskovalne politike in določitev raziskovalnih prioritet področja za pripravo prihodnjihskupnih evropskih razpisov. Eden od trajnejših rezultatov projekta pa bo observatorij kulturnedediščine (www.heritageportal.eu), ki naj bi postal osrednja referenčna točka za informacije s področjazaščite kulturne dediščine.S sodelovanjem v tem projektu bomo v sektorju pridobili dragocene izkušnje tudi za druga področja,na področju kulturne dediščine pa sooblikovali trend raziskovanj v evropskem prostoru. Hkrati bosektor na podlagi izkušenj iz projekta lahko prispeval k oblikovanju nacionalne strategije varstvadediščine (74. člen ZVKD-1), ki naj bi med drugim opredelil tudi politiko raziskovanja na tempodročju in si na podlagi argumentacije evropskega prostora prizadeval za povišanje proračunskihsredstev za sofinanciranje raziskav. Izkušnja sodelovanja pri projektu bo pokazala tudi, katere soprednosti in morda slabosti aktivnega vključevanja sektorja v evropski raziskovalni prostor ERA (edenod temeljnih ciljev Lizbonske strategije) in ali je dolgoročno smiselno, da sektor pri načrtovanjurazdelitve proračunskih sredstev za raziskovalno dejavnost predvidi določena sredstva tudi za545

sodelovanje Slovenije pri potencialnih skupnih evropskih razpisih oziroma za načrtovanjeraziskovalne politike v okviru ERA-NET in drugih projektov.3 Analiza PSPNPrednosti:– raziskovalna podpora je dobro utečeno področje, ki ne potrebuje strukturnih sprememb; interesza raziskovalne naloge v strokovnih službah ministrstva je velik in v povprečju za trikratpresega finančna sredstva, ki so vsako leto na voljo za raziskave.Slabosti:– spletna stran MK, na kateri so objavljena raziskovalna poročila, je slabo pregledna in tudi vsehraziskav ne vsebuje,– raziskovalna poročila so objavljena v celotnem besedilu, kar je dobro, manjkajo pa slovenskiin angleški povzetki raziskav.Priložnosti:– povečanje sredstev za raziskovalne naloge,– reorganizacija nalog pri naročanju raziskav in sklepanju pogodb: za formalni, postopkovni delin pogodbe naj poskrbi pravna služba ali služba za javna naročila, ki pripravlja vsodokumentacijo, oseba, odgovorna za raziskovalno podporo ministrstva, pa naj pripravlja levsebino javnih naročil (npr. predmet raziskave, vrsta raziskave, kriteriji za izbiro ponudnikaipd.) in tisti del pogodb, ki se nanaša na vsebinski del obveznosti izvajalca.Nevarnosti:– Nevarnost za strokovno delo predstavljajo številna in razdrobljena administrativna opravila, kiso povezana z naročanjem raziskav. To ovirata ustvarjalno sodelovanje z izvajalci raziskav inpoglobljeno vsebinsko spremljanje njihovega dela. Na primer, postopek naročila eneraziskave, ki je vredna od 20.000 do 40.000 EUR, obsega vsaj osem faz, v katerih mora oseba,ki je na MK odgovorna za raziskave, pripraviti povprečno 12 različnih dokumentov, ki jihmora tudi evidentirati v tehnološko in idejno zastarelem elektronskem sistemu za upravljanjedokumentov SPIS in za njih pridobiti podpise vsaj treh nadrejenih oseb. Vsaka pritožbapoveča število dokumentov in podaljša postopek.4 Predlogi ciljev in ukrepov1. Ustvariti pogoje za poglobljeno strokovno delo na področju raziskovalne podpore kulturnipolitikiUkrep: Prenesti delovne naloge, ki se nanašajo na formalni del izvedbe javnih naročil, iz Sektorja zaanalize, strategije in kulturni sistem na pravno ali drugo, za javna naročila posebej namenjeno službo.Čas izvedbe: 2012.546

2. Izboljšati dostop javnosti do rezultatov raziskavUkrep 1: V pogodbe z izvajalci raziskovalnih nalog dodati člen o slovenskem in angleškem povzetkuraziskovalnih ugotovitev v skupnem obsegu 500 besed.Čas izvedbe: Od 2011.Ocena finančnih sredstev: Ukrep ne zahteva dodatnih finančnih sredstev.Ukrep 2: Prenoviti spletno stran MK z raziskovalnimi poročili: dodati manjkajoča poročila, ki so navoljo v elektronski obliki, smiselno strukturirati prikaz naslovov (npr. po koledarskih letih), izboljšatipreglednost strani (npr. alineje ali zaporedne številke pred naslovi).Čas izvedbe: Od 2011.Ocena finančnih sredstev: Ukrep ne zahteva dodatnih finančnih sredstev.5 ViriPoročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2002. Ljubljana, april 2003,Ministrstvo za kulturo.Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2003. Ljubljana, april 2004,Ministrstvo za kulturo.Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2004. Ljubljana, april 2005,Ministrstvo za kulturo.Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2005. Ljubljana, april 2006,Ministrstvo za kulturo.Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2006. Ljubljana, april 2007,Ministrstvo za kulturo.Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2007. Ljubljana, april 2008,Ministrstvo za kulturo.Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2008. Ljubljana, april 2009,Ministrstvo za kulturo.Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2009. Ljubljana, april 2010,Ministrstvo za kulturo.Vertelj, T. in Čopič, V. Poročilo o izvajanju raziskovalne dejavnosti v letu 2003. Ljubljana, maj 2004,Ministrstvo za kulturo.Vertelj, T. in Čopič, V. Poročilo o realizaciji programa ekspertiz in elaboratov v letu 2004. Ljubljana,maj 2005, Ministrstvo za kulturo.Vodopivec, B. in Čopič, V. Poročilo o realizaciji raziskovalnih nalog v letih 2001 in 2002. Ljubljana,marec 2006, Ministrstvo za kulturo.Vodopivec, B. in Čopič, V. Poročilo o izvajanju raziskovalne dejavnosti v letu 2005. Ljubljana, marec2006, Ministrstvo za kulturo.547

4 PODPORNI SISTEMI ZA RAZVOJ KULTURE548

4.1Brigita LipovšekKULTURNE IN USTVARJALNE INDUSTRIJEKAZALO1 Uvod2 Sedaj veljavni in pretekli nacionalni program za kulturo3 Nekateri statistični podatki o KUI3.1 Zaposleni v KUI3.2 Registrirana brezposelnost v KUI3.3 Gospodarske družbe KUI3.4 Izvoz in uvoz3.5 Izdatki gospodinjstev za kulturo4 Analiza PSPN5 Predlogi nekaterih ciljev in ukrepov6 Viri549

1 UvodKulturne in ustvarjalne industrije (KUI) v okviru strateških dokumentov Republike Slovenije, še manjpa v okviru zakonodaje RS, niso definirane. Prav tako še ni uradno potrjene definicije na ravniEvropske unije. Za svoje potrebe smo se pri definiciji kulturnih in ustvarjalnih industrij oprli naEurostatovo metodologijo 1 ter definicijo kulturnih in ustvarjalnih industrij, podano v dokumentuEvropske komisije Zelena knjiga – Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij, kinavaja: »'Kulturne industrije' so industrije, ki proizvajajo in razširjajo dobrine ali storitve, ki se v časunastanka obravnavajo z vidika njihove posebne značilnosti, uporabe ali namena, ki vsebujejo aliizražajo vsebine izražanja, ne glede na njihovo morebitno tržno vrednost. Poleg tradicionalnihumetniških sektorjev (uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti, kulturna dediščina – vključno zjavnim sektorjem) zajemajo tudi film, DVD in video, televizijo in radio, video igrice, nove medije,glasbo, knjige in tisk. Ta pojem je opredeljen v povezavi s pojmom kulturnega izražanja iz KonvencijeUnesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005. 'Ustvarjalne industrije'so industrije, ki kot vložek uporabljajo kulturo in imajo kulturno razsežnost, njihovi rezultati pa so povečini funkcionalni. Te industrije zajemajo arhitekturo in oblikovanje, ki elemente ustvarjalnostivključujeta v širše procese, ter podsektorje, kot so grafično in modno oblikovanje ali oglaševanje.«(Zelena knjiga, 2010, str. 5) 2V skladu z navedeno opredelitvijo Evropske komisije se torej med KUI v celoti uvrščajo vsa področja,ki jih pokriva Ministrstvo za kulturo, s tem da je opredelitev zasnovana še širše. Ker bodo podrobneanalize za posamezna področja izdelane in prikazane v okviru drugih poglavij, v nadaljevanjuposredujemo predvsem krovne podatke o KUI.2 Sedaj veljavni in pretekli nacionalni program za kulturoResolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 v okviru splošne prioritete Kultura kotkategorija razvoja: kultura kot generator gospodarskega razvoja, človeških virov, kvalitete življenja insocialne kohezivnosti navaja, da »ekonomiko kulture na področjih kulturne ali ustvarjalne industrijesestavljajo tako javni viri kot viri iz zasebnega sektorja«, in dodaja: »Naloga kulturne politike jeustvariti pogoje za večja vlaganja gospodarstva v kulturo ter spodbujati njuno sinergijo, na ta način papovečati delež bruto domačega proizvoda, ki je namenjen kulturi« (str. 20). Navedena resolucija zadosego želenih rezultatov na tem področju izpostavlja posebne ukrepe, to so:– prednostna podpora programom in projektom, ki vključujejo sodelovanje gospodarskegasektorja,– prednostna podpora programom in projektom, ki spodbujajo kulturni turizem,– prednostna podpora javnim kulturnim programom in kulturnim projektom, ki imajo širšeekonomske učinke,– s prednostnim podpiranjem skupnih infrastrukturnih programov in projektov na področjihkulture zagotoviti pogoje za boljše delovanje kulturnega trga in večjo dostopnost kulture,– vlaganja v kulturo se uveljavljajo kot davčna olajšava,1 Gre za metodologijo Evropskega statističnega urada Eurostata na podlagi evropske standardne klasifikacijedejavnosti NACE (Nomenclature generale des Activites economiques dans les Communautes Europeennes),katere prevedbo iz Standardne klasifikacije dejavnosti, sprejete na podlagi 1. revizije NACE, v Standardnoklasifikacijo dejavnosti, sprejeto na podlagi 2. revizije NACE, je izdelal Statistični urad RS.2 Kulturne in ustvarjalne industrije smo v okviru veljavne Standardne klasifikacije dejavnosti definirali ponaslednjih šifrah dejavnosti: 32.990, 47.610, 47.621, 47.622, 58.110, 58.120, 58.130, 58.140, 58.190, 59.110,59.120, 59.130, 59.140, 59.200, 60.100, 60.200, 63.910, 71.111, 71.112, 71.129, 74.100,74.200, 79.900, 85.520,90.010, 90.020, 90.030, 90.040, 91.011, 91.012, 91.020, 91.030, 91.040, 93.210 in 93.299.550

– uveljavljanje davčnih olajšav za pravne osebe, ki spodbujajo vlaganja v kulturo,– uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganje v obnovo spomeniškega fonda, ki je v zasebni lasti,in– stimulativna davčna obravnava dohodkov iz naslova umetniške ustvarjalnosti (str. 20).Sedaj veljavni NPK (Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2008–20011) ne izraža polnepodpore kulturnim industrijam (poimenuje jih »kulturna industrija«), saj navaja, da »ni brez nevarnostiza kulturo. Po eni od teorij je kulturna industrija glavni dejavnik pri spreminjanju nekoč avtonomneumetnosti v tržno blago, s čimer sta v njej tudi ugasnila potencialni kritični naboj in pristnost …« (str.24). Kljub temu pa ne more mimo ugotovitve, da so kulturne industrije prinesle »izjemne tehnološkemožnosti za dostop do umetnosti in kulture, za izobraževanje in razvoj ter s tem tudi gospodarsko rast.Še več, kulturna industrija je lahko gonilna sila tehnoloških inovacij. Njen razvoj spodbujasamozaposlovanje in nastajanje majhnih ter srednje velikih podjetij« (str. 24). Sedanji nacionalniprogram za kulturo ne izpostavlja konkretnih ukrepov, ampak navaja: »Kulturna politika bo v času, kokomercializem vse bolj ogroža snovanje zahtevnih umetniških programov, prisluhnila ravno potrebipo gmotno neovirani izvedbi teh programov. Podpirala bo konkurenčnost med ustanovami, stimuliralabo tudi ustanove s tržno uspešnimi programi, ki pa hkrati ne bodo zniževale ravni svoje ustvarjalnosti.Odprtost trga vključuje tudi pretok ustvarjalcev, kar pomeni, da jim kulturna politika ne bo zapiralavrat, vendar jim bo status tujca za bivanje in delo v Sloveniji podeljevala glede na potrebe in možnosti.Posebno vprašanje je vpliv sodobne globalne industrije zabave na slovenski trg. Visoka tuja kultura,od literature, gledališča, plesa, glasbe do filozofije in humanistike, že vrsto let močno vpliva na razvojslovenske kulture, a prodor te kulture je v skladu z odpiranjem slovenske kulture navzven. Drugače jez globalno industrijo zabave, ki osvaja zlasti življenjski svet mlade populacije. Kulturna politika nenamerava omejevati te ponudbe, lahko pa s svojimi programi izobraževanja pomaga vrednotiti njeneučinke, če in kadar so posledica zgolj konfekcijske, komercialne ponudbe producentov.« (str. 25).V času, ki ga pokrivata navedena nacionalna programa za kulturo, si je Ministrstvo za kulturoprizadevalo za ozaveščanje pomena, ki ga ima kultura za razvoj v celoti, torej tudi za gospodarskirazvoj. Natančnega števila programov in projektov, ki na področju kulture nastajajo na podlagipartnerstva med državo in gospodarstvom oziroma med državo in drugimi subjekti, se zaenkrat še neda določiti, saj na strani države kulture ne podpira zgolj Ministrstvo za kulturo, ampak tudi drugaministrstva in vladne službe, na primer Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zunanjezadeve, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad zanarodnosti, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in drugi.Navedem pa naj nekaj primerov. Na primer Geodetski inštitut Slovenije je za Zvezo društev slepih inslabovidnih Slovenije pripravil projekt Dostop in vodenje slepih in slabovidnih oseb po objektihkulturne dediščine s pomočjo integracije tehnologij GPS in mobilnih robotov. Njegov glavni namen jebil izboljšati dostopnost do kulturnih dobrin za slepe in slabovidne osebe z uporabo GNSS tervodenjem do objektov kulturne dediščine in kulturnih dobrin ter po njih. Poleg standardnegasodelovanja s podjetji, ki se odločijo postati sponzorji posamičnih prireditev ali celotnih programovizvajalcev s področja kulture, v ta kontekst lahko umestimo tudi sodelovanje ministrstva s podjetjemElektro Ljubljana, d. d. Ta je lastnik objekta Stara elektrarna, v polovici katerega so v celotnemobravnavanem obdobju potekali programi z različnih področij umetnosti (predvsem uprizoritvenihumetnosti in glasbe). V programskem upravljanju se je tako na sinergijski ravni plemenitil kapital(nepremičnina v lasti Elektra Ljubljana) z vložkom dveh javnih financerjev (Mestna občina Ljubljanain ministrstvo), pravo dodano vrednost projektu pa je prinašal kulturni program. Kot pozitiven primermecenstva, sistematičnega zbirateljstva, nakupovalne politike in tudi zavedanja pomena družbeneodgovornosti podjetij lahko navedemo Factor banko, d. d., in družbo ACH, d. d., z njunimaumetniškima zbirkama likovnih del, katerih vodilo je predvsem, da dandanes nobena družba svojegaposlovanja in strategije ne more več snovati, ne da bi svojo dobičkonosnost ves čas primerjala tudi skoristmi za širše družbeno okolje. Mercator sponzorska sredstva usmerja v razvoj športa, kulture,izobraževanja in okoljevarstvenih projektov. Leta 2005 so osrednjo humanitarno akcijo posvetilispodbujanju bralne kulture med mladimi v okviru projekta M knjiga. Z donacijo zbirke 12 knjignajbolj branih slovenskih pisateljev 500 knjižnicam osnovnih šol ter 60 splošno izobraževalnim551

knjižnicam po vsej Sloveniji so mladim zagotovili večjo dostopnost do kakovostne literature zaktualno in zanimivo vsebino. Mercatorjeve donatorske dejavnosti na področju bralne kulture so sezačele že ob gradnji Mercator centra Domžale, v okviru katerega so celotno zgornje nadstropjeodstopili Knjižnici Domžale. Celotno dveletno osrednjo humanitarno akcijo M knjiga, ki je potekalapod geslom Branje povezuje, je Mercator zaokrožil leta 2006 z največjo donacijo v zgodovini podjetjav višini 912 milijonov tolarjev za prostore in opremo Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani. Krka, d.d., je leta 2004 in 2005 za sponzorstvo in donatorstvo namenila 0,7 % sredstev od celotne prodaje. Odvečjih kulturnih prireditev, ki so jih sponzorirali leta 2005 in 2006, je treba omeniti operno predstavoZaljubljen v tri oranže Sergeja Prokofjeva, ki je bila januarja 2006 premierno uprizorjena na velikemodru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu. Maja 2005 so za člane Društva za zdravje srca in ožiljaSlovenije sponzorirali koncert Melodije za srce, ki je prav tako potekal v Cankarjevem domu. Avgustaso omogočili koncert deškega zbora M. I. Glinka iz Sankt Peterburga. Ob 15-letnici Novomeškegasimfoničnega orkestra so omogočili projekt Glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu. Podprli sotudi izvedbo razstave ob 100-letnici rojstva arhitekta in akademskega slikarja Borisa Kobeta vCankarjevem domu. Redno sodelujejo pri projektih Dolenjskega muzeja, Festivala Brežice inSlovenskega okteta pa tudi pri mnogih drugih manjših projektih. Od leta 1971 deluje v podjetjuKulturno-umetniško društvo Krka, v okviru katerega organizirajo številne likovne in fotografskerazstave domačih avtorjev v Krkinih galerijah v Novem mestu in Ljubljani. Podpirajo dejavnostiKrkinega pevskega zbora, ki ni znan le doma, ampak tudi v svetu, tradicionalni knjižni sejem vKrkinih galerijskih prostorih v Novem mestu in spremljajoče kulturne prireditve, priljubljeniljubljanski Gledališki klub in drugo. Krka, d. d., s finančno podporo aktivno sodeluje pri izvajanjurazstavnega programa galerije Fotografija. Februarja 2007 je Krka razpisala fotografski natečaj Lepotav ženskem obrazu narave in za nagrade namenila 3750 EUR, poleg tega je izmed razstavljenihfotografij odkupila nekatere po odkupni ceni 200 EUR in jih namenila za poslovna darila. PivovarnaLaško spodbuja predvsem kulturne in zabavne prireditve ter različne športne zvrsti; je eden največjihmecenov slovenske kulture, hkrati sodeluje tudi v krajevnem kulturnem dogajanju; je glavnipokrovitelj kulturnih dogodkov v Kulturnem centru Laško, kjer se vsako leto zvrsti vsaj osemdesetprireditev različnih zvrsti: od klasične do narodnozabavne glasbe, gledaliških iger in v zadnjem časutudi likovne dejavnosti. Prevzela je pokroviteljstvo nad razstavnim programom v Cankarjevem domuLjubljana ter s svojim prispevkom omogočila njihovo odličnejšo izvedbo in večjo odzivnost, s tem papoudarila tudi sodobno, s kulturnimi vrednotami prežeto vizijo lastne dejavnosti. Pivovarna sodelujetudi z Galerijo Muzejem Lendava.Razvojno povezovanje kulturnega sektorja z gospodarskim se kaže tudi v programih prenov kulturnihspomenikov za potrebe razvoja turizma in storitvenega sektorja, sofinanciranih iz Evropskegaregionalnega sklada (grad Grad, Pišece, Snežnik, Ptuj). Zaradi pomena povezanosti kulturnega sturističnim sektorjem Ministrstvo za kulturo sodeluje z Ministrstvom za gospodarstvo, in sicer tako vokviru omogočanja pogojev za pripravo strokovnih podlag za izvajanje ukrepov kot tudi na področjuvnosa kulturnih vsebin v strateške dokumente na področju turizma. Kulturne vsebine so tudi vpovezavi s turizmom vključene v operativne programe, ki so podlaga za črpanje sredstev iz strukturnihskladov Evropske unije. To velja tudi za usmerjanje in usklajevanje obravnave kulture in kulturnedediščine v programih financiranja projektov s področja skupnega turističnega in kulturnega prostorav programih Interreg in sosedskega sodelovanja, kjer Ministrstvo za kulturo sodeluje v programskihodborih in pri ocenjevanju prispelih projektov. Delno na to področje sodijo tudi spomeniki državnegapomena v lasti RS, ki so večidel posebej urejevani in prilagojeni prav za turistične namene, nekateritudi za interpretacijske centre (npr. Goričko). Ministrstvo za kulturo je podprlo priprave vsebineportalov Slovenske turistične organizacije za področje dediščine ter pri pripravi enotnega označevanjakulturnih znamenitosti z informacijskimi tablami na avtocestah (skupaj z drugimi pristojnimiministrstvi) ter v večjih mestih (skupaj z zavodi, muzeji in civilnimi združenji ter lastniki). PrekTehnične pomoči za izvajanje strukturne in kohezijske politike je bila sofinancirana izdelavainvesticijske projektne dokumentacije za spomenike državnega pomena, katerih večinski namen bogospodarska raba. Projekti mreže multimedijskih centrov in gradov, sofinanciranih iz sredstevEvropske unije, zagotavljajo infrastrukturne pogoje za boljše delovanje kulturnega trga in večjodostopnost kulture.552

Eden izmed pomembnejših premikov na področju spodbujanja vlaganja v kulturo so novosti, sprejetev okviru davčne reforme, ki je začela veljati s 1. 1. 2007. V novem Zakonu o davku na dediščine indarila je bila takrat uveljavljena oprostitev davka na dediščine in darila, ki imajo status kulturnegaspomenika, pod pogojem, da podarjenega ali podedovanega kulturnega spomenika dedič oziromaobdarjenec ne odtuji pred potekom 10 let, in pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen zajavnost ali da je namenjen izvajanju kulturnih dejavnosti, o čemer sklene dedič ali obdarjenec zministrstvom, pristojnim za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem. V novem Zakonu o davku napromet nepremičnin je bila ravno tako uveljavljena oprostitev davka na prenos nepremičnin, ki imajostatus kulturnega spomenika, pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da jenamenjen izvajanju kulturne dejavnosti, o čemer lastnik sklene z ministrstvom, pristojnim za kulturo,sporazum z neomejenim trajanjem. Po posebni ureditvi za male davčne zavezance je v novem Zakonuo davku na dodano vrednost predpisana oprostitev obračunavanja DDV za male davčne zavezance dopraga obdavčljivega prometa v višini 25.000 evrov, kar predstavlja povišanje prej veljavnega praga, kije znašal približno 20.800 evrov. V novem Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb se ohranjanačelo, da davčni zavezanci lahko zmanjšajo davčno osnovo za donacije v kulturo v skupnem zneskunajveč 0,3 % obdavčenih prihodkov davčnega obdobja. Po novem pa davčno osnovo zmanjšajo šedodatno za znesek 0,2 % obdavčenih prihodkov, in sicer za kulturne namene in za namene zaščite prednaravnimi in drugimi nesrečami. V zakonu je poleg tega upoštevan predlog Ministrstva za kulturo, dase donirana sredstva, ki presegajo olajšavo, porazdelijo na tri leta, in sicer se pri tem upoštevazmanjšanje davčne osnove za 0,5 %. Davek od dohodkov rezidentov in nerezidentov, ki imajo vir vSloveniji, se z novim zakonom znižuje z donekdanjih 25 % na 15 %. To velja med drugim za plačiloza storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi. Po novemZakonu o dohodnini zavezanci, ki opravljajo dejavnost, med katere spadajo tudi samozaposleni vkulturi, lahko zahtevajo obdavčitev po načelu 25 % normiranih stroškov, če njihovi letni prihodki nisopresegli 42.000 evrov. Enako kot pri Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb se ohranja načelo, dadavčni zavezanci lahko zmanjšajo davčno osnovo za donacije v kulturo v skupnem znesku največ 0,3% obdavčenih prihodkov davčnega obdobja. Sedaj davčno osnovo zmanjšajo še dodatno do zneska 0,2% obdavčenih prihodkov, in sicer za kulturne namene in za namene zaščite pred naravnimi in drugiminesrečami. Tudi tu se donirana sredstva, ki presegajo olajšavo, porazdelijo na tri leta in se pri temupošteva zmanjšanje davčne osnove za 0,5 %. Za kulturo je dobro, da ostaja režim posebnih osebniholajšav samozaposlenim v kulturi in samostojnim novinarjem, cenzus pa je v novem zakonu ostal tak,kot je bil v prejšnjem zakonu. V zakonu je bil tudi uveden instrument, ki ga do uvedbe tega zakonanismo poznali, in sicer, da lahko davčni zavezanec rezident nameni del svoje dohodnine (0,5 %) za zzakonom določen splošno koristni namen in s tem sam določi porabo svoje dohodnine. Med splošnokoristni namen je bil uvrščena tudi kultura. Po Zakonu o DDV so plačila DDV oproščene tudi kulturnestoritve, če jih opravljajo društva ali druge osebe s pridobljenim statusom v javnem interesu napodročju kulture ob izpolnjevanju predpisanih pogojev.3 Nekateri statistični podatki o KUI3.1 Zaposleni v KUILeta 2009 je bilo v Sloveniji po podatkih SURS v okviru kulturnih in ustvarjalnih industrij skupaj33.758 delovno aktivnih oseb, v čemer so štete vse osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovaneoziroma so v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije, delovno razmerje pa je lahkosklenjeno za določen ali nedoločen čas, za polni ali skrajšani delovni čas.Grafikon 1: Delovno aktivni v kulturnih in ustvarjalnih industrijah v Sloveniji, 2002–2009553

Delovno aktivni v kulturnih in kretivnih industrijah v Sloveniji, 2002-2009350003400033000Število delovno aktivnih320003100030000290002800027000Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.Za primerjavo z letom 2002 naj navedemo, da je bilo decembra 2002 v Sloveniji po podatkih državnestatistike na področju KUI 30.486 delovno aktivnih oseb, to je približno 11-odstotno povečanje številadelovno aktivnih oseb v obdobju 2002–2009. Delež, ki so ga med vsemi delovno aktivnimi prebivalciSlovenije v letu 2009 zavzemali delovno aktivni na področju KUI, je 4 %. Ta delež se je v celotnemobravnavanem obdobju gibal med 3,7 in 4 %, v zadnjih treh letih pa se je stalno povečeval (2007: 3,7%, 2008: 3,9 %). Leta 2002 je ta delež znašal 3,8 %.Tabela 1: Delež delovno aktivnih oseb v KUI po posameznih področjih, 2002–2009Področje Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009Založništvo 19,5 19,6 19,2 18,4 17,8 16,7 16,1 15,6Film 1,7 1,8 1,9 2,2 2,2 2,3 2,5 2,6Glasbeno založništvo 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5RTV 8,2 6,8 8,0 8,2 8,0 7,9 7,5 7,4Oglaševanje 3,1 3,1 3,0 2,8 2,6 2,6 2,3 2,2Arhitektura 38,5 38,6 37,1 37,1 37,9 38,6 39,0 38,0Oblikovanje 0,6 0,7 0,8 1,0 1,1 1,3 1,7 2,3Izobraževanje 4,2 4,5 4,7 4,8 4,9 5,0 4,8 5,1Umetniško uprizarjanje 4,7 4,9 5,0 4,9 4,8 4,8 4,0 4,3Umetniško ustvarjanje 6,0 6,4 6,6 6,8 6,8 6,7 8,0 8,2Knjižnice 4,2 4,4 4,6 4,6 4,6 4,5 4,4 4,4Arhivi 0,6 0,7 0,7 0,7 0,4 0,6 0,8 0,8Muzeji 2,8 2,8 2,8 2,8 2,7 2,6 2,6 2,7Varstvo kulturnedediščine 1,1 1,1 0,9 0,9 0,9 1,0 1,0 1,1Druge kulturnedejavnosti 4,3 4,3 4,3 4,4 4,7 5,0 4,7 4,9Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.Največ delovno aktivnih v okviru KUI deluje na področju arhitekture 3 (leta 2009 so ti delovno aktivniobsegali 38 % vseh delovno aktivnih v KUI). Njihovo število niha, medtem ko (če se osredotočimo na3 Področja KUI smo glede na SKD 2008 obravnavali na naslednji način: založništvo: 32.990, 47.610, 47.621,47.622, 58.110, 58.120, 58.130, 58.140, 58.190, film: 59.110, 59.120, 59.130, 59.140, glasbeno založništvo59.200, RTV: 60.100, 60.200, oglaševanje: 63.910, 74.200, arhitektura: 71.111, 71.112, 71.129, oblikovanje:554

ustvarjalne industrije) število delovno aktivnih na področju oblikovanja stalno raste. Na področjuoglaševanja pa opažamo nasproten, padajoč trend.Grafikon 2: Delovno aktivni v ustvarjalnih industrijah v Sloveniji, 2002–2009Delovno aktivni v ustvarjalnih industrijah v Sloveniji, 2002-2009140001200010000Število delovno aktivnih80006000400020000Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009Oglaševanje Arhitektura OblikovanjeVir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.V okviru KUI drugo mesto glede na številnost zavzemajo delovno aktivni na področju založništva.Leta 2009 je to področje obsegalo 15,6 % vseh zaposlenih v KUI. Težak položaj akterjev na področjuknjige odseva tudi v številu delovno aktivnih, saj to število v vsem obdobju 2002–2009 nezadržnopada. Od leta 2002 do 2009 je tako padlo že za skoraj 4 odstotne točke. Število delovno aktivnih napodročju radia in televizije od leta 2005 pada, a ne tako drastično, kot je to opaziti na področjuzaložništva. V nasprotju s tem je število zaposlenih na področju filma raslo, in to v celotnem obdobju2002–2009.74.100, izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti: 85.520, umetniškouprizarjanje: 90.010, umetniško ustvarjanje: 90.030, knjižnice: 91.011, arhivi: 91.012, muzeji: 91.020, varstvokulturne dediščine: 91.030, druge kulturne dejavnosti: 79.900, 90.020, 90.040, 91.040, 93.210, 93.299.555

Grafikon 3: Delovno aktivni na področju založništva, filma in RTV v Sloveniji, 2002–2009Delovno aktivni na področju založništva, filma in RTV v Sloveniji, 2002-2009700060005000Število delovno aktivnih40003000200010000Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009Založništvo Film Glasbeno založništvo RTVVir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.Delež delovno aktivnih na drugih področjih se v obdobju 2002–2008 ni korenito spreminjal. Opažamopa porast števila delovno aktivnih na področju umetniškega ustvarjanja. Od leta 2002 do 2009 se jenjihovo število povečalo kar za 2 odstotni točki.Grafikon 4: Delovno aktivni na področju umetniškega ustvarjanja in uprizarjanja, knjižnic,arhivov, muzejev in varstva kulturne dediščine v Sloveniji, 2002–2009Delovno aktivni na področju umetniškega ustvarjanja in uprizarjanja, knjižnic, arhivov, muzejev in varstvakulturne dediščine v Sloveniji, 2002-200930002500Število delovno aktivnih2000150010005000Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009Umetniško uprizarjanje Umetniško ustvarjanje Knjižnice Arhivi Muzeji Varstvo kulturne dediščineVir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.556

3.2 Registrirana brezposelnost v KUIČeprav ustvarjalne industrije glede na skupno število delovno aktivnih oseb v KUI dosegajo komajdobrih 40 % (leta 2009 42 %), pa je iz podatkov o registriranih brezposelnih moč razbrati, da so kar tričetrtine vseh registriranih brezposelnih v okviru KUI prav s področja ustvarjalnih industrij (leta 200976 %).Na področju kulturnih industrij največ brezposelnih dosega 7. stopnjo izobrazbe, torej so končalivisoko strokovno izobraževanje, univerzitetno dodiplomsko izobraževanje, 1. in 2. bolonjsko stopnjooziroma univerzitetno podiplomsko izobraževanje (specializacija, magisterij znanosti), nasprotno pa jev okviru ustvarjalnih industrij največ registriranih brezposelnih oseb s 5. stopnjo izobrazbe, ki pomenigimnazijsko izobraževanje, srednje poklicno-tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz. drugostrokovno izobraževanje.Grafikon 5: Registrirani brezposelni v kulturnih in ustvarjalnih industrijah, 2002 in 2009Registrirani brezposleni v kulturnih in ustvarjalnih industrijah 2002 in 2009700600Število registriranih brezposelnih5004003002001000Leto 2002 Leto 2009Kulturne industrijeKreativne industrijeVir: Zavod RS za zaposlovanje 1998–2010, redne letne obdelave(http://www.zizmond.info/brezposelnost/brezposelni_regije.htm).Podatki kažejo, da registrirana brezposelnost raste. V primerjavi z letom 2002 je bila v KUI leta 2009brezposelnost višja kar za 35 %. V kulturnih industrijah se je v tem času povečala za 31 %, vustvarjalnih industrijah pa za 36 %.3.3 Gospodarske družbe KUIŠtevilo gospodarskih družb KUI se je leta 2009 glede na leto 2008 povečalo za 4 % (leta 2009 je biloteh družb 4.529), kar je enako slovenskemu povprečju za vse gospodarske družbe. Skupno številozaposlenih v vseh slovenskih gospodarskih družbah se je v letu 2009 glede na leto 2008 v Slovenijizmanjšalo za 6 %. Tu pa kažejo KUI ugodnejšo sliko. Število zaposlenih v teh podjetjih se je v letu2009 glede na leto 2008 zmanjšalo za 3 %. Tako v letu 2008 kot tudi v letu 2009 so gospodarskedružbe s področja KUI zavzemale 8,4 % deleža vseh gospodarskih družb v Sloveniji, glede na številozaposlenih v teh gospodarskih družbah so v letu 2008 zajemale 3,5 % zaposlenih v gospodarskihdružbah v Sloveniji, leta 2009 pa se je ta delež nekoliko povečal, in sicer na 3,6 %.557

Grafikon 6: Število gospodarskih družb v kulturnih in ustvarjalnih industrijah, 2009, glede navelikost podjetij (po številu zaposlenih)Število gospodarskih družb v kulturnih in ustvarjalnih industrijah, 2009, glede na velikost podjetij (po številuzaposlenih)0 zaposlenih 1-5 zaposlenih 6-10 zaposlenih 11-20 zaposlenih več kot 21 zaposlenihVir: Letna poročila gospodarskih družb.Glede na velikost gospodarskih družb v okviru KUI tudi v Sloveniji prevladujejo mala in mikropodjetja. V letu 2008 so skupaj zavzemala kar 87 % gospodarskih družb (od tega je bilo 34 % družb z0 zaposlenimi in 53 % družb z 1–5 zaposlenimi), ki pa so zaposlovale zgolj 25 % vseh zaposlenih vgospodarskih družbah na področju KUI. Največ zaposlenih, kar 51 %, je bilo zaposlenih v podjetjih zveč kot 21 zaposlenimi (teh podjetij je bilo v okviru KUI v letu 2008 zgolj 3 %). V letu 2009 se jedelež malih in mikro podjetij v KUI v Sloveniji povečal še za 1 odstotno točko, enako velja zazaposlene v teh podjetjih, delež zaposlenih v podjetjih z več kot 21 zaposlenimi pa se je zmanjšal za 2odstotni točki.Samostojni podjetniki so imeli v okviru KUI v letu 2008 skupaj 4054 podjetij, leta 2009 pa 4627. Rastštevila teh podjetij, ki je leta 2009 glede na leto 2008 dosegla 14 %, je v tem obdobju krepko preseglapovprečno rast podjetij samostojnih podjetnikov v vseh panogah, ki je znašala 4 %. Število zaposlenihv podjetjih samostojnih podjetnikov je od leta 2008 do 2009 na ravni vseslovenskega povprečja padloza 7 %, v podjetjih samostojnih podjetnikov, ki delujejo na področju KUI, pa za 4 %. Podjetjasamostojnih podjetnikov s področja KUI so leta 2008 obsegala 6 % vseh podjetij samostojnihpodjetnikov v Sloveniji, leta 2009 pa se je ta delež povečal na 6,6 %. Ker večji del teh podjetijprikazuje 0 zaposlenih, je delež zaposlenih v podjetnih samostojnih podjetnikov tudi glede nazaposlene v podjetjih samostojnih podjetnikov v drugih panogah izredno majhen – v obravnavanemobdobju zgolj 1,4 %.558

Grafikon 7: Število podjetij samostojnih podjetnikov na področju kulturnih in ustvarjalnihindustrij, 2009, glede na velikost podjetij (po številu zaposlenih)Število podjetij samostojnih podjetnikov na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij, 2009, glede navelikost podjetij (po številu zaposlenih)0 zaposlenih 1-5 zaposlenih 6-10 zaposlenih 11-20 zaposlenih več kot 21 zaposlenihVir: Letna poročila malih samostojnih podjetnikov.Glede na velikost je večina podjetij samostojnih podjetnikov seveda malih in mikro – leta 2008 je bilo88 % podjetij takih z 0 zaposlenimi, leta 90 je bilo takih podjetij 90 %, kar 99 % podjetij pa je imelodo 5 zaposlenih.Grafikon 8: Število gospodarskih družb in podjetij samostojnih podjetnikov na področjukulturnih in ustvarjalnih industrij, 2009Število gopodarskih družb in podjetij samostojnih podjetnikov na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij,2009Druge kulturne dejavnostiVarstvo kulturne dediščineMuzejiArhiviKnjižniceUmetniško ustvarjanjeUmetniško uprizarjanjeIzobraževanjeOblikovanjeArhitekturaOglaševanjeRTVGlasbeno založništvoFilmZaložništvo0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500Število pravnih osebGospodarske družbeSamostojni podjetnikiVir: Letna poročila gospodarskih družb in letna poročila malih samostojnih podjetnikov.Skupaj so podjetja KUI (gospodarske družbe in samostojni podjetniki) predstavljala leta 2008 7 %,leta 2009 pa 7,4 % gospodarskih subjektov v Sloveniji, zaposlovala pa so 3,3 (2008) oziroma 3,4 %zaposlenih v teh subjektih.559

3.4 Izvoz in uvozPo podatkih UNCTAD so države članice Združenih narodov v letu 2005 na področju založništvaustvarile izvoz v skupni vrednosti 35.611,3 mio EUR; od tega je izvoz knjig znašal 10.353,7 mioEUR, izvoz časopisov in revij pa 12.317,3 mio EUR. Po podatkih UNCTAD je na svetovni ravniizvoz za področje založništva v letih 2000–2005 dosegel 6,3-odstotno rast. Slovensko založništvo intiskarstvo sta po podatkih Statističnega urada RS v istem letu ustvarila izvoz v skupni vrednosti 114,5mio EUR, leta 2008 138,4 mio EUR, medtem ko je bil uvoz občutno nižji: 64,7 mio EUR leta 2005 in89 mio EUR leta 2008 .Grafikon 9: Uvoz, založništvo in tiskarstvo, rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti vSloveniji, 2003–2008, v 1000 EURUvoz, založništvo in tiskarstvo, rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti, 2003-2008, v 1000 EUR100.00090.00080.00070.00060.0001000 EUR50.00040.00030.00020.00010.0000Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 leto 2007 leto 2008Založništvo in tisakrstvoRekreacijske, kulturne in športne dejavnostiVir: SURS.Po podatkih UNCTAD tudi druge kulturne in ustvarjalne industrije pomembno prispevajo k rastisvetovnega gospodarstva. Tako je na svetovni ravni izvoz na področju filma v letu 2005 znašal 533,7mio EUR, rast izvoza pa je v letih 2000–2005 dosegla kar 14,4 %. Še bolj vrtoglavo rast, kar 17 %, sona svetovni ravni zabeležili na glasbenem področju (izvoz analognih trakov in zgoščenk), ki je v letu2005 ustvarilo 11.995,8 mio EUR izvoza. Na področju vizualnih umetnosti je bila v letu 2005 skupnavrednost svetovnega izvoza kar 17.803,2 mio EUR, njegova rast v obdobju 2000–2005 pa 6,4-odstotna. Od tega je svetovni izvoz starin v letu 2005 dosegel vrednost 2038,4 mio EUR, njegova rastv letih 2000–2005 pa je bila 5-odstotna. Več kot še enkrat tolikšno vrednost izvoza je na svetovniravni doseglo področje kiparstva – 4885,5 mio EUR, ki je v zgoraj navedenem časovnem obdobjuzabeležilo nekoliko nižjo rast, in sicer 4,2-odstotno.560

Grafikon 10: Izvoz, založništvo in tiskarstvo, rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti vSloveniji, 2003–2008, v 1000 EURIzvoz, založništvo in tiskarstvo, rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti, 2003-2008, v 1000 EUR160.000140.000120.000100.0001000 EUR80.00060.00040.00020.0000Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 leto 2007 leto 2008Založništvo in tisakrstvoRekreacijske, kulturne in športne dejavnostiVir: SURS.Vrednost izvoza, ki jo je doseglo področje slikarstva, je v obravnavanem letu znašala 767,6 mio EUR(4,1-odstotna rast v obdobju 2000–2005), področje fotografije je na svetovni ravni doseglo izvoz vvrednosti 1200,9 mio EUR, rast njegovega izvoza pa se je v obdobju 2000–2005 povečala kar za 11,5%. V letu 2008 je izvoz na področju dejavnosti v zvezi s filmi, video-in zvočnimi zapisi znašal 6,3 mioEUR in na področju kulturnih in razvedrilnih dejavnosti 5,2 mio EUR. Dejavnosti v zvezi s filmom,video- in zvočnimi zapisi so imele negativno bilanco v primerjavi z uvozom (ta je v letu 2008 znašal10,4 mio EUR), kulturne in razvedrilne dejavnosti pa so ustvarile več izvoza kot uvoza, saj je uvoz natem področju znašal 0,7 mio EUR. V skladu s podatki Statističnega urada RS sta tako izvoz kot uvozna področju založništva in tiskarstva v obdobju 2003–2008 rasla (v obravnavanem obdobju se je izvoznominalno zvečal kar za 87 %, uvoz pa za 66 %), medtem ko se je predvsem uvoz na področjurekreacijskih, kulturnih in športnih dejavnosti v letih 2007 in 2008 korenito zmanjšal – vobravnavanem obdobju je padel kar za 88 %.3.5 Izdatki gospodinjstev za kulturoIzdatki gospodinjstev za kulturo (Eurostatova definicija na podlagi klasifikacije COICOP) so v skladuz zadnjimi razpoložljivimi podatki Statističnega urada RS leta 2008 znašali 558,343 mio EUR.Nominalno sredstva sicer rastejo (leta 2002 so znašala 405,133 mio EUR), delež vseh povprečnihporabljenih sredstev, ki ga gospodinjstva namenijo za kulturo, pa od leta 2000 vztrajno pada. Od leta2002 do 2008 se je ta delež zmanjšal že za skoraj polovico odstotne točke. Deloma bi zmanjševanjeizdatkov gospodinjstev za kulturo lahko pripisali splošnemu izboljševanju informacijske pismenostiprebivalcev in drastičnemu povečanju ponudbe brezplačnih spletnih vsebin, po drugi strani pa podatkikažejo, da je pred KUI na slovenskem velik izziv, kako tudi svojo plačljivo ponudbo na uspešen načinpribližati porabnikom.561

Grafikon 11: Delež vseh povprečnih porabljenih sredstev, ki jih gospodinjstva namenijo zakulturo, 2002–2008, v %Delež vseh povprečnih letnih porabljenih sredstev, ki jih gospodinjstvanamenijo za kulturo, 2000-2008, v %4,604,504,404,30%4,204,104,003,90Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008Vir: SURS.Povprečna letna porabljena sredstva, ki so jih gospodinjstva v letu 2008 namenila za kulturo, soznašala 1,50 % BDP Slovenije, kar pomeni rahel dvig glede na predhodno leto, do tedaj pa smozadnjih 8 let opažali upadanje. Po podatkih ankete SURS o porabi v gospodinjstvih so v letu 2008gospodinjstva za nakup vstopnic za kino, gledališče ali koncert porabila 16,4 mio EUR, za nakupvstopnic za muzeje, galerije, živalski vrt ipd. pa 5 mio EUR. Daleč največji delež sredstev, ki jihslovenska gospodinjstva namenijo za kulturo, že celotno zadnje desetletje pripade poravnavi naročnineRTV. V letu 2008 so za ta namen gospodinjstva namenila kar 191,3 mio EUR ali 34,3 % vsehsredstev, ki so jih namenila za kulturne proizvode in storitve.Grafikon 12: Povprečna letna porabljena sredstva, ki jih gospodinjstva namenijo za kulturo,glede na BDP, 2002–2008, v %Povprečna letna porabljena sredstva, ki jih gospodinjstva namenijo zakulturo glede na BDP, 2000-2008, v %%2,001,801,601,401,201,000,800,600,400,200,00Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008Vir: SURS.Za nakup strokovnih in leposlovnih knjig so gospodinjstva v letu 2008 porabila 31 mio EUR (5,6 %vseh sredstev, ki so jih porabila za nakup proizvodov in storitev s področja kulture), za nakup562

časopisov in revij pa 112,3 mio EUR (20,1 % teh sredstev). Delež sredstev, ki ga gospodinjstvanamenijo za nakup strokovnih in leposlovnih knjig, se je od leta 2002 znižal kar za 4 odstotne točke(glede na skupno količino sredstev, ki so jih gospodinjstva namenila za nakup kulturnih proizvodov instoritev), delež sredstev (glede na skupno količino sredstev, ki jih gospodinjstva namenijo za kulturneproizvode in storitve), ki ga gospodinjstva namenijo za nakup časopisov in revij, pa je od leta 2003bolj ali manj ustaljen.Grafikon 13: Potrošnja gospodinjstev za kulturo glede na vrsto dobrin, 2002 in 2008, v %Potrošnja gospodinjstev za kulturo glede na vrsto dobrin, v Sloveniji v letih 2002 in 2008, v %Pribor za pisanje in risanjeČasopisi in revijeStrokovne in leposlovne knjige20082002Druge kulturne storitveRTV naročninaMuzeji, galerije, živalski vrt ipd.Kino, gledališče, koncertGlasbeni instrumentiPopravila audio-video opreme, fotografske opreme ipd.Mediji za snemanje slike in zvokaOprema za obdelavo podatkovFotografska in kinematografska opremaTV sprejemnik, videorekorderHi-fi napraveRadijski in tranzistorki sprejemnik*0 5 10 15 20 25 30 35 40v %Vir: SURS.4 Analiza PSPNPrednosti:– bogata kulturna dediščina,– bogato sočasno ustvarjanje,– zainteresirano občinstvo,– visoka raven in raznovrstnost kulturne ponudbe,– visoka dostopnost kulturnih ustanov zaradi majhnih razdalj med kraji v Sloveniji terrazpršenost nevladnih organizacij in zavodov s kakovostnim kulturnim programom,– razvito delovanje stanovskih organizacij,– relativno dobra računalniška opremljenost ponudnikov kulturnih storitev in prisotnost nasvetovnem spletu,– okolje, v katerem se glavni akterji KUI pretežno osebno poznajo med seboj, kar lahkoomogoča lažje povezovanje.Slabosti:– pomanjkanje strategije za razvoj KUI,– še vedno premajhna povezanost KUI z izobraževalnimi ustanovami, področjem znanosti ininovacij in gospodarstvom,563

– nepovezanost kulturne produkcije in zaradi tega slabša dostopnost za vse družbene skupne terstroškovna neučinkovitost,– slaba dostopnost kulturne produkcije glede na časovne možnosti prebivalstva,– preveliko zanašanje uporabnikov na proračunska sredstva in premalo angažmaja zazagotovitev izvenproračunskih virov,– pomanjkanje upravljavskih znanj in kadrov v kulturi,– davčni sistem še vedno ne omogoča zadostne spodbude za zasebna vlaganja v kulturo,– večina podjetij KUI je mikro ali malih; nujno potrebujejo pravne in poslovne nasvete; državani uredila učinkovite tovrstne pomoči,– zasebna poraba – poraba gospodinjstev za kulturo pada,– okolje, v katerem se glavni akterji pretežno osebno poznajo med seboj, kar lahko zaviravključevanje nekaterih akterjev oziroma lahko povzroča povezovanje, ki ni optimalno,– neurejenost trga ponudbe storitev ustvarjalnih industrij, kar vpliva na neusklajenost cen,neupoštevanje avtorskega prava in predvsem na področju oblikovanja splošno nepriznanoststroke.Priložnosti:– izdelava strateškega načrta za kulturne in ustvarjalne industrije,– spodbujanje horizontalnega povezovanja med kulturo, znanostjo, izobraževanjem, tehnologijoin podjetništvom,– sodelovanje države s predstavniki KUI pri definiranju in uveljavljanju izobraževanja,kakršnega KUI potrebujejo,– predvsem v okviru ustvarjalnih industrij promocija ustvarjanja ekoloških proizvodov inuveljavljanja načel varovanja okolja, kar bi lahko bil zaščitni znak Slovenije,– razmislek o oblikovanju inkubatorjev KUI in spodbujanje oblikovanja interesnih mrež tergrozdov,– oblikovanje novih finančnih instrumentov za KUI,– vzpostavitev javne pomoči KUI v obliki pravnega in podjetniškega svetovanja,– izobraževanje akterjev KUI – predvsem podajanje podjetniških znanj,– skrb za razvoj in obnovo informacijsko-komunikacijske infrastrukture,– digitalizacija slovenskih kulturnih vsebin,– vključevanje ustvarjalcev – akterjev kulturnih in ustvarjalnih industrij – v podjetja, delujočana drugih področjih ekonomije,– še večja uporaba kohezijskih in drugih sredstev EU za spodbujanje KUI,– razvoj kazalnikov za spremljanje razvoja KUI,– centralizacija informacij o kulturni ponudbi in storitvah,564

– upadanje slovenskih KUI na račun drugih KUI,– zasebna finančna poraba za kulturo na Slovenskem se lahko še naprej zmanjšuje,– slovenska tiskana beseda lahko pride v resno krizo (težave časopisnih hiš, povezane s sedaj šebrezplačnimi časniki na spletu, čedalje več ljudi bo dvojezičnih z enim velikih svetovnihjezikov, kar bo dolgoročno zmanjševalo količino prevodne literature ipd.),– kulturno dediščino je treba vključiti v razvoj in jo varovati skozi upravljanje, v nasprotnemprimeru bo sredstev za obnovo še manj in dediščina bo propadala.5 Predlogi nekaterih ciljev in ukrepovCilji:– sprejem dolgoročnega strateškega dokumenta razvoja kulturnih in ustvarjalnih industrij,oblikovanega na podlagi temeljite razprave z zainteresirano javnostjo,– prizadevanje za pravno in institucionalno okolje, prijazno do kulturnih in ustvarjalnihindustrij,– medresorsko povezovanje za spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih industrij,– spodbujanje povezovanja akterjev kulturnih in ustvarjalnih industrij med seboj in z akterji nadrugih področjih, predvsem povezovanja področja kulture z gospodarstvom, izobraževanjem,znanostjo in tehnologijo,– promocija kulturnih in ustvarjalnih industrij kot dejavnikov ustvarjalnosti in inovativnosti,– izobraževanje akterjev v kulturnih in ustvarjalnih industrijah in porabnikov ponudbe kulturnihin ustvarjalnih industrij.Ukrepi:– oblikovanje medresorske in interdisciplinarne delovne skupine za pripravo dolgoročnegastrateškega dokumenta razvoja kulturnih in ustvarjalnih industrij,– prizadevanje za nadaljnje davčne spodbude razvoja kulturnih in ustvarjalnih industrij,– pomoč kulturnim in ustvarjalnim industrijam v obliki pravnega in podjetniškega svetovanja,– spodbujanje javno-zasebnega partnerstva v kulturi,– uveljavljanje novih finančnih orodij za spodbudo razvoja kulturnih in ustvarjalnih industrij;– spletni portal za povezovanje relevantnih akterjev s področja kulturnih in ustvarjalnih industrijmed seboj, promocijo, trženje kulturnih vsebin, informacije o kulturnih storitvah in ponudbi,tržne informacije za izvoznike ipd.,– modernizacija javnega sektorja,– spodbujanje horizontalnega povezovanja med kulturo, znanostjo, izobraževanjem, tehnologijoin podjetništvom – na nacionalni ravni, na občinskih ravneh in na ravni področij,565

– spodbujanje grozdenja v okviru kulturnih in ustvarjalnih industrij in z deležniki z drugihpodročij, predvsem s področja znanosti, tehnologije in izobraževanja,– promocija vključevanja ustvarjalcev – akterjev kulturnih in ustvarjalnih industrij – v podjetja,delujoča na drugih področjih gospodarstva,– sodelovanje države s predstavniki kulturnih in ustvarjalnih industrij pri definiranjuizobraževanja, kakršnega kulturne in ustvarjalne industrije potrebujejo,– nadaljnja prizadevanja pri vseživljenjskem izobraževanju uporabnikov kulture (tudiizobraževanje o uporabi novih tehnologij),– skrb za razvoj in obnovo informacijsko-komunikacijske infrastrukture in digitalizacijokulturnih vsebin,– še večja uporaba kohezijskih in drugih sredstev Evropske unije za spodbujanje kulturnih inustvarjalnih industrij,– razvoj kazalnikov za spremljanje razvoja kulturnih in ustvarjalnih industrij,– nadaljnja prizadevanja za pospeševanje mobilnosti umetnikov in umetniških del,– pomoč kulturnim in ustvarjalnim industrijam pri promociji na nacionalni in mednarodni ravni.6 ViriAna Božičnik (2006). Študija možnosti ponudbe visokega turizma v objektih kulturne dediščineSlovenije, Ljubljana.Cultural statistics (2007). Luxembourg: Eurostat, Office for Official Publications of the EuropeanCommunities.Ministrstvo za kulturo: http://www.mk.gov.si/.Operativni program za kulturo 2007–2013, delovni predlog, Ljubljana: Ministrstvo za kulturo.Registrirana brezposelnost: http://www.zizmond.info/brezposelnost/brezposelni_regije.htm.Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007: http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=200428&stevilka=1205.Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2008–2011: http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=200835&stevilka=1428.Statistični urad RS: http://www.stat.si/.Tabele o potrošnji gospodinjstev glede na vrsto dobrin, ki jih Statistični urad RS neposredno pošiljaMinistrstvu za kulturo.United Nations Conference on Trade and Development. Creative Economy Report 2008. UnitedNations: 2008. http://www.unctad.org/en/docs/ditc20082cer_en.pdf.Zelena knjiga – Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij. Bruselj: 29. april 2010.http://www.mk.gov.si/si/aktualno/zelena_knjiga_izkoriscanje_potenciala_kulturnih_in_ustvarjalnih_industrij/.566

4.2Blanka TivadarOMOGOČANJE DOSTOPNOSTI DO DIGITALNE KULTUREKAZALO1 Uvod2 Financiranje digitalizacije in njegovi rezultati3 Analiza PSPN4 Predlogi ciljev in ukrepov5 Viri567

1 UvodO digitalizaciji kulturnih vsebin se na Ministrstvu za kulturo (v nadaljevanju: MK, ministrstvo)usmerjeno razmišlja vsaj od leta 2004. Za mejnik lahko vzamemo oblikovanje Strateške skupine zadigitalizacijo kulturne dediščine, v katero je tedanja ministrica za kulturo Andreja Rihter imenovalapredstavnike različnih državnih organov, javnih zavodov in drugih akterjev, ki so na tem področju žedelovali. Iz zapisnika prve seje strateške skupine razberemo, da je bila pobuda za njen nastanekoziroma za bolj usmerjeno in bolje strukturirano delovanje MK glede digitalizacije sodelovanjeministrstva v projektu šestega okvirnega programa z imenom MINERVA Plus (kratica je izpeljana iznaslova Ministerial Network for Valorizing Activities in Digitization). To je bil tedaj drugi od trehzaporednih projektov, katerega cilj je bilo oblikovanje skupnih evropskih (tehnoloških) standardov,priporočil in navodil za digitalizacijo kulturne dediščine, ki bi med drugim vodili v pripravonacionalnih politik digitalizacije. Zato je bila priprava »strategij/e/, s katero bi lahko povezali vsesubjekte h koordiniranim aktivnostim pri digitalizaciji kulturne dediščine« eno od glavnih pričakovanjtedanjega vodstva ministrstva (zapisnik 1. seje SSD, str. 2). Skupina strategije ni pripravila, teme, kiso jih člani skupine načeli na prvi seji, in problemi, na katere so opozarjali, pa so še vedno aktualni:pomanjkanje nacionalnih priporočil in tehnoloških standardov, interoperabilnost med informacijskimisistemi oziroma njena odsotnost, pomen arhiviranja digitalnih oziroma digitaliziranih kulturnih vsebin,»napetost« med avtorskimi pravicami in javno dostopnostjo do e-kulturnih vsebin, potreba po enotnivstopni točki do digitaliziranega gradiva arhivov, knjižnic in muzejev na eni strani in neusklajenostmed arhivi, knjižnicami in muzeji na drugi.2 Financiranje digitalizacije in njegovi rezultatiPred letom 2008 je MK financiralo digitalizacijo, digitalno arhiviranje in spletno dostopnost kulturnihvsebin z različnih proračunskih postavk, leta 2008 pa je za te namene uvedlo posebno postavkoDigitalizacija. Od leta 2009 poteka odločanje o razdelitvi sredstev na treh ravneh: 1. direktorat, 2.Delovna skupina za digitalizacijo, digitalno arhiviranje, hrambo in spletno dostopnost kulturnih vsebin(vsak direktorat na MK ima v njej vsaj enega predstavnika, svojega predstavnika pa ima tudi ArhivRS) in 3. vodstvo ministrstva. Direktorati pošljejo predloge za financiranje v prihodnjem letu delovniskupini, ta naredi ožji izbor projektov, o katerem potem odloči vodstvo ministrstva.Tabela 1: Struktura porabe sredstev s proračunske postavke Digitalizacija (8747) v EUR, 2008–20092008 Strojna in programska oprema za digitalizacijo in digitalizacija muzealij, 547.734,92arhivskega in knjižničnega gradiva v javnih zavodih (muzeji, galerije,arhivi)Strojna oprema za digitalizacijo (za INDOK, Zavod K6/4) 38.455,96Priprava programa konference Kultura na spletu 4.920,00Skupaj 552.654,922009 Strojna in programska oprema za digitalizacijo in digitalizacija muzealij, 814.745,00arhivskega in knjižničnega gradiva v javnih zavodih (muzeji, galerije,arhivi)Drugo: spletni portal MK za mednarodno sodelovanje – Culture.si, 70.163,05strokovne podlage za izvajanje projekta Athena, digitalizacija gradiva zaINDOKSkupaj 884.908,05Podrobnejši pregled financiranja v letih 2008 in 2009 kaže tri glavne značilnosti:568

a) pretežni del sredstev je bil namenjen javnim zavodom (nekaj več kot 90 %), to pomeni, da je bilavečina postavke dodatek siceršnjemu financiranju materialnih stroškov javnih zavodov; 1b) s postavke 8747 so se financirali nabava strojne in programske opreme, njuno vzdrževanje(vključno z licenčninami), digitalizacija v ožjem smislu (tj. pretvarjanje analognih kulturnih vsebin,npr. knjig, časopisov, umetniških slik, zemljevidov, listin v elektronsko obliko, ki si jo lahkoogledujemo z računalniki ali drugimi napravami), elektronske inventarne knjige in spletni portal;c) precej sorodnih dejavnosti se je financiralo z drugih proračunskih postavk na ministrstvu, kot soProgrami in projekti na področju kulturne dediščine (npr. spletne strani raznih društev),Knjižničarstvo (npr. digitalizacija gradiva splošnih knjižnic, nakup informacijsko-komunikacijsketehnologije), Izvajanje nacionalnega programa za slovenski jezik (npr. digitalizacija, korigiranje inkonvertiranje slovenske leposlovne klasike), INDOK (npr. digitalizacija za potrebe Registra kulturnedediščine) ter Arhiv RS (npr. skeniranje načrtov).To troje najprej kaže fragmentiranost financiranja digitalizacije in njenih spremljajočih dejavnosti,govori pa tudi o težavnosti zgostitve v informacijski družbi samoumevnih dejavnosti v eni točki.Namreč, digitalizacija je v mnogih kulturnih ustanovah danes vsakdanja praksa (npr. tam, kjeruporabljajo elektronske inventarne knjige, ki omogočajo tudi slikovne priponke z muzealijami), zadigitalizacijo večinoma uporabljajo isto informacijsko tehnologijo kakor za rutinsko delo, spletna strankulturne ustanove je vse manj dobra volja njenega vodstva in vse bolj nujni del javne podobe. Tahorizontalna oziroma infrastrukturna narava digitalizacije se potem izraža tudi v številnostiproračunskih postavk, s katerih se digitalizacija in njene spremljajoče dejavnosti financirajo, oziromav raznolikosti dejavnosti, ki se financirajo s postavke Digitalizacija.Ta neenovitost (in odsotnost nacionalne strategije) pa je morda tudi izraz nezavednega strinjanja zopozorili muzealcev, arhivarjev in knjižničarjev o veliki svojevrstnosti/kompleksnosti njihovihpodročij, ki da zato zahtevajo posebno obravnavo in izjeme. Če se o specifičnosti področij ne damisliti v enotnem okviru, tudi nacionalne strategije digitalizacije/digitalne hrambe/spletne dostopnostikulturnih vsebin ne moremo oblikovati. Namreč, strategija bi postavila razvojne prioritete, prioritetapa nujno pomeni boljši položaj koga pred kom drugim. Odsotnost nacionalne strategije vodi vsaj še vdve slabosti: a) uporabo preživete tehnologije (npr. aplikacij, ki temeljijo na konfiguraciji odjemalec –strežnik) in b) v množico z javnimi sredstvi vzpostavljenih in vzdrževanih spletnih portalov s ponudbodigitaliziranih kulturnih vsebin, ki se niti ne sklicujejo drug na drugega, kaj šele, da bi si izmenjevalipodatke oziroma se med seboj povezovali.Posebej težko je ugotavljati rezultate financiranja ter prek tega meriti dostopnost digitalnih kulturnihvsebin, ki je eden od ključnih ciljev digitalizacije. Javni zavodi sicer poročajo o tem, kako so porabilisredstva, namenjena za digitalizacijo/digitalno hrambo/spletno dostopnost itd., 2 a način poročanja sespreminja z leti (način določa vsak svetovalec posebej z obrazcem letnega poročila), se razlikuje medpodročji (tj. arhivi, knjižnicami in muzeji) ter znotraj njih (npr. med muzeji in galerijami) in tudidefinicije »digitaliziranega gradiva« niso enotne. Poseben problem je pomanjkanje podatkov o obsegudigitaliziranega gradiva v obliki relativnih števil. Namreč, v vseh poročilih so le absolutna številadigitaliziranih enot tekočega leta, ni pa podatkov o tem, kolikšen odstotek inventariziranega gradivaneke ustanove je že digitaliziran, in tudi takih ne, ki bi bralcu omogočali, da izračune opravi sam.Razlogi za to so lahko vsaj v a) neurejenih evidencah, torej v tem, da nekatere ustanove ne vedo,1 Podatki za leto 2010 kažejo drugačno sliko: približno 60 odstotkov celotnega zneska na postavki 8747 je bilonamenjenih javnim zavodom, 40 % pa društvu in zasebnemu zavodu za informacijsko dejavnost na področjihglasbene in uprizoritvene umetnosti. Oba izvajalca sta bila izbrana na javnem razpisu za štiri leta. To pomeni, dalahko delovna skupina MK za digitalno arhiviranje, hrambo in spletno dostopnost kulturnih vsebin (ki je drugakakor strokovna skupina, ki je ta dva izvajalca izbrala in ki strokovno spremlja njun napredek), ki sicer vodstvuministrstva predlaga razdelitev sredstev s postavke 8747, v obdobju 2010–2014 vpliva na razrez 60 odstotkovpostavke, ki pa bo verjetno v večini namenjen materialnim stroškom programov v javnih zavodih.2 Glej prispevek Nine Zupančič Pušavec Pregled stanja na področju varstva arhivskega gradiva, poglavje Opisstanja v javnih arhivih, ki jih financira MK in prispevek Tatjane Likar Pregled knjižnične javne službe napodročju kulture, poglavje Viri in pogoji za delovanje NUK.569

koliko enot gradiva imajo, b) v »povsakdanjenju« digitalizacije – digitalizacija ni razumljena kotprojekt z jasnim koncem, pri katerem bi te zanimalo, koliko dela te še čaka, in c) bojazni, da binepoznavalci morebitne nizke odstotke oziroma velike razlike med ustanovami ali področji naroberazumeli. Ustanove, v katerih zaradi narave gradiva – npr., ker je treba z njim med postopkom posebejskrbno ravnati, ker je zelo obsežno ipd. – digitalizacija poteka počasneje in/ali je dražja kakor vdrugih, o odstotkih ne želijo poročati, da bi ne bile po krivem obdolžene neuspešnosti.Težavnost merjenja javne dostopnosti digitalnih kulturnih vsebin ne pomeni tudi, da je ni. Veliko boljresno vprašanje je omejevanje dostopnosti kulturnih vsebin v digitalnem okolju zaradi varovanjaintelektualne lastnine (ki velja tudi za avtorska dela, ki so nastala s pomočjo javnih sredstev). Še več,javna sredstva, ki jih država namenja za digitalizacijo kulturnih vsebin, se porablja tudi zarazčiščevanje avtorskih upravičenj, in to tudi za dela, ki so nastala z javnim sofinanciranjem. Sredstevpa ne prejemajo le lastniki teh pravic, temveč tudi odvetniške pisarne, ki razčiščujejo avtorskaupravičenja med lastniki pravic in javnim zavodom, ki jih želi objaviti na spletu. Vse to vodi vrelativno dobro spletno dostopnost avtorskih del iz 19. stoletja in stoletij pred njim, in v slabodostopnost del iz 20. in 21. stoletja.3 Analiza PSPNPrednosti:– posebna proračunska postavka, s katere se financirajo digitalizacija, digitalna hramba,digitalno arhiviranje in spletna dostopnost kulturnih vsebin, omogoča namenskost uporabesredstev in daje MK nekaj možnosti, da področje usmerja (npr. da prednost projektomdigitalizacije avdiovizualnega gradiva, ki ga še posebej primanjkuje tako v slovenski kotevropski digitalni knjižnici).Slabosti:– odsotnost nacionalne strategije o digitalizaciji, digitalni hrambi in spletni dostopnostikulturnih vsebin (tudi zaradi pristajanja na posebnosti/neprimerljivosti področij),– razdrobljenost financiranja digitalizacije in njenih sopotnic kljub posebni postavki,– financiranje digitalizacije in njenih sopotnic s posebne postavke je le dodatek siceršnjemufinanciranju materialnih stroškov programa javnih zavodov,– težavnost spremljanja napredka z vidika obsega digitaliziranega gradiva, tj. ne moremooceniti, kako daleč smo, ker nimamo enotnega metodološkega okvira,– medsebojna nepovezljivost spletnih portalov, ki jih financiramo z javnimi sredstvi, in– velike ovire za javno dostopnost digitaliziranih kulturnih vsebin zaradi stroge zakonodaje napodročju intelektualne lastnine.Priložnosti:– oblikovanje nacionalne strategije za digitalizacijo, digitalno hrambo in spletno dostopnostkulturnih vsebin, ki pa bi morala, da bi jo uresničevali, biti rezultat konsezualnega dogovoramed bibliotekarstvom, arhivistiko in muzealstvom,– spodbujanje razvoja odprtih standardov, protokolov in orodij ter– širjenje sodobne rabe informacijske tehnologije v smislu vgrajevanja virov (»feedov«), kiomogočajo agregiranje podatkov in njihovo prikazovanje v različnih kontekstih.570

Nevarnosti:– če postavko odpravimo, tvegamo, da se bodo sedanja namenska sredstva sčasoma (zaradisplošnega pomanjkanja sredstev za osnovne programe javnih zavodov) izgubila in bodo zatonekateri javni zavodi prenehali izvajati digitalizacijo,– če postavko ohranimo, ohranjamo prepričanje, da področje strateško usmerjamo, v resnici pa vvečini primerov le dodajamo sredstva za materialne stroške dokumentiranja/inventariziranjater nujno obnovo strojne in programske opreme ali izpolnjujemo pogodbene obveznosti. 34 Predlogi ciljev in ukrepov1. Uskladiti logiko financiranja digitalizacije v javnih zavodih z dejanskim stanjemUkrep: Razmisliti o odpravi posebne proračunske postavke za digitalizacijo ali o občutnemzmanjšanju zneska na njej. To pomeni, da bi ta sredstva oziroma njihovo večino preusmerili v rednofinanciranje javnih zavodov.Utemeljitev: Kot sem že omenila, digitalizacija v javnih zavodih postaja rutinska dejavnost, sestavnidel siceršnjega dokumentiranja. Ministrstvo za kulturo precej sredstev za digitalizacijo in njenespremljajoče dejavnosti namenja z drugih proračunskih postavk, hkrati pa se je več kot 90 % sredstevs postavke 8747 namenilo materialnim stroškom arhivov, muzejev in knjižnic. Sredstva zadigitalizacijo v javnih zavodih naj še naprej ostanejo namenska (JZ naj jih pridobivajo na podlagiprograma dela in o njihovi porabi poročajo v letnih poročilih), postopek njihovega pridobivanja pa najbo enak, kot je za druge materialne stroške programov.Čas izvedbe: Predlog proračuna za 2012.Ocena finančnih sredstev: Dejanje ne vodi v dodatna finančna sredstva.2. Spremljati obseg digitalizacije e-kulturnih vsebin na podlagi enotnega metodološkega okviraUkrep: Ambicija ni ugotavljanje »absolutne resnice« o obsegu digitalizacije kulturnih vsebin, temvečletno spremljati, kolikšen delež analognega (inventariziranega) gradiva inštitucij je digitaliziran inkolikšen javno dostopen prek spleta. Metodologijo, ki bi upoštevala posebnosti gradiva (npr. arhivskogradivo se praviloma meri v metrih, enota knjižničnega gradiva je praviloma letnik oz. izdaja ipd.), bioblikovali v sodelovanju s poznavalci posameznih področij (tj. arhivov, knjižnic in muzejev), podatkepa bi zbirali prek nadgrajene spletne aplikacije SAMK, ki jo Ministrstvo za kulturo že uporablja zaletno poročanje javnih zavodov.Čas izvedbe: Do decembra 2011.Ocena finančnih sredstev: 16.000,00 EUR (za nadgradnjo spletne aplikacije SAMK).3. Povečati javno spletno dostopnost avtorskih del, katerih nastanek je (so)financiran z javnimisredstvi in za katere ni treba čakati na spremembo zakonodajeUkrep: Preučiti možnost, da bi v pogodbe za financiranje programov in projektov vključili člen oneizključnem prenosu materialne avtorske pravice dajanja na voljo javnosti (32. člen ZASP) nanaročnika po preteku dveh let od objave avtorske stvaritve, sofinancirane z javnimi sredstvi. Posledicabi bila, da bi po preteku dveh let tako avtor kot MK imela materialno avtorsko pravico in bi avtorsvoje delo še naprej lahko prodajal, MK pa posredovalo dLib.si za objavo na spletu (licencirano s CC).Čas izvedbe: Do decembra 2011.3 Gl. opombo 1.571

Ocena finančnih sredstev: Dejanje ne vodi v dodatna finančna sredstva (za pravno ekspertizo bomoprosili Urad RS za intelektualno lastnino).5 ViriGradivo za pripravo poglavja o e-kulturi za novi nacionalni program informacijske družbe 2011–2015.Ljubljana, november 2010, Ministrstvo RS za kulturo.Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2008. Ljubljana, april 2009,Ministrstvo RS za kulturo.Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v letu 2009. Ljubljana, april 2010,Ministrstvo RS za kulturo.Zapisnik sestanka 1. seje Strateške skupine za digitalizacijo kulturne dediščine. Ljubljana, 30.september 2004, Ministrstvo RS za kulturo.572

4.3Irena MaršPODPORA KULTURI V EVROPSKI KOHEZIJSKI POLITIKIKAZALO1 Uvod2 Doseganje ciljev Evropske kohezijske politike (EKP) na področju kulture2.1 Projekti, podprti s sredstvi Evropskega regionalnega sklada za razvoj2.2 Projekti, podprti s sredstvi Evropskega socialnega sklada3 Nadzor sistema izvajanja Evropske kohezijske politike4 Študije in vrednotenja izvajanja Evropske kohezijske politike5 Medresorsko sodelovanje5.1 Medresorsko sodelovanje v okviru Cilja Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS)5.2 Medresorsko sodelovanje v okviru drugih politik EU5.3 Medresorsko sodelovanje v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnegamehanizma6 Analiza PSPN7 Cilj in ukrep8 Viri573

1 UvodMinistrstvo za kulturo (MK) je aktivno vključeno v izvajanje Evropske kohezijske politike vprogramskem obdobju 2007–2013 tako v okviru Operativnega programa krepitve regionalnihrazvojnih potencialov 2007–2013 (prednostna usmeritev »Mreženje kulturnih potencialov«) kot tudi vokviru Operativnega programa Razvoja človeških virov (prednostna usmeritev »Dvig zaposljivostiranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti«).Temeljni cilj v Operativnem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 (OPRR), ki ga MK zasleduje, je ohranjanje in povezava naravnih in kulturnih potencialov za razvojturizma in rekreacije. V ta namen obnavlja objekte javne kulturne infrastrukture ter kulturnespomenike v lasti države in občin.V okviru cilja, postavljenega v Operativnem programu Razvoja človeških virov (OP RČV), v kateremgre za doseganje večje socialne vključenosti in zmanjšanje materialne ogroženosti ranljivih skupin terposledično za uveljavljanje koncepta enakih možnosti, MK v izvedbi svojih projektov spodbujapredvsem usposabljanje in zaposlovanje pripadnikov ranljivih družbenih skupin, ki delujejo napodročju kulture.2 Doseganje ciljev Evropske kohezijske politike (EKP) na področju kultureNezadovoljivo črpanje, ki je bilo ugotovljeno ob koncu leta 2008 predvsem pri projektih, podprtih ssredstvi Evropskega regionalnega sklada za razvoj, je bilo posledica šibkih aktivnosti na področjuizvajanja projektov predvsem v začetku programskega obdobja, in sicer v letih 2007 in 2008. MK je vprvi polovici leta 2009 ukrepalo zoper neučinkovito projektno vodenje na tem področju in ustanoviloProjektno enoto za izvajanje Evropske kohezijske politike. Prvi učinki organizacijske ureditvepodročja so bili vidni že konec leta 2009, saj je MK v tem letu uspelo razpisati kar dvakrat večsredstev kot leto prej (2009: 16.079.910 EUR, 2010: 16.012.988 EUR). Spodbudni so tudi podatki oizplačanih sredstvih upravičencem. Do konca leta 2010 je bilo skupno izplačano 15.467.655 EUR, karje skoraj dvakrat toliko sredstev kot v letu 2009. MK je pospešilo tudi pripravo zahtevkov za povračilain do konca leta 2010 uspelo zagotoviti kar četrtino povračil iz bruseljske blagajne nazaj v domačiproračun.Graf 1: Spremljanje izvajanja EKP na MK v letih 2008–2010574

Opomba: ZZP – zahtevek za povračilo je dokument, s katerim Ministrstvo za finance RS pri Evropski komisijizahteva povračilo izplačanih sredstev iz domačega proračuna.V prvi polovici programskega obdobja je MK tako uspešno razpisalo in pogodbeno vezalo že za 48 %sredstev, ki nam jih je za uresničevanje EKP na področju kulture do leta 2013 namenila Evropskaunija.Posebna pozornost je bila namenjena tudi temeljitejši uporabi sredstev tehnične pomoči, ki rabijo kotpodpora v obliki človeških virov in dodatnih sredstev za pripravo učinkovitega projektnega vodenja vokviru strukturnih skladov. Namenskost sredstev smo v letu 2009 razširili in tako omogočili hitrejšo inkakovostnejšo pripravo projektov ter posledično učinkovitejše črpanje sredstev za področje kulture.Tako je bilo konec 2009 doseženo 72-odstotno črpanje sredstev iz naslova tehnične pomoči za obasklada skupaj, to je 42 % več kot leto prej. Leta 2010 je bilo črpanje za oba sklada skupaj 85-odstotno.Graf 2: Spremljanje izvajanja tehnične pomoči (TP) na MK v letih 2008–2010575

2.1 Projekti, podprti s sredstvi Evropskega regionalnega sklada za razvojV prvi polovici programskega obdobja so se sredstva Evropskega regionalnega sklada za razvojnamenila tako za obnovo javne kulturne infrastrukture (rekonstrukcija obstoječega objekta in gradnjaprizidka k temu objektu za potrebe Muzeja sodobne umetnosti v vrednosti 4.500.000 EUR; 2. javnirazpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo v lasti občin v vrednosti 10.000.000EUR) kot tudi za obnovo kulturnih spomenikov (obnova gradu Strmol in pripadajočih pristav vvrednosti 4.852.049 EUR; Javni razpis za kulturne spomenike v lasti občin v vrednosti 11.000.000EUR). Tako je bilo do sedaj v ta namen skupaj razpisanih in pogodbeno vezanih 34.594.610 EUR. Zdelom razpisanih sredstev v lasti občin je MK sofinanciralo tudi projekte, vključene v Evropskoprestolnico kulture 2012.V prihodnosti je predvidena še obnova kulturnega spomenika vile Vipolže, v pripravi pa sta projektarekonstrukcije Narodne galerije v Ljubljani in izgradnje Umetnostne galerije v Mariboru.Do konca leta 2010 je MK iz danega naslova uspelo obnoviti in revitalizirati osem objektov javnekulturne infrastrukture, v katerih so bila ustvarjena tri nova bruto delovna mesta, število obiskovalcevv teh objektih pa se je povečalo za 38.238, kar na polovici programskega obdobja predstavlja 35-odstotno realizacijo načrtovane vrednosti kazalnika »število obnovljenih in revitaliziranih objektovkulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture« ter 35-odstotno realizacijo načrtovane vrednostikazalnika »povečanje števila obiskovalcev«. Realizacija načrtovane vrednosti kazalnika »številoustvarjenih bruto delovnih mest« bo rasla proti koncu programskega obdobja, saj so ustvarjenadelovna mesta predvidena ob fizičnem zaključku projektov. Teh pa bo ob koncu programskegaobdobja občutno več.2.2 Projekti, podprti s sredstvi Evropskega socialnega skladaV prvi polovici programskega obdobja je bilo razpisanih in pogodbeno vezanih 4.655.819 EURsredstev. Aktivnosti na področju črpanja sredstev v okviru prednostne usmeritve „Dvig zaposljivosti576

anljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti” so potekale vskladu s predvidevanji. Zaradi uspešnega črpanja sredstev Evropskega socialnega sklada v prvipolovici programskega obdobja si je MK prislužilo dodatna sredstva v višini 4 mio EUR, ki jihnamerava v prihodnosti nameniti podpori dveh projektov na področju socialne vključenosti, in sicer:– Vzpostavitvi infrastrukture za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij slepim,slabovidnim ter osebam z motnjami branja – Knjižnici za slepe, pri čemer je cilj projektaomogočiti slepim in slabovidnim ter drugim invalidnim osebam, ki iz objektivnih insubjektivnih razlogov ne morejo brati gradiva v običajnem tisku, dostop do vseh stopenjizobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja in kulturnega življenja ter jim zagotovitimožnosti, primerljive tistim, ki jih družba nudi drugim državljanom,– Digitalizaciji tehnologij za predvajanje avdiovizualnih vsebin in kinematografskih projektovz namenom razširjanja evropskih in umetniških kulturnih vsebin ter usposabljanja (znamenom dviga zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture), pri čemer jecilj projekta digitalizacija tehnologije za predvajanje avdiovizualnih in kinematografskihprojektov z namenom razširjanja evropskih kulturnih vsebin ter usposabljanja z namenomdviga zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture.Do konca leta 2010 je MK tako sofinanciralo 54 projektov s področja kulture, pri katerih je bilo do 31.8. 2010 ustvarjenih 18 bruto delovnih mest za ranljive skupine, kar na polovici programskega obdobjapredstavlja kar 90-odstotno realizacijo načrtovane vrednosti kazalnika »število sofinanciranihprojektov s področja kulture« in 33-odstotno realizacijo načrtovane vrednosti kazalnika »številoustvarjenih bruto delovnih mest za ranljive skupine«.3 Nadzor sistema izvajanja Evropske kohezijske politikeNa podlagi izvedenih nadzorov v obliki kontrol ali revizij pristojnih organov v tem programskemobdobju ocenjujemo, da sistem deluje brez sistemskih napak.Konec decembra 2010 smo prejeli Osnutek zaključnega poročila Računskega sodišča RS v okviruRevizije stroškov kontrol. Razkritja v poročilu niso naslovljena na MK, temveč v večini na Organ zapotrjevanje na MF in Organ upravljanja na Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalnopolitiko (SVLR).Na osnovi opravljenih sistemskih kontrol prenesenih nalog Organa upravljanja na SVLR (OU) na MKza oba sklada v aprilu 2010 smo v oktobru za OP RČV in novembru za OP RR prejeli Začasnoporočilo OU o izvedeni kontroli prenesenih nalog za vsak sklad posebej. MK je v predpisanem rokupodalo dodatna pojasnila k določenim ugotovitvam, zato ugotovitev s finančnimi posledicami ni bilo.V novembru 2010 je Urad za nadzor proračuna izvedel revizijo javnega naročanja pri izvajanjupostopkov pri porabi sredstev Evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007–2013,in sicer na vzorcu dveh javnih naročil v okviru projekta Obnova gradu Strmol in pripadajočih pristav.V osnutku poročila, ki smo ga na MK prejeli konec decembra 2010, ni bilo ugotovljenih neskladnostiz določili domače in zakonodaje EU.577

4 Študije in vrednotenja izvajanja Evropske kohezijske politikeV letu 2010 je bilo izvedeno vmesno vrednotenje javnega razpisa za izbor razvojnih projektov za dvigzaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti vletih 2008–2009 s pripravo priporočil za nadaljnje izvajanje aktivnosti za doseganje ciljev prednostneusmeritve »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovisocialni vključenosti« v OP RČV. Vrednotenje je po naročilu OU izvedel zunanji neodvisni izvajalec.Vrednotile so se tri ravni: raven pogojev (posredniško telo, organ upravljanja), raven izvajalcev(upravičenci) in raven prejemnikov (ciljne skupine). Študija predstavlja osnovo in orodje zanačrtovanje javnih razpisov s področja dviga zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področjukulture in podpore njihovi socialni vključenosti, hkrati pa poglobljeno analizo potreb posamezne ciljneskupine ter posameznih projektov. Študija je javno objavljena in dostopna na spletni strani MK vrubriki Strukturni skladi, Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporanjihovi socialni vključenosti.S svojimi projekti in izkušnjami pri njihovem izvajanju smo se v letu 2009 aktivno vključili tudi vpripravo mednarodne študije pod delovnim naslovom »Culture and EU Structural Funds: A SuccesStory?«, ki jo je za Evropsko komisijo izvedla KEA iz Bruslja. Namen študije je bil ocenitiučinkovitost podpiranja kohezijskih projektov na področju kulture, izsledki pa so objavljeni poduradnim naslovom »Study on the contribution of culture to local and regional development – Evidencefrom the Structural Funds« in so javno dostopni na spletni strani Evropske komisije.V letu 2011 smo pričeli sodelovati s transnacionalno platformo European Inclusion Network – InNet16 iz Bruslja, ki za Evropsko komisijo pripravlja raziskavo in pregled primerov dobrih praksprojektov, sofinanciranih s sredstvi Evropskega socialnega sklada s področja zagotavljanja enakihmožnosti in dostopnosti za invalide.5 Medresorsko sodelovanjeV letu 2009 smo pričeli sodelovati tudi z drugimi ministrstvi pri izvajanju projektov, sofinanciranih skohezijskimi sredstvi.V okviru Evropskega regionalnega sklada smo v sodelovanju z MVZT v letu 2009 sooblikovali javnirazpis ter sodelovali pri izboru projektov v okviru prednostne usmeritve »Informacijska družba«. Ciljrazpisa je bilo sofinanciranje projektov vzpostavitve delujočih javno dostopnih e-vsebin in e-storitevprek spleta. Na področju kulture so bili podprti štirje projekti v višini skoraj 750.000 EUR (NUK:Nove vsebine in storitve Digitalne knjižnice Slovenije, Muzeji in galerije mesta Ljubljana: Spletniportal "Najstarejše leseno kolo z osjo z Ljubljanskega barja", Muzej novejše zgodovine Celje: E-dostopnost gradiva Druge svetovne vojne na Celjskem in Univerza v Novi Gorici: Interna in javna e-platforma ter e-gradiva za študijske programe na področju umetnosti in kreativnih industrij).V letu 2010 smo v sodelovanju s Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj priizboru projektov v okviru javnega poziva za izbor operacij iz prednostne usmeritve “Regionalnirazvojni programi” podprli investicijske projekte v okviru Evropske prestolnice kulture 2012. Izbraniso bili štirje projekti javne kulturne infrastrukture in kulturnih spomenikov v lasti občin (Minoritskacerkev za koncertno dvorano »Carmina Slovenica«, Lutkovno gledališče v minoritskem samostanu –izgradnja zunanjega avditorija, KC Pekarna-Lubadar, KC Pekarna-Hladilnica) v skupni vrednostiskoraj 7 mio EUR.578

S SVLR bomo v letu 2011 v podobni obliki nadaljevali pri izboru projektov v okviru 6. javnegapoziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalnirazvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« OP RR.V okviru Evropskega socialnega sklada smo sodelovali z Ministrstvom za delo, družino in socialnezadeve RS (MDDSZ), kjer smo v letu 2009 izbirali projekte v okviru javnega razpisa »Spodbujanjerazvoja socialnega podjetništva« prednostne usmeritve Socialna vključenost OP RČV. V okviruRazvojne prioritete Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja pa je MK sodelovalo prioblikovanju javnega razpisa in izboru projektov, kjer je Ministrstvo za šolstvo in šport RS (MŠŠ) delvsebin in sredstev namenilo tudi kompetenci Kulturna zavest in izražanje. Izbrani so bili trije projektikulturno-umetnostne vzgoje, katerih cilj je dvig kulturne pismenosti med otroki/učenci/dijaki inodraslimi, tako med strokovnimi delavci kot tudi med starši, spodbujanje ustvarjalnosti ininovativnosti, odpiranje šole in povezovanje s kulturnimi ustanovami, nadaljnje strokovnousposabljanje na različnih kulturno-umetnostnih področjih ter priprava predlogov in smernic zavključevanje kulturne vzgoje v izvedbene kurikule. Projekti v skupni vrednosti 306.000 EUR so sezaključili konec leta 2010.5.1 Medresorsko sodelovanje v okviru Cilja Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS)Področje kulture je v okviru kohezijske politike zastopano tako v okviru Cilja EKP kot tudi v okviruCilja Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS), kjer gre v nekaterih programih za neposrednovključenost samostojnih vsebinskih sklopov, pri drugih pa za posredno. Namen programov Cilja ETSje čezmejno sodelovanje regij ob notranjih in nekaterih zunanjih mejah EU, transnacionalnosodelovanje (območje Alp, Mediteran, JV Evropa, Srednja Evropa) in medregionalno sodelovanje(predvsem mrežno povezovanje in izmenjava izkušenj na področju prostorskega planiranja in varstvaokolja). V primeru čezmejnega sodelovanja prijavitelji s področja kulture kandidirajo na razpisih, kijih za operativne programe Slovenije z Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško ter v okviru Jadranskepobude razpisuje SVLR. Na področju transnacionalnega sodelovanja (območje Alp, JugovzhodnaEvropa, Srednja Evropa, Mediteran, Interreg IVC) pa sredstva razpisuje tudi Ministrstvo za okolje RS.Sistematično in stalno spodbujanje prijaviteljev na posamezne razpise omenjenih programov s straniMK je omejeno na zastopanje v nadzornih odborih, saj zaradi kadrovske podhranjenosti aktivnousmerjanje in svetovanje pri določenih vsebinah na področju kulture zaenkrat še ni izvedljivo.5.2 Medresorsko sodelovanje v okviru drugih politik EUV okviru Programa za razvoj podeželja se kultura umešča znotraj ukrepov za obnovo in razvoj vasi terohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja. Vpogled v razvojne spodbude na podeželju (obnovakulturne dediščine, eko muzeji, kulturne tematske poti) je prek članstva v nadzornem odboruomogočen predstavnikom Direktorata za kulturno dediščino.5.3 Medresorsko sodelovanje v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnegamehanizmaV prvem programskem obdobju 2004–2009 so projekti s področja kulture koristili tudi znatno podporoFinančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Norveškega finančnega579

mehanizma. Oba mehanizma prispevata k solidarnosti, saj zmanjšujeta socialne in ekonomske razlikev razširjenem EGP, k ustvarjanju priložnosti, saj pomagata novim članicam EGP, da bi se polnovključile v notranji trg, in k sodelovanju, saj združujeta stare in nove članice EGP ter vzpostavljatanove okvire za politične in gospodarske odnose.Mehanizma sta v obdobju 2004–2009 omogočala podporo projektom s področja kulture v okviruprednostnega področja ohranjanje evropske kulturne dediščine. Prednostno področje je bilofinancirano s sredstvi dveh različnih skladov, in sicer Sklada za individualne, posamezne projekte inSklada za nevladne organizacije (NVO).V okviru Sklada za individualne projekte je v času vseh štirih rokov za posredovanje vlog (2005–2008) prispelo največ vlog prav za prednostno področje Ohranjanje evropske kulturne dediščine (od315 vlog jih je kar 112 prispelo s področja kulture, kar predstavlja 36 % vseh prispelih vlog). Izbranihin potrjenih projektov je bilo 22, od tega kar 9 projektov za področje kulture (to predstavlja kar 41 %vseh potrjenih projektov). Od skupaj 12,2 mio EUR, razdeljenega v okviru tega sklada, je področjekulture pogodbeno vezalo kar za 6,4 mio EUR, to predstavlja 45 % celotnih sredstev.Glede na analizo prispelih vlog, potrjenih pogodb in pogodbeno vezanega denarja ugotavljamo, da jebilo s področja kulture zanimanje največje, kakovost projektov in tudi finančni izplen pa najboljša.V okviru Sklada za NVO je bilo razpisanih 1,7 mio EUR in podprtih 40 projektov. Denar je bilrazpisan v dveh pozivih v letu 2008. Za namene kulture je bilo v obeh primerih vezanih približno 25% vseh razpisanih sredstev.V drugem programskem obdobju 2009–2014, ki se je začelo s podpisom Sporazuma za Norveškifinančni mehanizem 2009–2014 in Sporazuma za Finančni mehanizem EGP 2009–2014 (28. 7. 2010),si MK prizadeva za podobno sodelovanje in obeta primerljivo uspešno črpanje sredstev kot vpreteklem finančnem obdobju.6 Analiza PSPNPrednosti:– dodaten vir sredstev za podporo razvojnim projektom,– vpogled v primere dobrih praks izvajanja projektov podobnih vsebin v drugih državahčlanicah EU.Slabosti:Izredno razvejen sistem upravljanja brez učinkovitega sistema centralnega informatiziranega sistemaspremljanja in poročanja, ki povečuje administrativno breme pri vnosih v informacijski sistem ISARRter vzporednem ročnem zbiranju podatkov in oblikovanju poročil za organ upravljanja.Priložnosti:Možnost medresorskega sodelovanja in s tem doseganje t. i. »spill-over« učinkov (učinkov prelivanja)različnih politik.Nevarnosti:– obremenjenost obstoječih kadrov s postopki ter ne z vsebino in cilji posameznih projektov,– velika fluktuacija kadrov zaradi administrativne preobremenjenosti ter580

– nepravilnosti pri izvajanju projektov zaradi neučinkovitega sistema centralnegainformatiziranega sistema spremljanja in poročanja.7 Cilj in ukrepCilj: Optimizacija učinkov različnih politik, vključenih v Evropsko kohezijsko politikoUkrep: Sodelovanje MK z MŠŠ in MDDSZ ne le pri oblikovanju besedil javnih razpisov in izboruprojektov, marveč tudi pri oblikovanju stalnih, sistemskih rešitev, ki ne bi opredelile zgolj ciljnihskupin, temveč tudi izvajalce obstoječih programov. Na tak način bi bili lahko v prihodnje delujoči vkulturi prepoznani kot kakovostni ponudniki storitev za določene programe Aktivne politikezaposlovanja in programe usposabljanja in izobraževanja, v katerih so ciljne skupine ranljive skupine,glede na status na trgu dela.Čas izvedbe: Takoj, saj je za ta namen trenutno na voljo precej sredstev EKP.Ocena finančnih sredstev: Dodatna sredstva za dosego cilja niso potrebna, treba je le izkoristitirazpoložljiva sredstva.8 ViriStudy on the contribution of culture to local and regional development – Evidence from the StructuralFunds, Centre for Strategy Evaluation Services, september 2010.http://ec.europa.eu/culture/key-documents/doc2942_en.htm.Vrednotenje instrumenta Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivihdružbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v letih 2008–2009 spripravo priporočil za nadaljnje izvajanje aktivnosti za doseganje ciljev prednostne usmeritve – v OPRČV, Končno poročilo Informacije za objavo, Ljubljana 14. 12. 2009(http://www.mk.gov.si/si/javne_objave/strukturni_skladi/dvig_zaposljivosti_ranljivih_druzbenih_skupin_na_podrocju_kulture_in_podpora_njihovi_socialni_vkljucenosti).581

4.4Irena LozičINVESTICIJE NA PODROČJU KULTUREKAZALO1 Uvod2 Investicije državnih javnih zavodov3 Sofinanciranje občinske kulturne infrastrukture4 Slabosti5 Cilji in ukrepi6 Pregled realizacije načrtovanih investicij v letih 2002–2010582

1 UvodMinistrstvo za kulturo v okviru svojih proračunskih sredstev zagotavlja tudi sredstva za investicije, kiso namenjene ohranjanju, povečevanju in moderniziranju kulturne infrastrukture. Vključena sosredstva na integralnih postavkah Investicije v kulturi, kjer se rešujejo prostorski problemi državnihjavnih zavodov, Sofinanciranje investicij v kulturi, iz česar se sofinancirajo občinske investicije in sojim sredstva dodeljena na podlagi javnega razpisa, in Kulturni tolar – javni zavodi, kjer so sredstvanamenjena nujnim programom oziroma ureditvi osnovnih prostorskih pogojev za nekatere osrednjejavne zavode s področja kulture na podlagi Zakona o kulturnem tolarju.Pri tem ima ministrstvo naslednje dolgoročne cilje:– zagotavljanje optimalnega delovanja javne kulturne infrastrukture in njenega razvijanja,– zagotavljanje in pospeševanje večje dostopnosti kulturnih dobrin,– zagotavljanje infrastrukturnih pogojev za ustvarjalce, kontinuirane produkcije inpostprodukcije in s tem večji izkoristek zaposlenih kadrov ter– podpora investicijam, s katerimi lokalne skupnosti in država na podlagi sklenjenega dogovorazagotavljata prostorske pogoje za delovanje izvajalcev na področju, ki je v javnem interesu.2 Investicije državnih javnih zavodovV preteklem obdobju je Ministrstvo za kulturo predvsem prenavljalo, posodabljalo in dograjevalo žeobstoječe objekte, saj se v preteklosti v novogradnje nacionalnih objektov za kulturo ni kaj dostivlagalo (svetla izjema je bil Cankarjev dom v letu 1980, po tem je bila prva novogradnja izgradnjastudia Viba film v letu 2004). Novo pridobljene prostore je ministrstvo po letu 1990 pogosto urejalopredvsem v opuščenih nekdanjih vojašnicah, kar je sicer pomenilo hkrati tudi ohranjanje spomeniškozaščitenih objektov (Metelkova, Ptuj, Roška), vendar pa so bile s tem postavljene omejitve prioptimalni izrabi prostorov.V letu 1998 je bil sprejet Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi, kije predvidel tudi sredstva za ureditev osnovnih prostorskih pogojev nekaterih osrednjih javnih zavodovs področja kulture, najprej v obdobju 1998–2003, nato je bil še dvakrat podaljšan in velja do leta 2013.V naboru projektov prevladujejo občinske investicije, ki so po večini že realizirane (gradnja knjižnic vBrežicah, Celju, Domžalah, Ilirski Bistrici, Kočevju, Kranju, Lenartu, Murski Soboti, Novem mestu,na Ptuju in Ravnah, v Sežani, Šentjurju, Velenju; obnova stare dvorane SNG Maribor, gradnjaLutkovnega gledališča in adaptacija Pokrajinskega muzeja v Mariboru, ureditev prostorov zaNotranjski muzej v Postojni in Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, obnova Tartinijevegagledališča v Piranu …). Tudi tu je šlo, razen redkih izjem, za adaptacijo in širitev že obstoječihobjektov.Ker proračun ministrstva ne more v celoti zagotoviti sredstev, ki jih predvideva Zakon o kulturnemtolarju, integralna sredstva za investicije pa so tudi omejena, so bili od nacionalnih javnih zavodov dosedaj realizirani le projekti: ureditev prostorov za Zgodovinski arhiv Celje, prenova prostorovSlovenske filharmonije, obnova in dogradnja SNG Opera in balet Ljubljana, obnova objektov naMetelkovi (še ne v celoti) in prenova Moderne galerije. V pripravi je projektna dokumentacija zagradnjo Prirodoslovnega muzeja, obnovo Narodne galerije in obnovo objekta šest, s čimer boMetelkova zaključena.Ministrstvo bo moralo v bližnji prihodnosti urediti tudi prostorsko stisko Pokrajinskega arhivaMaribor, Arhiva RS, Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Narodnega muzeja na Prešernovi, SNG DramaLjubljana … Pri tem je pomembno, da se sredstva za investicije ne smejo zmanjševati, če se že nepovečujejo.583

3 Sofinanciranje občinske kulturne infrastruktureMinistrstvo izvaja vsakoletne razpise za sofinanciranje občinske kulturne infrastrukture. S temspodbuja občine, da vlagajo tudi v ta segment. Sofinancirajo se predvsem knjižnice in kulturnidomovi, saj je to osnovna kulturna infrastruktura, s katero bi morala razpolagati vsaka občina. Vmanjših občinah so knjižnice in kulturni domovi pogosto edino mesto kulturnega dogajanja indruženja. Pri ocenjevanju vlog je med pomembnejšimi merili stopnja razvitosti občine, prav tako je toizhodišče za dodelitev višine deleža sofinanciranja. S tem naj bi zadostili Zakonu o uresničevanjujavnega interesa za kulturo (ZUJIK, Uradni list RS, št. 77/07 – UPB1 z vsemi spremembami), to jetežnji po skladnem razvoju Slovenije in zagotavljanju kulturne infrastrukture, ki presega pomen zalokalno skupnost in je to v javnem interesu države.Povprečno število prijaviteljev v zadnjih petih letih je 64, povprečni delež dodeljenih sredstev gledena zaprošena je 34 %. Z novim Zakonom o sofinanciranju občin (Uradni list RS, št. 123/06) je številouvrščenih projektov padlo, ker zakon predpisuje deleže sofinanciranja, ki so vezani na razvitost občinin so za nerazvite občine zelo visoki. Pred uveljavitvijo tega zakona je ministrstvo samo določalodeleže sofinanciranja, ki so bili prav tako vezani na razvitost občin, vendar jih je ministrstvo za vseobčine sorazmerno znižalo. Izkazalo se je, da je bil učinek dosti boljši, saj se je zaradi nižjega deležasofinanciranja uvrstilo dosti več projektov, občinam pa so bili tudi nižji deleži spodbuda za pripravo inizvedbo projektov.4 SlabostiIzkušnje iz preteklosti kažejo, da je treba veliko večjo pozornost nameniti pripravi investicij, da bi sečim bolj zmanjšalo tveganje zapletov pri izvedbi (zamude, dodatni zahtevki izvajalcev). Zaradinezadostne kadrovske zasedenosti in ob povečanem obsegu dela je bilo Ministrstvo za kulturoprisiljeno izvajati investicije z zunanjimi sodelavci, kar povečuje stroške izvedbe.5 Cilji in ukrepiGlede na stanje in prostorske probleme kulturne infrastrukture se sredstva za investicije v naslednjihletih ne smejo zmanjševati, z novo organiziranostjo naj bi bila ta tudi bolj učinkovito porabljena.Ministrstvo se je v letu 2010 sicer kadrovsko okrepilo, ni pa še formalno organiziralo službe zainvesticije. S predvideno organizacijo bosta priprava in nadzor nad izvajanjem investicij boljučinkovita, s tem bo dana možnost, da se bodo prostorski problemi ustvarjalcev na področju kulturecelovito in hitreje reševali.6 Pregled realizacije načrtovanih investicij v letih 2002–2010Priloga 1: Prikaz realizacije investicij državne infrastrukture in kulturnega tolarjaPriloga 2: Tabela realizacije investicij v občinsko infrastrukturo584

Priloga 1: Prikaz realizacije investicij državne infrastrukture in kulturnega tolarjaInvesticije – realizacija 2002–2010 (s PP Investicije v kulturi in Kulturni tolar)SITEURFinanciranje investicij iz integralnih sredstev 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010Celje Zgodovinski arhiv Celje – odkup in ureditev prostorov 68.071.681 3.730.523 43.000.000Ljubljana Cankarjev dom – adaptacija II. preddverja in Kluba CD 455.000.000 967.668Cankarjev dom – adaptacija prostorov 1.619.000Metelkova – obnova objektov za potrebe Slovenskega 50.449.924 938.357.130 1.295.612.735 1.211.747.114 789.780.273 2.261.425 2.344.682 154.262etnografskega muzeja, Narodnega muzeja, Muzejasodobne umetnosti, Slovenske kinoteke, neinstitucionalnekulture in informacijske točkeModerna galerija – celovita prenova 564.311 1.332.524 570.397Narodni muzej – ureditev prostorov 7.992.000 5.216.400 4.766.058Restavratorski center – ureditev prostorov na Roški 107.500.000 3.562.198Slovenska kinoteka – nakup in ureditev prostorov na Miklošičevi 250.731.791 49.268.210SNG Drama Ljubljana – priprava dokumentacije 152.484SNG Opera in balet Ljubljana 3.759.704 13.968.773 6.615.007Viba film – novogradnja 921.521.939 192.301.434 364.833.715 79.986.331Zgodovinski arhiv Lj., Enota Škofja Loka – adaptacija 3.251.208 72.131.220 91.530Maribor SNG Maribor – sanacija akustike velike dvorane 29.998.853 193.980.000Nova Gorica SNG Nova Gorica – gradnja male dvorane 103.000 2.442.945Ptuj ureditev prostorov za ZVKD in Zgodovinski arhiv Ptuj 7.639.411 29.845 11.276 707.5311.158.786.752 1.210.082.505 1.708.754.380 1.577.230.147 1.495.667.894 3.258.938 6.821.181 15.569.835 11.954.880Financiranje investicij na podlagi Zakona o kulturnem tolarjuBrežice Knjižnica Brežice – dograditev 41.800.000 29.000.000 29.000.000Celje pridobitev prostorov za knjižnico 834.585 869.638Cerkno muzej – ureditev depojev 2.750.000Divača Muzej slovenskih filmskih igralcev 114.185Domžale Knjižnica Domžale – gradnja 80.175.078 41.836.438 8.635.178 211.791Kranj Knjižnica – gradnja 63.432.330 158.700.000 379.736Ljubljana Moderna galerija – celovita prenova 2.600.000 14.979.401 44.743 1.372.954 1.099.909Metelkova – obnova objektov 63.432.330 39.412.066 16.519.303 22.415.511 579.294.262 1.431.497 427.768Prirodoslovni muzej – gradnja (dokumentacija) 4.292.400 88.233.252 12.511.773 7.107.600 15.839 8.400585

SNG Drama – celovita prenova (dokumentacija) 4.446.000 14.709.434 21.370.837 27.219.948 5.922.192 46.604SNG Opera in balet – celovita prenova 691.627 115.438.004 39.311.282 43.055.654 139.720.238 3.180.975 4.519.506 3.830.000 1.650.000Viba film – novogradnja 196.125.000Maribor Lutkovno gledališče – gradnja 1.251.878 1.542.000SNG Maribor – obnova stare dvorane 285.298.739 230.525.757Pokrajinski muzej – adaptacija prostorov 30.000.000 223.344.541 73.170.539Murska Sobota gradnja knjižnice 168.682.962 80.368.298 6.881.193Novo mesto adaptacija Knjižnice Mirana Jarca 86.655.000 332.770Postojna ureditev prostorov za Notranjski muzej 50.000.000Ravne obnova knjižnice 248.150.023 151.849.977Šentjur knjižnica 24.800.000Velenje izgradnja knjižnice 332.326.085522.551.658 929.020.982 896.699.337 401.983.865 1.155.934.410 7.714.579 8.304.098 5.059.933 2.086.168Priloga 2: Tabela realizacije investicij v občinsko infrastrukturoIzplačila za investicije v kulturi 2002–2010S proračunske postavke MK 4561 Sofinanciranje občinske kulturne infrastruktureDeleži sredstev po statističnih regijahStatistična regija 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Skupaj 2002–2010Pomurska v eur 141.046 272.254 808.117 93.761 160.938 212.395 16.015 305.162 274.685 2.284.374delež 17,04 23,69 % 58,23 % 10,39 % 11,45 % 12,65 % 0,95 % 15,09 % 23,11 % 18,65 %%Podravska v eur 170.888 12.768 339.201 136.481 199.665 61.567 13.232 0 76.453 1.010.255delež 20,65 1,11 % 24,44 % 15,12 % 14,21 % 3,67 % 0,79 % 0,00 % 4,55 % 8,25 %%Koroška v eur 57.753 408.178 0 135.782 17.851 172.375 47.955 158.716 44.544 1.043.153delež 6,98 % 35,52 % 0,00 % 15,04 % 1,27 % 10,26 % 2,85 % 7,85 % 3,75 % 8,52 %Savinjska v eur 187.514 120.203 111.588 375.067 484.055 401.138 206.847 558.587 88.469 2.533.467586

delež 22,66 10,46 % 8,04 % 41,54 % 34,44 % 23,89 % 12,28 % 27,62 % 7,44 % 20,68 %%Zasavska v eur 40.120 7.638 17.248 0 14.729 76.982 24.803 0 105.003 286.523delež 4,85 % 0,66 % 1,24 % 0,00 % 1,05 % 4,58 % 1,47 % 0,00 % 8,84 % 2,34 %Spodnjeposavska v eur 0 120.665 0 12.656 167.232 285.577 202.119 0 0 788.249delež 0,00 % 10,50 % 0,00 % 1,40 % 11,90 % 17,01 % 12,00 % 0,00 % 0,00 % 6,44 %Jugovzhodna Slovenija v eur 54.017 45.271 0 39.558 96.778 182.359 667.914 571.279 0 1.657.177delež 6,53 % 3,94 % 0,00 % 4,38 % 6,89 % 10,86 % 39,64 % 28,24 % 0,00 % 13,53 %Osrednjeslovenska v eur 37.547 94.072 9.796 0 131.489 102.148 18.199 0 99.985 493.237delež 4,54 % 8,19 % 0,71 % 0,00 % 9,35 % 6,08 % 1,08 % 0,00 % 8,41 % 4,03 %Gorenjska v eur 99.017 48.780 15.172 65.046 76.193 65.436 90.478 157.273 337.155 954.550delež 11,96 4,25 % 1,09 % 7,20 % 5,42 % 3,90 % 5,37 % 7,78 % 28,37 % 7,79 %%Notranjsko-kraška v eur 0 0 52.922 44.453 33.564 112.389 314.417 14.671 98.852 671.268delež 0,00 % 0,00 % 3,81 % 4,92 % 2,39 % 6,69 % 18,66 % 0,73 % 8,32 % 5,48 %Goriška v eur 39.784 6.418 0 0 0 0 0 0 63.333 109.535delež 4,81 % 0,56 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 5,33 % 0,89 %Obalno-kraška v eur 0 12.837 33.731 0 23.068 6.985 82.948 257.018 0 416.586delež 0,00 % 1,12 % 2,43 % 0,00 % 1,64 % 0,42 % 4,92 % 12,71 % 0,00 % 3,40 %Skupaj v eur 827.686 1.149.084 1.387.775 902.804 1.405.562 1.679.351 1.684.927 2.022.706 1.188.479 12.248.373587

4.5Brigita LipovšekSTATISTIČNO SPREMLJANJE KULTUREKAZALO1 Izhodišče2 Izvajanje statističnih raziskav za področje kulture v Sloveniji2.1 Statistični urad Republike Slovenije2.2 Ministrstvo za kulturo2.2.1 Interne evidence in razvidi2.2.2 Sodelovanje s Statističnim uradom RS2.2.3 Mednarodno sodelovanje3 Analiza PSPN4 Cilja in ukrepi na področju statistike kulture v okviru Ministrstva za kulturo4.1 Cilja4.2 Ukrepi588

1 IzhodiščeZa izvajanje zahtev, navedenih v zakonskih in podzakonskih aktih ter zavezujočih mednarodnihkonvencijah, ter za izvajanje obveznosti, ki se nanašajo na izvajanje in spremljanje nacionalnegaprograma za kulturo, so med drugim potrebni tudi empirični podatki, saj so nujna podlaga za izvajanjepolitike na katerem koli področju, tudi v kulturi.Slovenija je poleg tega tesno vpeta v mednarodno sodelovanje in posreduje statistične podatke,povezane s kulturo, institucijam, kot so Eurostat, Unesco, Svet Evrope, Evropski avdiovizualnilaboratorij ipd. Obveznosti Slovenije, povezane s posredovanjem statističnih podatkov s področjakulture, v zadnjih letih zaradi izrazitega povečanja zanimanja za statistiko kulture na mednarodni ravnipostajajo čedalje bolj zavezujoče in številne.2 Izvajanje statističnih raziskav za področje kulture v SlovenijiV skladu z veljavno zakonodajo 1 je za ustvarjanje statističnih podatkov za področje kulture,nanašajočih se na celotno Slovenijo, pristojen Statistični urad Republike Slovenije. Ta pridobivastatistične podatke na podlagi statističnih raziskav, nekatere statistične podatke pa mu posredujejojavne institucije, kot so Narodna in univerzitetna knjižnica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti,Filmski sklad RS ipd. Statistične podatke, pomembne za področje kulture, nadalje ustvarjajo nekateraministrstva pa tudi druge javne in zasebne institucije, na primer fakultete, ki zbirajo statistične podatkeza potrebe nekaterih raziskav, ali pa agencije, ki izvajajo različne ankete.2.1 Statistični urad Republike SlovenijeVelik del statističnih podatkov za področje kulture zbira, obdeluje in objavlja Statistični uradRepublike Slovenije. Žal kultura ni njegovo prednostno področje, kar se na primer vidi tudi izdokumenta Prednostne naloge državne statistike v letu 2010, ki v okviru poglavja Kultura navajaizključno samo naloge s področja mednarodnega sodelovanja 2 .Statistični urad Republike Slovenije na področju kulture neposredno izvaja 10 statističnih raziskav, insicer na podlagi naslednjih vprašalnikov:– KU-GL (gledališča),– KU-FO (Slovenska filharmonija in poklicni orkestri),– KU-MZ (muzeji in muzejske zbirke),– KU-GR (galerije in razstavišča),– Film-D (distribucija in uvoz filmov),– Film-P (produkcija in izvoz filmov),– KINO ((kinematografi),– KU-RTV (radijske in televizijske organizacije),– KU-KUD (kulturna društva) in– KU-DK (kulturni domovi).1 Zakon o državni statistiki: Ur. l. RS, št. 45/1995. Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2001, 47/2009 – Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.).2 Gl. http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2922.589

Metodologija navedenih statističnih raziskav je plod prizadevanj v okviru revizije statistike kulture(končana je bila leta 2006), pri čemer je Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju: MK, ministrstvo)dejavno sodelovalo: na podlagi sodelovanja različnih notranjih organizacijskih enot ministrstva,sodelovanja z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, po nekaterih konzultacijah z zunanjimistrokovnjaki ter sestanki s predstavniki Statističnega urada Republike Slovenije je MK pripravilopredloge vsebine in metodologije za izvajanje vseh navedenih statističnih raziskav, predlog popravkovadresarjev poročevalskih enot za posamezne statistične raziskave na področju kulture, posredovaloopredelitev poklicev za posamezna področja, predloge ureditve terminologije, predlagaloStatističnemu uradu RS, da ta prevzema rezultate vsakoletne analize stanja v arhivih (namestostatistične raziskave statističnega urada KU-ARH), ki jo izdeluje MK, s čimer se je Arhiv RS strinjal,in dal pobudo Skladu RS za kulturne dejavnosti, da posreduje statističnemu uradu podatke za kulturnadruštva (namesto nekdanje statistične raziskave Statističnega urada RS KU-KUD). Statističneraziskave za področju knjižnic in knjige v tej reviziji niso bile zajete, saj je za zbiranje teh podatkovpristojna Narodna in univerzitetna knjižnica, ki podatke posreduje Statističnemu uradu RS,Ministrstvu za kulturo in drugim. Po novi metodologiji so na voljo podatki od leta 2004 do 2008.Da bi pomagalo Statističnemu uradu RS izboljšati kakovost podatkov, je ministrstvo v zadnjih letih zuradom redno sodelovalo pri oblikovanju adresarjev poročevalskih enot, dajalo strokovno pomoč,trenutno pa poteka usklajevanje metodologije Ministrstva za kulturo in Statističnega urada RS, da bilahko urad prevzemal podatke ministrstva, nanašajoče se na javne zavode, katerih ustanoviteljica jedržava oziroma katerih večinski sofinancer je ministrstvo.2.2 Ministrstvo za kulturo2.2.1 Interne evidence in razvidiMinistrstvo za kulturo v okviru svojih delovnih nalog zbira in obdeluje podatke, ki se neposrednonavezujejo na (so)financiranje kulture s strani ministrstva, torej na izvajanje programa ministrstva,poleg tega pa vodi nekatere druge zakonsko opredeljene evidence na področju kulture, kot so razvidsamozaposlenih v kulturi, razvid medijev, razvid tujih dopisništev, razvid tujih dopisnikov, razvidsamostojnih novinarjev, evidenca javnih zavodov na področju kulture, evidenca javne kulturneinfrastrukture, evidenca pravnih oseb zasebnega prava in evidenca ustanov. V Sektorju za analize,strategije in kulturni sistem vodimo v obliki tabel in številnih preračunov interne podatkovne evidencestatističnih podatkov za področje kulture za približno zadnjih deset let. V okviru rednega delametodološko nadgrajujemo navedene evidence, jih vzdržujemo in na njihovi podlagi izdelujemoanalize. V želji posredovati statistične podatke o kulturi širši javnosti, smo začeli izvajati projekt,katerega cilj je oblikovanje spletne publikacije s podnaslovom Interne statistične informacijeMinistrstva za kulturo. V tem okviru smo že pripravili prvo publikacijo Materialni položaj kulture vSloveniji.Sočasno z navedenim Sektor za analize, strategije in kulturni sistem vsebinsko sodeluje priinformatizaciji Ministrstva za kulturo. Ministrstvo namreč potrebuje povezano in bolj sistematičnospremljanje kulturnih in umetniških dejavnosti in infrastrukturnih ter drugih pogojev za delovanjekulturnih institucij in posameznikov, ki v celoti ali deloma pridobivajo sredstva iz državnegaproračuna pri MK. V okviru informatizacije ministrstva je v zadnjem času čedalje več javnimzavodom, ki jih (so)financira ministrstvo, omogočeno redno poročanje MK prek svetovnega spleta.Prihodnji informacijski sistem MK bo v podatkovni bazi med drugim združeval:– zakonsko opredeljene evidence − evidence, ki so opredeljene v krovnem oziroma področnihzakonih ali podzakonskih aktih,– področne evidence − evidence, ki zakonsko niso izrecno zahtevane, a so potrebne za izvajanjezakonskih in podzakonskih aktov, vzpostavljene pa so za uprizoritvene umetnosti, glasbene590

umetnosti, vizualne umetnosti, intermedijske umetnosti, knjižnično dejavnost, medije in AVkulturo,varstvo kulturne dediščine, narodni skupnosti, romske skupnosti, druge manjšinskeetnične skupnosti in priseljence ter za mednarodno sodelovanje, in– druge evidence − evidence, ki zakonsko niso zahtevane, a so potrebne za izvajanje zakonskihin podzakonskih aktov, pokrivajo pa več področij naenkrat (npr. finančne evidence, evidence,nanašajoče se na izobraževanje v kulturi in o kulturi, evidence o delovno aktivnih v kulturi,plačah v kulturi ipd.).– V skladu z možnostmi bi se sistem lahko v prihodnosti povezoval tudi z zunanjimi bazami inevidencami, in sicer evidencami Narodne in univerzitetne knjižnice, Javnega sklada zakulturne dejavnosti, Statističnega urada RS ipd.V tem okviru se prispevek Sektorja za analize, strategije in kulturni sistem nanaša na nadgradnjo zmetodološkega in deloma vsebinskega vidika obstoječih področnih evidenc podatkov, glavni nosilcivsebine so direktorati in službe MK, zadolženi za posamezna področja kulture, glavni nosilecinformatizacije ministrstva pa je Služba za informatiko.Vzpostavitev takšne rešitve bi pomenila, da bi bilo potem možno bolj proučevati smotrnost vlaganjaproračunskih sredstev v posamezne kulturne programe in projekte. Sestavljena bi bila iz večjegaštevila evidenc različnih vsebinskih področij, ki bi bile tehnološko podprte na način, ki omogočaenostavno dodajanje novih spremenljivk in vsebinskih sklopov (oziroma njihovo odvzemanje). Takapodatkovna baza bi omogočala hitre analize t. i. presečnih vsebin. Z informatizacijo poslovanja privodenju evidenc bi bila dana možnost za pripravo različnih analiz in hitrih poizvedb med velikimštevilom informacij kot tudi za selekcijo in obdelavo potrebnih podatkov, kar bi prispevalo k boljučinkovitemu delu ministrstva.2.2.2 Sodelovanje s Statističnim uradom RSKer se zaveda čedalje večjih obveznosti Slovenije na področju statistike kulture, Ministrstvo zakulturo tesno sodeluje s Statističnim uradom pri oblikovanju metodologije statističnega spremljanjakulture v Sloveniji (v tem okviru smo izvedli nekajletni projekt revizije nacionalne statistike kulture)ter dejavno sodeluje v nacionalnem Statističnem sosvetu za statistiko kulture (MK temu sosvetupredseduje). Sosvet za statistiko kulture je bil ustanovljen leta 2002 in ima 20 članov, ki prihajajo izrazličnih institucij glede na različna področja kulture. To so predvsem predstavniki Ministrstva zakulturo, Filmskega sklada RS, Sveta za radiodifuzijo RS, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti,Skupnosti muzejev, Fakultete za družbene vede idr. Sosvet ima pomembno vlogo pri izmenjaviizkušenj s strokovnjaki posameznih področij. Poleg tega MK redno sodeluje s Statističnim uradom RStudi pri statistiki drugih področij, ki se kakor koli nanašajo tudi na kulturo.2.2.3 Mednarodno sodelovanjeMinistrstvo za kulturo je dejavno na mednarodni ravni: s pripombami sodeluje v okviru Eurostata(npr. pri sprejemanju nove klasifikacije NACE Rev. 2, ki je prinesla nekatere pomembne novosti zapodročje kulture), sodeluje pa tudi v Evropski statistični sistemski mreži za področje kulture ESSnetCulture, katere namen je izoblikovanje evropske metodologije za spremljanje nekaterih področijkulture. Sistemska mreža bo med drugim podala statistično definicijo kulture v okviru mednarodneklasifikacije NACE Rev. 2 ter izdelala predloge metodologije statističnega spremljanja delovnoaktivnih v kulturi, javnega financiranja kulture in izdatkov gospodinjstev za kulturo ter podalanekatere predloge za oblikovanje nekaterih indikatorjev za merjenje vplivanja kulture na ekonomskirazvoj.591

Poleg sodelovanja na ravni Evropske unije Ministrstvo za kulturo tudi na področju statistike sodeluje zdrugimi mednarodnimi institucijami, ko so Svet Evrope, Unesco ipd., in predstavlja dosežke Slovenijena področju statistike kulture tudi na mednarodni ravni – npr. na Svetovnem vrhu umetnosti in kulture(The World Summit on Arts and Culture) v Newcastlu in Gatesheadu.3 Analiza PSPNPrednosti:– Statistični urad RS izvaja statistične raziskave za področje kulture in razpolaga z nekaterimizelo dolgimi časovnimi vrstami podatkov (od leta 1947),– na nekaterih področjih (npr. knjižnic) imamo zelo kakovostne statistične podatke,– statistično spremljanje kulture v okviru MK že poteka,– veliko zanimanje za statistiko kulture na mednarodnem področju.Slabosti:– statistika kulture ni prednostno področje Statističnega urada RS,– statistično spremljanja kulture v okviru ministrstva in statistično spremljanje kulture v okviruStatističnega urada RS na nekaterih področjih metodološko še ni poenoteno,– mednarodno so statistični podatki precej neprimerljivi, saj njihovo zbiranje metodološko niusklajeno,– na mednarodni niti na nacionalni ravni na številnih področjih kulture (in tudi za kulturo kotceloto) niso oblikovane niti osnovne statistične definicije, to pa otežuje ali celo onemogočaizdelavo ustreznih analiz podatkov.Priložnosti:– vzpostavitev kompleksnega informacijskega sistema MK,– metodološko poenotenje spremljanja kulture med MK in Statističnim uradom RS,– oblikovanje statistične definicije kulture in drugih pomembnih definicij v okviru Evropskeunije,– metodološko poenotenje statističnega spremljanja kulture na nekaterih področjih na evropskiravni.Nevarnosti:– nadaljnje zmanjševanje statističnega spremljanja kulture v okviru Statističnega urada RS,– upočasnitev informatizacijskega procesa na MK zaradi finančnih razlogov in– ustavitev sedaj živahnega delovanja na področju statistike kulture na ravni Evropske unije.592

4 Cilja in ukrepi na področju statistike kulture v okviru Ministrstva za kulturo4.1 Cilja– zagotoviti čim bolj kakovostne, ažurne in mednarodno primerljive statistične podatke,nanašajoče se na kulturni razvoj Slovenije, ter– zagotoviti kulturni politiki kakovostno podlago za odločanje v obliki sistema kazalnikovkulturnega razvoja.4.2 Ukrepi– z novimi informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami zagotoviti uporabnikom hiter,preprost in prilagojen način dostopa do statističnih podatkov s področja kulture,– oblikovati nabor kazalnikov kulturnega razvoja Slovenije,– prenova dosedanjega načina zbiranja informacij in podatkov o kulturi na MK, in to z vidikaširše dostopnosti informacij in poenotenja metodologije zbiranja podatkov,– postaviti izhodišča za predstavitev nekaterih pomembnih podatkov (poleg tistih, ki so žeobjavljeni) na spletnem mestu Ministrstva za kulturo.593

4.6Bojana Kovačič in Jaroslav SkrušnyDELOVANJE UPRAVNEGA ODBORA PREŠERNOVEGA SKLADAKAZALO1 Uvod2 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada3 Prešernov sklad, Upravni odbor Prešernovega sklada, strokovne komisije Prešernovega sklada4 Odločanje o nagradah5 Proračunska sredstva6 Viri594

1 UvodLeta 1945 je bil izdan odlok, ki je razglasil dan Prešernove smrti za slovenski kulturni praznikslovenskega naroda, kar predstavlja zametek podeljevanja Prešernovih nagrad. Že naslednje leto jebila izdana odredba tedanjega Ministrstva za prosveto narodne vlade Slovenije o podeljevanju nagradza umetnost in znanost, ki je določala do pet nagrad za umetnost in do pet nagrad za znanost. Prvenagrade so bile podeljene 7. februarja 1947.Z Zakonom o podeljevanju Prešernovih nagrad iz leta 1955 so nagrade dobile ime Prešernove nagrade,ustanovljen je bil Prešernov sklad pri Svetu za prosveto in kulturo LRS, zakon pa je tudi razširil"bazo" morebitnih predlagateljev (na zavode in organizacije ter tudi posameznike, ki so lahkokandidirali za nagrade). Večje spremembe je prinesel Zakon o Prešernovem skladu iz leta 1961, ki jeločil Prešernovo nagrado in nagrade Prešernovega sklada za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje.Zakon o Prešernovi nagradi iz leta 1981 je število podeljenih nagrad zmanjšal na največ tri Prešernovenagrade in največ deset nagrad Prešernovega sklada. Zadnji in še sedaj veljavni zakon iz leta 1991 ještevilo nagrad še zmanjšal, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi in največ šest nagradPrešernovega sklada (Vurnik, 1996, str. 11–15).Dokumenti, ki urejajo področje, so:– Zakon o Prešernovi nagradi (ZPreN), Uradni list RS, št. 29/1991,– Statut Prešernovega sklada, Uradni list RS, št. 43/1993, in– Poslovnik o delu strokovnih komisij z dne 15. 12. 1995.2 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega skladaS podeljevanjem nagrad ministrstvo sledi osnovnemu cilju, to je ustvarjanju spodbudnih razmer zaustvarjalnost na področju kulture. Podeljevanje nagrad vrednoti vrhunsko ustvarjalnost, postavljamerila zanjo in jo spodbuja. Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanjaRepublike Slovenije za dosežke v umetnosti. Vsako leto se lahko podeli največ dve Prešernovi nagradiin največ šest nagrad Prešernovega sklada.Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojimživljenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Posameznik jo praviloma lahkoprejme le enkrat.Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bilijavnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturnezakladnice.Kadar gre za tako celovito delo, da ni mogoče prepoznati oziroma ločiti posameznikovegaumetniškega prispevka, lahko izjemoma dobi Prešernovo nagrado oziroma nagrado Prešernovegasklada skupina ustvarjalcev.3 Prešernov sklad, Upravni odbor Prešernovega sklada, strokovne komisije Prešernovega skladaO Prešernovih nagradah in nagradah Prešernovega sklada vsako leto odloča in jih podeljuje Prešernovsklad. Prešernov sklad upravlja Upravni odbor Prešernovega sklada (UOPS), ki ima petnajst članov,katere imenuje Državni zbor Republike Slovenije za štiri leta, mandat pa se jim lahko ponovi le enkrat.Upravni odbor deluje in odloča na rednih in dopisnih sejah, Ministrstvo za kulturo pa zanj opravljastrokovno, finančno, administrativno in drugo tehnično delo. Upravni odbor Prešernovega sklada v595

sedanji sestavi je bil imenovan s sklepom Državnega zbora RS 28. maja 2008, na konstitutivni seji pase je sestal 16. julija 2008 in za predsednika izvolil Jaroslava Skrušnyja. Člani so še Lenka Bajželj,Veronika Brecelj, dr. Ignacija Fridl-Jarc, Aleš Jan, Iztok Kovač, Milan Ljubić, Bine Matoh, mag.Marko Mihevc, dr. Andrej Misson, Jaš Otrin, Marko Peljhan, Janez Suhadolc, dr. Nadja Zgonik inMatjaž Zupančič.Upravni odbor vsako leto imenuje člane štirih strokovnih komisij (vsaka komisija ima najmanj sedemčlanov) za področja književnosti, scenskih umetnosti, likovne umetnosti in glasbe iz vrst priznanihstrokovnjakov, ustvarjalcev in kritikov. Upravni odbor, ki je svoj mandat nastopil v letu 2008, je polegrednega dela (imenovanje področnih strokovnih komisij, evidentiranje prispelih predlogov zapodelitev PN in NPS, izbira in odločitev za nagrajence med predlogi strokovnih komisij, zasnova inorganizacija slavnostne podelitve nagrad) največ pozornosti posvetil vprašanju, kako zagotoviti karnajbolj enakopravno zastopanost vseh področij umetniške ustvarjalnosti na Slovenskem, zlasti še tistihdejavnosti, praks in usmeritev, ki z razvojem tehnologije in z njo povečane pluralizacije in dostopnostiumetniških diskurzov prestopajo meje tradicionalnih umetnostnih zvrsti, področij in izpovednih poetik(najrazličnejše oblike kibernetskih govoric, interaktivnih in multimedijskih performansov, hepeningovin instalacij ter avdiovizualnih nosilcev artističnega sporočila). V dolgotrajni in izčrpni razpravi omorebitni razširitvi obstoječih področnih komisij (ki bi terjala tudi statutarne spremembe v delovanjuPrešernovega sklada in spremembe Zakona o Prešernovih nagradah) je naposled ugotovil, da obstoječisistem delitve na štiri temeljna umetnostna področja (literatura, scenske umetnosti, likovna in glasbenaumetnost) zagotavlja dovolj demokratičen okvir za ustrezno zastopanost vseh (tudi najnovejših,navidezno marginalnih) umetniških praks in zvrsti pri kandidiranju za PN in NPS, seveda obpredpostavki, da so v posameznih področnih komisijah enakovredno zastopani interesi vsehrelevantnih umetnostnih praks in poetik v aktualnem slovenskem prostoru in času. V želji, da bizagotovil kar najširšo estetsko in nazorsko pluralnost in enakopravno obravnavo vseh umetniškihustvarjalcev pri izbiri kandidatov za najvišja nacionalna priznanja za umetniško ustvarjanje, je UO PSv tretjem letu mandata razširil število predlogov za nagrade, ki jih posamezne komisije predlagajo vdokončno odločitev UO: vsaka področna komisija tako po novem predlaga do dva kandidata za PN indo šest kandidatov za NPS, pri tem pa morajo izbrani kandidati obvezno pripadati različnim»podpodročjem« znotraj posameznega segmenta ustvarjalnosti.4 Odločanje o nagradahUpravni odbor vsako leto februarja objavi Vabilo za predlaganje kandidatov za Prešernovo nagrado innagrado Prešernovega sklada. Vse prispele predloge so pregledale in obravnavale strokovne komisije(kandidate lahko predlagajo tudi člani komisij sami) na svojih sejah, izglasovale kandidate za nagradein jih predlagale upravnemu odboru. Med njimi je upravni odbor z dvotretjinsko večino glasov vsehčlanov odločil o podelitvi nagrad.V prejšnjem mandatu upravnega odbora je veljalo načelo dvanajstih nominacij (to je pomenilo, da soimena Prešernovih nagrajencev in nominirane za nagrado Prešernovega sklada razglasili že 3.decembra), UO PS v sedanji sestavi pa se je že na začetku mandata opredelil za načelo »tajnosti«nagrajencev s PN ali NPS vse do slavnostne podelitve nagrad na predvečer slovenskega kulturnegapraznika. Zato je opustil načelo javnih nominacij za NPS, sredstvom množičnega obveščanja paponudil »neformalni prijateljski dogovor o spoštovanju embarga na objavo imen nagrajencev do 7.februarja zvečer. Kljub neljubi izkušnji (s časnikom Delo v letu 2009) je UO PS sklenil vztrajati pridotedanji praksi, pri čemer ga je v prvi vrsti vodilo hotenje, da slavnostni podelitvi najvišjihnacionalnih priznanj za umetniško ustvarjanje na predvečer slovenskega kulturnega praznika ohranikar najvišjo stopnjo prazničnosti in častitljivosti.Od leta 1947 do leta 2010 je bilo podeljenih 320 Prešernovih nagrad in 471 nagrad Prešernovegasklada.Tabela 1: Nagrade, ki so bile podeljene v obdobju od 2005 do 2010596

Prešernove nagradeNagrade Prešernovega sklada*Skupaj Ž M Skupaj Ž M12 3 9 36 11 27Razmerje med spoloma 25 % 75 % Razmerje med spoloma 30,5 % 75 %* Če je eno nagrado dobilo več ustvarjalcev skupaj (npr. ženska in moški), je šteto k vsakemu spolu, zato številopo spolu ni enako številu podeljenih nagrad.5 Proračunska sredstvaNa podlagi 13. člena Zakona o Prešernovi nagradi (Ur. l. RS, št. 29/91) in 27. člena StatutaPrešernovega sklada (Ur. l. RS, št. 43/93) sklad vsako leto izdela predlog finančnega načrta, s katerimse predvidi namenska poraba sredstev za nagrade in pokritje stroškov pri pripravi za podelitev nagrad.Ministrstvo vse navedene stroške pokrije z namenske proračunske postavke.V šestih letih so se sredstva rahlo povečevala, upoštevajoč inflacijo in zakonsko določilo (13. členZakona o Prešernovi nagradi), da je razmerje med Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada1 : 3. Iz sredstev so se poleg nagrad financirali še objava javnega poziva in izdaja almanaha, avtorskihonorarji za pisce eseja o nagrajencih, stroški proslave, sejnine in potni stroški za člane strokovnihkomisij, člani UO PS pa so celotno obdobje opravljali svojo funkcijo častno, brez plačila.6 ViriVurnik, France (1996). Petdeset let Prešernovih nagrad: Med zakonodajo, kriteriji in pomenom. V:Jenčič, Beba (ur.). Petdeset let Prešernovih nagrad: 1947–1996. Ljubljana, Kranj: UO Prešerenovegasklada in Gorenjski muzej.Zakon o Prešernovi nagradi (ZPreN), Uradni list RS, št. 29/1991.597

5 PRILOGE598

5.1 Priloga 1Pregled strukture državnega proračuna za kulturo po ključnih programskih sklopih oz. dejavnostihv obdobju 1999–2009 v %1999 3 2000 4 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 200901 UPRIZORITVENE UMETNOSTI 9,85 12,26 14,92 15,98 15,69 14,91 14,25 13,84 13,37 13,12 13,1002 GLASBENA DEJAVNOST 17,80 17,70 17,57 17,79 17,53 16,82 16,81 15,82 14,95 15,06 14,4903 VIZUALNE UMETNOSTI 3,65 3,83 4,61 5,24 4,81 4,62 4,51 4,52 4,91 5,35 4,8304 INTERMEDIJSKE UMETNOSTI 7 0,31 0,29 0,27 0,62 0,37 0,34 0,4005 ZALOŽNIŠTVO 4,16 3,45 2,78 2,64 2,52 3,28 3,10 3,22 3,09 3,25 3,0406 KNJIŽNIČARSTVO 6,40 7,68 6,95 6,53 6,57 6,34 6,57 6,87 6,37 6,09 5,6907 FILMSKA DEJAVNOST 4,00 3,94 4,03 3,93 3,12 3,07 3,50 3,70 3,63 3,31 2,7608 MEDIJI 5 0,53 0,62 1,87 3,59 3,12 3,08 2,90 2,6909 LJUBITELJSKA DEJAVNOST 1 2,87 2,77 2,66 2,56 2,51 2,40 2,48 2,47 2,38 2,29 2,4810 VARSTVO PREMIČNE KULT. DED. 13,45 15,77 17,74 17,94 18,28 17,51 16,94 16,84 18,50 18,98 18,0411 VARSTVO NEPREMIČNE KULT. 14,88 14,16 11,20 11,66 11,56 9,75 11,30 11,78 11,97 10,07 9,32DED.12 MANJŠINSKE SKUPNOSTI V RS 0,64 0,61 0,54 0,55 0,48 0,52 0,62 0,69 0,71 0,74 1,3613 SLOVENCI ZUNAJ RS 9 0,70 0,65 0,59 0,82 0,76 0,73 0,70 0,00 0,00 0,00 0,0014 MEDNARODNO SODELOVANJE 6 2,86 2,57 2,15 0,25 0,27 0,24 0,37 0,33 0,63 1,02 0,2115 SAM. USTV. NA PODR. KULTURE 2,52 2,57 2,67 3,02 3,15 3,08 2,98 2,92 2,99 2,88 2,4016 ŠTIPENDIJE 0,48 0,46 0,40 0,40 0,47 0,50 0,53 0,50 0,47 0,44 0,4117 INVESTICIJE IN INV.12,86 8,53 7,90 6,80 7,67 9,36 6,37 8,13 7,62 9,58 14,33VZDRŽEVANJE 218 DRUGO 0,84 0,63 0,60 0,57 0,47 0,58 0,98 0,44 0,57 0,58 0,6119 UPRAVNI ORGAN MK 8 2,03 2,41 2,69 2,78 3,21 4,11 4,13 4,19 4,39 4,00 3,84SKUPAJ 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,001 Leta 1996 smo v skladu s sprejetim zakonom začeli financirati dejavnosti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.2V letu 1999 se je začel realizirati Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Ur. l. RS, št. 24/98).3V letu 1999 so v skladu s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (Ur. l. RS, št. 56/98) financiranje občinskih599

javnih zavodov s področja kulture prevzele občine ustanoviteljice.4 Do 30. 6. 2000 je financiranje občinskih javnih zavodov potekalo v skladu s 30. členom ZIPRS 2000, od 1. 7. 2000 pa iz sredstev državnegaproračuna.5Sredi leta 2002 se je začel izvajati Zakon o medijih (Ur. l. RS, št. 35/2001 in 54/2002); v letu 2003 so bile iz Urada RS za informiranje prenesenepostavke Programi RTV za tujino, Sofinanciranje glasil za slepe in slabovidne, Sofinanciranje glasil za gluhe.6V letu 2002 so na postavki 7114 Mednarodno sodelovanje ostala le sredstva, ki so neposredno vezana na mednarodno sodelovanje MK,sredstva za mednarodno sodelovanje izvajalcev kulturnih programov in projektov pa so se prenesla na programske postavke.V letu 2008 so bila vključena tudi sredstva s proračunske postavke 6337 Predsedovanje EU in 9081 Predsedovanje EU – donacija.7V letu 2003 se je na novo oblikovala postavka Intermedijske umetnosti.8S 1. 1. 2004 je bila ukinjena Uprava RS za kulturno dediščino kot samostojni organ v sestavi MK; s 1. 4. 2004 je bil ukinjen Urad Vlade RS zaslovenski jezik, njegove naloge pa prenesene na MK.9 Postavka za Slovence zunaj RS je bila s 1. 1. 2006 prenesena na Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.600

5.2 Priloga2Ana ŽeleznikZAKON O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA NEKATERE NUJNE PROGRAMEREPUBLIKE SLOVENIJE V KULTURIZakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradnilist RS, št. 24/98) je začel veljati aprila 1998 in je predvidel zagotavljanje sredstev v obdobju 1998do 2003. Z zakonom so bili določeni naslednji programi:– sanacija najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine,– približevanje mednarodnim standardom za splošno izobraževalne knjižnice,– ureditev osnovnih prostorskih objektov za nekatere osrednje javne zavode s področjakulture,– ohranjanje dosežene stopnje razvoja ljubiteljske kulture in izenačevanje razvojnihstandardov po lokalnih skupnostih.Zakon se je začel izvajati v letu 1999, ko so bile v proračunu Ministrstva za kulturo za njegovorealizacijo zagotovljena sredstva na štirih postavkah. Kot je razvidno iz tabele 1, je skupnarealizacija v obdobju 1999–2003 znašala le 32,5 % glede na vrednosti po zakonu. Slaba realizacijazakona je bila predvsem posledica vsakoletnih proračunskih omejitev v fazi usklajevanja predlogaproračuna MK pa tudi rebalansov proračuna ter likvidnostih težav proračuna ob koncu leta, ki soimela za posledico prenos obveznosti tekočega leta v breme proračuna naslednjega leta, v nekaterihprimerih pa tudi nepravočasne izvedbe projektov.Prvo podaljšanje zakona je bilo sprejeto z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona ozagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS,št. 108/2002), in sicer za obdobje 2004–2008. S tem zakonom je bil k prvotnim štirim programomdodan peti program – spodbujanje kulturniških mrež na področju posredovanja založništva,kinematografije in sodobne informacijske tehnologije. Kot je razvidno iz tabele 2, je skupnarealizacija 34,8 % glede na vrednosti iz zakona. Vzroki za sorazmerno slabo realizacijo so bilipodobni kot v prvotnem obdobju veljavnosti zakona.V letu 2008 je bilo sprejeto drugo podaljšanje zakona (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakonao zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, Uradni list RS,št. 77/2008) za obdobje 2009–2013. S tem zakonom naj bi se izvedli vsi nerealizirani projekti izosnovnega in podaljšanega zakona. Sedanje stanje realizacije tega zakona je razvidno iz tabele 3.601

Tabela 1: Realizacija Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi v obdobju 1999–2003 v tisoč SIT1999 2000 2001 2002 2003 SkupajSpomeniki – realizacija 707.814 577.213 524.218 609.330 484.302 2.902.877Vrednost po zakonu 1.640.100 1.782.810 1.941.480 2.010.371 2.156.128 9.530.889% realizacije glede na zakon 43,16 32,38 27,00 30,31 22,46 30,46Knjižnice – realizacija 256.200 176.382 128.861 49.540 89.386 700.369Vrednost po zakonu 510.507 487.601 415.285 345.328 237.691 1.996.412% realizacije glede na zakon 50,19 36,17 31,03 14,35 37,61 35,08Javni zavodi – realizacija 889.179 924.080 724.050 683.293 925.569 4.146.171Vrednost po zakonu 1.873.690 2.075.829 2.376.290 2.832.478 3.039.249 12.197.536% realizacije glede na zakon 47,46 44,52 30,47 24,12 30,45 33,99Ljub. kult. dej – realizacija 95.277 76.732 55.200 78.579 48.174 353.962Vrednost po zakonu 213.000 230.040 250.513 268.049 287.617 1.249.219% realizacije glede na zakon 44,73 33,36 22,03 29,32 16,75 28,33Skupaj realizacija 1.948.470 1.754.407 1.432.329 1.420.742 1.547.431 8.103.379Vrednost po zakonu 4.237.297 4.576.280 4.983.568 5.456.226 5.720.685 24.974.056% realizacije glede na zakon 45,98 38,34 28,74 26,04 27,05 32,45602

Tabela 2: Realizacija Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS vkulturi v obdobju 2004–2008 v EURNamen Pozakonu2004Javni 13.140.5zavodi 44Spomeniki 8.345.852Knjižničars 1.233.51tvo 7Ljubiteljsk 1.846.52a kulturaCentri zadigit.medijeArt kino innakupfilmovKnjigarniška mrežaSkupaj 25.108.913Realizacija 20043.477.1571.455.904396.695 32,1310.512 16,802166.917 39.226 23,50271.240 260.599 96,08104.323 106.631 102,216.046.72 24,03 8% Pozakonu200526,4 13.140.56 4417,4 8.345.854 21.233.516 71.880.94Realizacija 20051.680.3711.433.106822.069 66,6324.295 17,264146.052 104.361 71,45271.240 185.048 68,22125.188 85.966 68,6725.143.3 4.635.21 18,440 6 4% Pozakonu200612,7 13.144.79 1717,1 8.345.857 21.233.514 72.000.29Realizacija 20064.867.3722.009.473814.951 66,0333.993 16,720166.917 67.601 40,50271.240 198.840 73,31125.188 88.337 70,5625.287.7 8.380.56 33,123 6 4% Pozakonu200737,0 12.727.43 2424,0 8.345.858 21.233.517 71.719.03Realizacija 20077.502.7882.447.168930.688 75,4361.259 21,072146.052 69.225 47,40271.240 174.848 64,46125.188 109.950 87,8324.568.3 11.595.9 47,211 26 0% Pozakonu200858,9 12.727.45 2429,3 6.630.782 01.233.515 71.126.48Realizacija 2008%8.344.09 65,58 62.066.27 31,18 6851.613 69,04350.559 31,112125.188 67.456 53,88271.240 195.793 72,18125.188 95.656 76,4122.239.8 11.971.4 53,818 53 3Namen Skupaj po zakonu Skupaj realizacija % Razlika med zakonom inrealizacijoJavni zavodi 64.880.654 25.871.786 39,88 39.008.868Spomeniki 40.014.188 9.411.929 23,52 30.602.259Knjižničarstvo 6.167.585 3.816.016 61,87 2.351.569Ljubiteljska kultura 8.573.277 1.680.617 19,60 6.892.660Centri za digit. medije 751.127 347.869 46,31 403.258Art kino in nakup filmov 1.356.201 1.015.129 74,85 341.072603

Knjigarniška mreža 605.074 486.540 80,41 118.534Skupaj 122.348.105 42.629.885 34,84 79.718.221Tabela 3: Realizacija oziroma predvidena realizacija Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zagotavljanju sredstev zanekatere nujne programe RS v kulturi v obdobju 2009–2013 v EURNamenPo zakonu2009Realizacija2009% Po zakonu2010Realizacija2010% Po zakonu2011Rebalans2011% Po zakonu2012Proračun2012Javni zavodi 7.889.000 5.059.934 64,14 7.800.000 2.201.982 28,23 7.800.000 2.076.00 26,62 7.800.000 5.941.104 76,17Spomeniki 6.434.489 1.950.534 30,31 6.434.489 1.598.268 24,84 6.434.489 1.748.592 27,18 6.434.489 1.599.153 24,85Knjižničarstvo 490.200 152.671 31,14 490.200 152.672 31,14 490.200 148.312 30,26 490.200 135.637 27,67Ljubiteljska 1.382.400 1.132.400 81,92 1.382.400 792.400 57,32 1.382.400 800.059 57,87 1.382.400 731.684 52,93kulturaCentri za digit.medije80.000 80.000 100,00 80.000 80.000 100,00 80.000 77.715 97,14 80.000 71.073 88,84Art kino innakup filmov59.800 71.162 119,00 59.800 58.882 98,46 59.800 57.200 95,65 59.800 52.312 87,48Knjigarniška 27.000 27.000 100,00 27.000 27.000 100,00 27.000 26.229 97,14 27.000 24.693 91,46mrežaSkupaj 16.362.889 8.473.701 51,79 16.273.889 4.911.204 30,18 16.273.889 4.934.878 30,32 16.273.889 8.555.656 52,57%604

5.3 Priloga 3Sofinanciranje obnove kulturne dediščine iz državnega proračuna v obdobju 2002–2010Pri obdobju financiranja je navedeno prvo in zadnje leto sofinanciranja; sofinanciranje ni bilo vednokontinuirano v celotnem obdobju.Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoAbitanti – Vas (EŠD 1) 2004 21.251,33 €Abitanti – Vas, objekta na parceli št. 2821 in * 247, k. o. Gradin (EŠD 1) 2007 8.191,04 €Ajdovščina – Fužine (EŠD 9167) 2003 6.629,94 €Ajdovščina – Mestno jedro, hiša Gregorčičeva 9 (EŠD 1562) 2006 721,95 €Apače – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2855) 2004 1.573,19 €Artiče – Banova domačija (EŠD 10588) 2003–2004 31.818,56 €Avber – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 3553) 2005–2006 39.430,77 €Avber – Cerkev sv. Nikolaja, Stenske poslikave Toneta Kralja (EŠD 3553) 2007 31.296,95 €Avče – Cerkev Marije Snežne (EŠD 3555) 2010 31.425,74 €Babna Gora – Cerkev sv. Ane (EŠD 3438) 2009 23.500,00 €Begunje na Gorenjskem – Zapori v gradu Katzenstein (EŠD 7) 2007–2009 48.764,63 €Beltinci – Cerkev sv. Ladislava (EŠD 2871) 2005–2006 72.730,63 €Beltinci – Grad (EŠD 6790) 2003 12.518,78 €Berkovci pri Prosenjakovcih – Časarov mlin (EŠD 9272) 2003 4.172,93 €Bernardin – Cerkev sv. Bernardina (EŠD 7259) 2003 8.345,85 €Betanja – Domačija Betanja 2 (EŠD 9107) 2002–2003 16.691,70 €Betanja – Vas, hiša Betanja 4 (EŠD 4997) 2007 8.732,71 €Biljana – Cerkev sv. Mihaela (EŠD 3561) 2003–2009 46.061,50 €Bistrica ob Sotli – Trško naselje (EŠD 4592) 2004 5.499,71 €Bizeljska vas – Grad Bizeljsko (EŠD 18) 2002–2004 268.729,91 €Bizeljsko – Cerkev sv. Lovrenca (EŠD 2879) 2002–2006 21.699,19 €Blatni graben – Pantzova žičnica (EŠD 22) 2002–2003 20.864,63 €Bled – Blejski grad (EŠD 24) 2002–2003 6.938,47 €Bled – Domačija Zagoriška 18 (EŠD 13112) 2009 8.593,70 €Bled – Vila Beli dvor (EŠD 13331) 2005 30.455,51 €Bled – Vila Rikli (EŠD 7838) 2006 19.472,96 €Bodešče – Cerkev sv. Lenarta (EŠD 28) 2007 10.000,00 €Bogenšperk – Grad Bogenšperk (EŠD 29) 2006–2009 64.595,02 €Bogojina – Cerkev Gospodovega Vnebohoda (EŠD 30) 2006–2007 57.023,43 €Bojanci – Cerkev Usekovanje glave Svetog Jovana Krstitelja (EŠD 12913) 2005 19.563,18 €Boršt pri Dvoru – Domačija Boršt 6 (EŠD 8080) 2008 10.231,10 €Bovec – Trdnjava Kluže (EŠD 39) 2003–2004 38.320,81 €Branik – Grad Rihemberk (EŠD 40) 2002 42.273,59 €Brdinje – Domačija Brdinje 4 (EŠD 42) 2002–2003 12.518,78 €Brdo pri Lukovici – Grad Brdo (EŠD 908) 2002–2008 103.979,30 €Breginj – Ambient vaškega središča (EŠD 44) 2002–2003 19.195,46 €Brengova – Rimskodobno gomilno grobišče Anželov gozd (EŠD 1013) 2007 5.555,20 €Brestanica – Grad Rajhenburg (EŠD 46) 2005–2008 103.015,35 €Breznica – Janšev čebelnjak (EŠD 5323) 2002 8.345,85 €Brežice – Grad (EŠD 49) 2002–2008 451.883,25 €Brežice – Grajska kašča Cesta prvih borcev 4 (EŠD 7136) 2007 1.996,85 €Brežice – Stara osnovna šola (EŠD 7144) 2005–2010 61.716,64 €Britof pri Ukanju – Cerkev sv. Kancijana (EŠD 3820) 2002–2009 84.869,50 €6051

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoBrunk – Cerkev sv. Treh kraljev (EŠD 2195) 2008–2009 66.510,34 €Bukovica pri Gorici – Arheološko najdišče Britof (EŠD 4746) 2008 15.133,90 €Bušeča vas – Cerkev Žalostne Matere božje (EŠD 2400) 2003 8.345,85 €Cankova – Gostilna Vogler, gostilna Voglar (EŠD 6794) 2006 13.506,89 €Celje – Celjski grad (EŠD 58) 2002–2008 113.118,80 €Celje – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2917) 2007 156.484,73 €Celje – Hiša Cankarjeva 6 (EŠD 4277) 2007 30.792,93 €Celje – Kalvarija na Aljaževem hribu (EŠD 4439) 2003–2004 30.217,35 €Celje – Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije (EŠD 2918) 2005–2006 71.230,02 €Celje – Knežji dvorec (EŠD 60) 2003–2010 564.996,75 €Celje – Knežji dvorec, Aneks št. 1 (EŠD 60) 2007 148.687,05 €Celje – Stara grofija (EŠD 62) 2004–2007 45.334,46 €Celje – Zgornji Lanovž (EŠD 4373) 2004 4.171,26 €Cerklje na Gorenjskem – Grad Strmol (EŠD 7903) 2007–2010 667.681,15 €Cerkvenjak – Cerkev sv. Antona Puščavnika (EŠD 1069) 2002–2004 47.953,09 €Cezanjevci – Cerkev sv. Roka in Sebastijana (EŠD 2922) 2005–2006 41.574,42 €Cirkovce – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2924) 2005 16.631,95 €Čelovnik – Cerkev sv. Duha (EŠD 3115) 2004–2007 55.653,92 €Črenšovci – Cerkev sv. Križa (EŠD 1145) 2008 15.000,00 €Črna pri Kamniku – Cerkev sv. Petra (EŠD 1881) 2003 8.345,85 €Črni Kal – Utrdba San Sergio (EŠD 1320) 2004–2009 40.568,96 €Črnomelj – Cerkev sv. Duha (EŠD 1742) 2004–2005 55.230,09 €Črnomelj – Grad (EŠD 9258) 2005–2007 20.284,95 €Črnomelj – Maleričeva hiša (EŠD 7604) 2002 6.805,97 €Črnomelj – Spomenik NOB na Gričku (EŠD 88) 2002–2003 30.792,02 €Črnomelj – Župnišče (EŠD 9853) 2006–2007 29.303,38 €Destrnik – Viničarija Destrnik 6 (EŠD 11065) 2007 15.739,36 €Dobrava pri Konjicah – Dvorec (EŠD 10202) 2004 13.269,90 €Dobrna – Zdravilišče (EŠD 97) 2006–2007 41.891,87 €Dol pri Gornjem Gradu – Cerkev Marijinega darovanja (EŠD 3206) 2006 14.423,31 €Dolane – Grad Borl (EŠD 35) 2003–2010 464.468,85 €Dolane – Park gradu Borl (EŠD 7873) 2009 130.966,00 €Dolenja Stara vas – Cerkev sv. Frančiška Ksaverija (EŠD 2439) 2006–2009 55.219,07 €Dolenji Novaki – Domačija Dolenji Novaki 5 (EŠD 4768) 2002–2003 4.106,16 €Dolenji Novaki – Partizanska bolnišnica Franja (EŠD 109) 2002–2010 1.693.774,54 €Dolenji Novaki – Partizanska bolnišnica Franja, Aneks št. 1 (EŠD 109) 2007 51.805,21 €Dolga Brda – Povhov mlin (EŠD 7684) 2002–2004 23.931,73 €Dolnje Retje – Levstikov kozolec (EŠD 113) 2008 16.080,00 €Dolnji Slaveči – Mlin Dolnji Slaveči 1 (EŠD 6870) 2004 3.089,95 €Domanjševci – Čahukov mlin (EŠD 6845) 2004–2005 38.228,78 €Domanjševci – Pokopališka cerkev sv. Martina (EŠD 119) 2005–2009 50.338,04 €Dornava – Dvorec Dornava (EŠD 120) 2003–2010 228.060,81 €Doslovče – Rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja (EŠD 121) 2003–2007 129.415,53 €Doslovče – Rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja, Finžgarjeva hiša in Ruska 2002 9.358,62 €kapelica (EŠD 121)Dražgoše – Kostnica s spomenikom (EŠD 127) 2010 26.300,00 €Drevenik – Cerkev sv. Lenarta (EŠD 3073) 2002–2006 29.381,80 €Dutovlje – Cerkev sv. Jurija (EŠD 3635) 2006 97.219,06 €Dvor pri Polhovem Gradcu – Cerkev sv. Petra (EŠD 130) 2002–2007 77.688,93 €Dvor pri Žužemberku – Območje Auerspergove železarne (EŠD 8120) 2005–2010 332.701,54 €6062

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoDvorska vas – Dvorec Drnča (EŠD 12975) 2008–2009 79.431,49 €Fala – Znamenje sv. Janeza Nepomuka (EŠD 6365) 2004 3.859,68 €Filovci – Domačija Filovci 80, 6841, Domačija Filovci 102 (EŠD 6839) 2007 9.500,00 €Fojana – Cerkev sv. Florijana (EŠD 3641) 2005 12.518,78 €Gažon – Cerkev sv. Petra in Pavla (EŠD 1447) 2003 3.338,34 €Godešič – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 2219) 2008–2009 44.320,80 €Golčaj – Cerkev sv. Neže (EŠD 1628) 2003 8.345,85 €Gomilsko – Cerkev sv. Štefana (EŠD 2982) 2003–2007 31.837,93 €Gonjače – Spomenik padlim borcem in žrtvam (EŠD 4876) 2003–2006 48.943,93 €Gora Oljka – Cerkev sv. Križa (EŠD 3271) 2003–2005 18.971,91 €Gorenja Kanomlja – Kanomeljske klavže (EŠD 506) 2004 347.892,47 €Gorenja Kanomlja – Kanomeljske klavže, aneks št. 1 (EŠD 506) 2005 27.356,23 €Gorenja Kanomlja – Kanomeljske klavže, Vojsko – Idrijčna klavža (EŠD 189) (EŠD 2003 124.979,14 €506)Goričane – Grad Goričane (EŠD 146) 2008–2009 80.000,00 €Gornja Radgona – Špital (EŠD 6707) 2006–2007 98.214,31 €Gornja Radgona – Špital, Špital (EŠD 6707) 2005 69.759,84 €Gornji Grad – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata (EŠD 152) 2003 5.007,51 €Gornji Slaveči – Evangeličanska cerkev (EŠD 4149) 2006–2010 26.850,71 €Gornji Slaveči – Mlin Gornji Slaveči 17 (EŠD 6871) 2003–2005 29.427,47 €Gozd pri Tržiču – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 1942) 2002 6.259,39 €Grad – Grad (EŠD 159) 2002–2010 2.383.077,49 €Grad – Grad, Strukturni skladi (EŠD 159) 2005 136.540,19 €Gradac – Grad (EŠD 10833) 2007–2010 188.007,40 €Gradišče nad Podsredo – Cerkev Marije sedem žalosti (EŠD 3260) 2006–2009 91.673,96 €Gradišče nad Slovenj Gradcem – Graščina (EŠD 161) 2006–2007 29.857,28 €Gradišče pri Divači – Cerkev sv. Helene (EŠD 1566) 2003–2004 37.695,08 €Grahovo – Domačija Grahovo 62 (EŠD 163) 2003–2007 39.396,59 €Grgar – Cerkev sv. Martina (EŠD 3666) 2006–2007 13.951,63 €Hmeljnik – Grad (EŠD 175) 2006–2009 130.602,89 €Homec ob Savinji – Dvorec Lešje (EŠD 4468) 2002 5.007,51 €Hotedršica – Tomažinov mlin (EŠD 9606) 2003 12.518,78 €Hrastovlje – Vas, gospodarska stavba na parc. št. * 86 in * 87, poleg objekta 2006 5.375,42 €Hrastovlje 10 (EŠD 178)Hrašče – Gospodarsko poslopje na domačiji Hrašče 7 (EŠD 12796) 2007 26.665,14 €Idrija – Antonijev rov (EŠD 4826) 2009 26.000,00 €Idrija – Frančiškov jašek (EŠD 4822) 2002–2008 661.823,07 €Idrija – Grad (EŠD 183) 2007–2010 232.817,59 €Idrija – Mestno jedro, Hiša Mestni trg 14 (EŠD 182) 2010 21.000,00 €Idrija – Rudnik živega srebra (EŠD 185) 2009 100.000,00 €Idrija – Topilnica rudnika živega srebra (EŠD 7460) 2010 180.000,00 €Izola – Cerkev Marije Alietske (EŠD 3717) 2003–2008 240.183,03 €Izola – Cerkev Marije Alietske, Izola – Cerkev Marije Alietske (EŠD 3717) 2002 62.593,89 €Izola – Cerkev sv. Mavra (EŠD 196) 2008–2010 71.421,54 €Izola – Hiša Manziolijev trg 5 (EŠD 197) 2002 128.248,96 €Jamnik – Cerkev sv. Primoža in Felicijana (EŠD 2246) 2005 20.864,63 €Jarčje Brdo – Cerkev sv. Valentina (EŠD 1868) 2004 3.117,18 €Jazbina – Cerkev sv. Uršule na Uršlji gori (EŠD 3393) 2004–2005 96.160,27 €Jelovo – Cerkev sv. Katarine (EŠD 2196) 2006 8.345,85 €Jereka – Cerkev sv. Marjete (EŠD 2297) 2002 12.518,78 €6073

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoJeruzalem – Dvorec Jeruzalem (EŠD 8856) 2004 7.511,27 €Jeruzalem – Fischerauerjev vrt (EŠD 23689) 2008 30.550,00 €Jesenice – Delavska kasarna (EŠD 202) 2003–2006 358.871,64 €Jesenice – Delavska kasarna, Dodatek št. 1 (EŠD 202) 2005 95.977,30 €Jesenice – Delavska kasarna, objekt Pudlovka (EŠD 202) 2007 62.662,00 €Jesenice – Spominska kapela na Plavžu (EŠD 10066) 2002–2003 8.345,85 €Jesenice – Spominski park na Plavžu (EŠD 5356) 2005 3.605,41 €Jezero pri Trebnjem – Cerkev sv. Petra (EŠD 2596) 2008 2.500,00 €Jurklošter – Samostan (EŠD 206) 2008–2010 46.269,94 €Kal Koritnica – Spodnja postaja žičnice Golobar (EŠD 7605) 2006 2.044,73 €Kal pri Pivki – Domačija Kal 63 (EŠD 9138) 2004 15.857,12 €Kamnik – Frančiškanski samostan in knjižnica (EŠD 217) 2006 3.673,84 €Kamnik – Hiša Glavni trg 25 (EŠD 5265) 2008 20.794,46 €Kamnik – Hiša Maistrova 13 (EŠD 5247) 2007 13.420,56 €Kamnik – Hiša Maistrova 5 (EŠD 5242) 2007 8.746,87 €Kamnik – Hiša Parmova 5 (EŠD 5252) 2004 10.257,34 €Kamnik – Kapela sv. Eligija na Malem gradu (EŠD 1883) 2002 83.458,52 €Kamnik – Kapela sv. Eligija na Malem gradu, Kamnik – Mali grad (EŠD 216) (EŠD 2003 13.271,99 €1883)Kamnik – Mestno jedro (EŠD 213) 2008 2.000,00 €Kanal – Trško jedro (EŠD 218) 2002 4.172,93 €Kebelj – Cerkev sv. Marjete (EŠD 3062) 2002–2003 16.691,70 €Ključarovci pri Ljutomeru – Kužno znamenje (EŠD 1211) 2006 3.692,21 €Kneške Ravne – Gospodarski objekti na domačiji pri Francu (EŠD 11269) 2002–2004 22.976,25 €Kneža – Znamenje pri hiši Kneža 5 (EŠD 5055) 2010 7.900,00 €Knežak – Domačija Knežak 103 (EŠD 9133) 2003–2005 23.324,16 €Kobarid – Arheološko najdišče Tonovcov grad (EŠD 5022) 2002–2008 235.615,68 €Kobarid – Cerkev sv. Antona Padovanskega (EŠD 3758) 2010 245,85 €Kobilje – Domačija Kobilje 66 (EŠD 8380) 2004 19.751,02 €Kobilje – Domačija Kobilje 66, sinonim Panonska domačija (EŠD 8380) 2002 6.259,39 €Kobjeglava – Domačija Kobjeglava 57 (EŠD 7342) 2010 19.141,54 €Koče pri Prestranku – Znamenje (EŠD 269) 2004 16.128,78 €Kočevje – Grad Fridrihštajn (EŠD 9235) 2002–2003 6.676,68 €Kočevje – Šeškov dom, slike Križevega pota (EŠD 270) 2003 8.345,85 €Kočevska Reka – Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD 1894) 2004 16.469,05 €Kočevski Rog – Baza 20 (EŠD 271) 2002–2010 161.016,05 €Kočevski Rog – Baza 20, Kočevski Rog - Spominski objekti (Jelendol) (EŠD 271) 2005 35.469,87 €Kočevski Rog – Partizanska bolnišnica Zgornji Hrastnik (EŠD 273) 2009 37.723,20 €Kompolje ob Savi – Cerkev sv. Mihaela (EŠD 1656) 2004 31.218,24 €Koper – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 239) 2006–2009 139.195,99 €Koper – Cerkev sv. Bassa (EŠD 3767) 2006 21.699,22 €Koper – Cerkev sv. Blaža (EŠD 3768) 2010 25.147,89 €Koper – Hiše Ribiški trg 9, 10, 11 in 12 (EŠD 243) 2003–2010 113.691,00 €Koper – Kapela sv. Justa (EŠD 3777) 2003 6.259,39 €Koper – Krstilnica sv. Janeza Krstnika (EŠD 238) 2002–2004 55.027,73 €Koper – Palača Kidričeva 22, 22a in 22b (EŠD 8302) 2005 23.287,63 €Koper – Palača Kreljeva 6 (EŠD 246) 2010 33.304,80 €Koper – Palača Župančičeva 35 (EŠD 8331) 2007 7.767,64 €Koper – Portal škofijske palače (EŠD 8339) 2003–2004 37.356,83 €Koper – Samostan sv. Ane (EŠD 3775) 2003–2007 163.292,56 €6084

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoKoprivna – Kašča na domačiji Koprivna 37 (EŠD 7692) 2002 5.007,51 €Koreno nad Horjulom – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata (EŠD 2129) 2007–2009 26.754,47 €Kostanjevica na Krki – Mestno jedro (EŠD 262) 2010 31.915,20 €Kostanjevica na Krki – Mestno jedro, Hiša Ljubljanska 2 (EŠD 262) 2002 3.129,69 €Kostanjevica na Krki – Mestno jedro, Hiša Ulica talcev 24 (EŠD 262) 2003 11.266,90 €Kostanjevica na Krki – Mestno jedro, Kostanjevica – Kambičev trg 1 (EŠD 262) 2002 3.129,69 €Kostanjevica na Krki – Mestno jedro, Kostanjevica – Ljubljanska cesta 6a (EŠD 262) 2002 1.473,04 €Kostanjevica na Krki – Mestno jedro, Kostanjevica – Ljubljanska cesta 6b (EŠD 262) 2002 2.594,31 €Kostanjevica na Krki – Mestno jedro, Kostanjevica – Ljubljanska cesta 9 (EŠD 262) 2002 3.129,69 €Kostanjevica na Krki – Mestno jedro, Kostanjevica – Ulica talcev 13 (EŠD 262) 2002 3.129,69 €Kostanjevica na Krki – Mestno jedro, Kostanjevica – Ulica talcev 21 (EŠD 262) 2002 3.129,69 €Kostanjevica na Krki – Mestno jedro, Kostanjevica – Ulica talcev 30 (EŠD 262) 2002 1.470,85 €Kostanjevica na Krki – Mestno jedro, Kostanjevica, Oražnova 13 (EŠD 262) 2002 3.129,69 €Kostanjevica na Krki – Samostan (EŠD 265) 2002–2010 1.382.328,89 €Kostel – Grad Kostel, 2 dodatka k lanski pogodbi 3512-LJ/01-2313/272 (EŠD 910) 2002 198.156,73 €Koštabona – Cerkev sv. Andreja (EŠD 1451) 2003 4.172,93 €Kozana – Ambient hiš Kozana 68, 69, 70, 71 (EŠD 4758) 2010 14.614,08 €Kozana – Ambient hiš Kozana 68, 69, 70, 71, Kozana 71. (EŠD 4758) 2008–2009 139.851,89 €Kranj – Cerkev sv. Kancijana (EŠD 275) 2004–2009 51.020,26 €Kranj – Gostilna Mayr (EŠD 5102) 2004 9.514,27 €Kranj – Prešernovo gledališče (EŠD 5095) 2002 5.842,10 €Kranj – Šempetrska graščina (EŠD 9201) 2008 6.951,80 €Kranjska Gora – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 1932) 2006 19.560,59 €Križ pri Sežani – Cerkev sv. Križa (EŠD 4075) 2002–2003 50.075,11 €Križna gora nad Škofjo Loko – Cerkev sv. Križa (EŠD 290) 2002 14.605,24 €Krnsko pogorje – Zgodovinsko območje (EŠD 7162) 2002 8.345,85 €Krnsko pogorje – Zgodovinsko območje, Mengore – Zgodovinsko območje (EŠD 2003 8.345,85 €7165) (EŠD 7162)Kropa – Hiša Kropa 72 (EŠD 17784) 2007 9.295,19 €Kropa – Hiša Kropa 81 (EŠD 11201) 2003 11.266,90 €Kropa – Kovaški muzej (EŠD 298) 2002–2008 88.197,18 €Kropa – Potočnikova hiša Kropa 56 (EŠD 299) 2006 20.556,86 €Kropa – Trško jedro (EŠD 296) 2004 25.037,56 €Kropa – Trško jedro, Bodlajev vigenc (EŠD 296) 2007 70.000,00 €Kropa – Trško jedro, fužinarska hiša Kropa 79 (EŠD 296) 2003 11.266,90 €Kropa – Trško jedro, Fužinarska vodna korita – rake (EŠD 296) 2003 11.266,90 €Kropa – Trško jedro, Hiša Kropa 27 (EŠD 296) 2002–2003 7.511,27 €Kropa – Trško jedro, Hiša Kropa 72 (EŠD 296) 2003 11.266,90 €Kropa – Trško jedro, osrednji trg – Plac (EŠD 296) 2006–2008 119.400,72 €Krško – Cerkev sv. Rozalije (EŠD 1951) 2008–2010 75.616,39 €Krško – Valvasorjeva hiša (EŠD 306) 2002–2008 126.390,28 €Krvava Peč – Cerkev sv. Lenarta (EŠD 2232) 2006–2008 27.902,24 €Kunšperk – Hiša Kunšperk 14, Domačija Kunšperk 14 (za domačijo ni predloga, 2002 4.172,93 €svinjak ima EŠD 10248) (EŠD 4660)Kuren – Cerkev sv. Miklavža (EŠD 914) 2002–2003 16.691,70 €Ladra – Vojaška kapela iz prve svetovne vojne (EŠD 5074) 2005 1.618,23 €Lanšprež – Kapela Petra Pavla Glavarja (EŠD 9328) 2004 16.691,70 €Lašče v Suhi krajini – Cerkev sv. Primoža in Felicijana (EŠD 2729) 2003–2009 14.645,85 €Laško – Cerkev sv. Martina (EŠD 309) 2002–2009 181.531,64 €Laško – Župnišče Aškerčev trg 3 (EŠD 9310) 2008 9.000,00 €6095

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoLegen ─ Bolnišnica Trška gora (EŠD 312) 2009 36.000,00 €Legen ─ Bolnišnica Trška gora, Trška gora (EŠD 312) 2002 880,38 €Lemberg pri Novi Cerkvi ─ Grad Lemberg (EŠD 4369) 2006–2010 242.881,02 €Lendava ─ Dvorec Partizanska 14 (EŠD 8355) 2005–2006 77.953,58 €Lendava ─ Grad (EŠD 4762) 2002–2005 99.042,93 €Lesično ─ Hiša Lesično 15 (EŠD 4666) 2003 20.864,63 €Leskovec ─ Cerkev sv. Ožbolta (EŠD 2667) 2006 15.231,18 €Leskovec pri Krškem ─ Grad Šrajbarski turn (EŠD 317) 2007–2010 81.008,00 €Leše pri Prevaljah ─ Ambient s cerkvama sv. Ane in sv. Volbenka (EŠD 321) 2008 10.000,00 €Libeliče ─ Vas, Hiša - Libeliče 11 (EŠD 7382) 2005 12.518,78 €Libeliče ─ Vas, hiša Libeliče 11 (EŠD 7382) 2006 6.164,44 €Lipica ─ Kobilarna Lipica (EŠD 7245) 2006–2010 487.285,54 €Ljubenske Rastke ─ Cerkev sv. Miklavža (EŠD 3107) 2003 1.877,82 €Ljubljana ─ Cerkev Marijinega oznanjenja (EŠD 1978) 2006–2010 157.509,28 €Ljubljana ─ Cerkev sv. Cirila in Metoda, Dodatek št. 1 (EŠD 4143) 2005 20.864,63 €Ljubljana ─Cerkev sv. Jakoba (EŠD 332) 2006–2009 154.367,22 €Ljubljana ─Cerkev sv. Janeza Krstnika v Trnovem (EŠD 2003) 2006 33.383,41 €Ljubljana ─Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 333) 2002–2009 364.698,71 €Ljubljana ─Cerkev sv. Trojice (EŠD 1980) 2002–2010 246.838,82 €Ljubljana ─Dom duhovnih vaj (EŠD 25550) 2010 42.801,85 €Ljubljana ─Evangeličanska cerkev (EŠD 4144) 2006 19.682,35 €Ljubljana ─Frančiškanska knjižnica (EŠD 335) 2007 6.659,99 €Ljubljana ─Grad Fužine (EŠD 136) 2003–2004 41.442,12 €Ljubljana ─Nebotičnik, Kavarna (EŠD 376) 2010 10.674,07 €Ljubljana ─Palača Kozolec (EŠD 8811) 2008–2009 195.762,95 €Ljubljana ─Palača Semenišče (EŠD 391) 2008–2009 25.333,00 €Ljubljana ─Palača Škofija (EŠD 403) 2006–2008 36.691,17 €Ljubljana ─Plečnikove Žale (EŠD 14625) 2009 22.272,00 €Ljubljana ─Robbov vodnjak (EŠD 387) 2005–2008 417.393,05 €Ljubljana ─Trgovina Urbanc (EŠD 397) 2008–2010 133.200,00 €Ljubljana ─Uršulinski samostan (EŠD 399) 2005–2008 453.957,92 €Ljubno ob Savinji ─Cerkev sv. Elizabete (EŠD 3104) 2006–2007 67.347,67 €Ljubno ob Savinji ─Hiša Foršt 51 (EŠD 4495) 2004 18.744,87 €Ljubno ob Savinji ─Trško jedro, Hiša Plac 3 (EŠD 4450) 2004 4.172,93 €Loče pri Poljčanah ─Cerkev sv. Duha (EŠD 3111) 2003–2007 56.420,56 €Loče pri Tolminu ─Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne (EŠD 4946) 2010 16.980,00 €Log pod Mangartom ─Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne (EŠD 409) 2004 15.733,26 €Logatec ─Grad Logatec (EŠD 9604) 2008–2009 188.531,96 €Loka pri Mengšu ─Grad Jablje (EŠD 9200) 2002–2006 449.027,41 €Loka pri Mengšu ─Grajski hlevi (EŠD 11173) 2004–2010 38.275,51 €Loka pri Zidanem mostu ─Cerkev sv. Helene (EŠD 3113) 2007 4.270,91 €Lom pod Storžičem ─Cerkev sv. Katarine (EŠD 2008) 2005–2009 43.191,64 €Lovrenc na Pohorju ─Cerkev sv. Radegunde (EŠD 3122) 2008 26.000,00 €Lože ─Grad (EŠD 4978) 2002–2003 33.383,41 €Luče ob Savinji ─Hiša Luče 40 (EŠD 4499) 2004–2009 98.142,63 €Luže ─Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD 2417) 2002 7.093,97 €Mali Ločnik ─Cerkev sv. Ahaca (EŠD 2620) 2003 16.691,70 €Mali Vrh pri Mirni Peči ─Cerkev sv. Matevža (EŠD 2048) 2005 29.210,48 €Maribor ─Dvorec Betnava (EŠD 13) 2006–2010 48.463,15 €Maribor ─Evangeličanska cerkev (EŠD 4139) 2006 4.934,37 €6106

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoMaribor ─Florijanovo znamenje (EŠD 6262) 2004 16.900,35 €Maribor ─Frančiškanski samostan (EŠD 6070) 2008–2010 184.704,22 €Maribor ─Hiša Koroška 6, Stavbe na Koroški cesti 6, 8 in 10 (EŠD 6122, 6120, 2004–2005 12.518,78 €6118) (EŠD 6122)Maribor ─Hiša Orožnova 9 (EŠD 6167) 2004 14.611,82 €Maribor ─Hiša Vojašniška 8 (EŠD 6239) 2007 17.149,96 €Maribor ─Palača Slomškov trg 15 (EŠD 6187) 2003 62.593,89 €Maribor ─Park gradu Betnava (EŠD 7866) 2006–2007 12.299,08 €Maribor ─Spomenik NOB, Spomenik - Tihec (EŠD 15447) 2010 77.011,82 €Maribor ─Tomšičev drevored (EŠD 1267) 2004–2008 9.382,72 €Maribor ─Vetrinjski dvor (EŠD 6234) 2005–2009 4.722,00 €Maribor ─Žički dvorec (EŠD 6243) 2004–2005 14.382,66 €Markovci ─Lenaršičev mlin (EŠD 11052) 2002 8.345,85 €Matavun ─Domačija Matavun 10 (EŠD 9111) 2002 16.691,70 €Mekinje ─Uršulinski samostan (EŠD 453) 2003 12.518,78 €Mengore ─Zgodovinsko območje iz prve svetovne vojne (EŠD 7165) 2009 1.800,00 €Mestni vrh ─Viničarija Mestni vrh 90 (EŠD 8097) 2006 3.616,59 €Metlika ─Grad (EŠD 7481) 2002–2007 116.335,11 €Mežica ─Separacija Žerjav (EŠD 9320) 2004–2009 110.002,80 €Miliči ─Cerkev sv. Petra in Pavla (EŠD 10096) 2008 4.990,29 €Miren ─Cerkev sv. Jurija (EŠD 3845) 2008 39.909,00 €Mirna ─Grad (EŠD 7527) 2004–2007 49.493,91 €Mišji Dol ─Cerkev sv. Lucije (EŠD 2192) 2004 16.087,48 €Močvirje ─Cerkev sv. Jurija (EŠD 1683) 2003 12.518,78 €Moravske Toplice ─Evangeličanska cerkev (EŠD 10052) 2002–2005 41.729,26 €Moste ─Spomenik talcem (EŠD 5304) 2004 1.690,04 €Mošnje ─Arheološko najdišče Pod cesto (EŠD 10036) 2009 8.000,00 €Motnik ─Toplar domačije Motnik 13 (EŠD 12894) 2008–2009 44.503,19 €Muljava ─Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 474) 2002–2006 136.585,84 €Muljava ─Jurčičeva domačija (EŠD 475) 2004 13.408,94 €Murska Sobota ─Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 3191) 2003–2005 76.044,56 €Murska Sobota ─Evangeličansko župnišče (EŠD 6803) 2006 42.408,41 €Muta ─Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD 680) 2007 13.301,20 €Muta ─Cerkev sv. Petra (EŠD 3199) 2002–2003 8.307,42 €Naklo pri Divači ─Hiša Naklo 14 (EŠD 9455) 2008 13.748,24 €Naklo v Beli krajini ─Cerkev sv. Jakoba (EŠD 1733) 2003 7.928,56 €Narin ─Cerkev sv. Jakoba (EŠD 3624) 2002 16.691,70 €Negova ─Grad (EŠD 484) 2002–2009 6.801.645,41 €Negova ─Grad, grad Negova s pristavami (EŠD 484) 2006–2007 25.726,61 €Negova ─Grad, lanka pogodba št. 3512-MB/01-2313/273 (EŠD 484) 2002 3.156,33 €Nemška vas ─Arheološko najdišče Ajdovska jama (EŠD 6032) 2002 7.511,27 €Nizka ─Hiša Nizka 18 (EŠD 4502) 2005 27.215,37 €Nova Cerkev ─Cerkev sv. Lenarta (EŠD 3202) 2005–2007 34.326,21 €Nova Gorica ─Cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici (EŠD 3851) 2008–2009 18.757,25 €Nova Gorica ─Frančiškanski samostan na Kostanjevici (EŠD 4799) 2005–2007 38.412,42 €Nova Gorica ─Grobnica Bourbonov na Kostanjevici (EŠD 4735) 2002–2003 15.022,53 €Nova Štifta pri Gornjem Gradu ─Cerkev sv. Marije Zvezde (EŠD 3205) 2002 20.864,63 €Nova Štifta pri Gornjem Gradu ─Kapela Božjega groba (EŠD 4164) 2003 8.345,85 €Novo Celje ─Dvorec (EŠD 491) 2002–2006 171.202,05 €Novo mesto ─Arheološko najdišče Marof (EŠD 8710) 2002–2009 295.375,55 €6117

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoNovo mesto ─ Cerkev sv. Lenarta v Gotni vasi (EŠD 2084) 2003 4.172,93 €Novo mesto ─ Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu (EŠD 2085) 2010 58.192,77 €Novo mesto ─ Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 494) 2003–2008 38.381,07 €Novo mesto ─ Domačija Resslova 5 (EŠD 8580) 2004–2005 67.810,04 €Novo mesto ─ Hiša Cvelbarjeva 14 (EŠD 8527) 2008 18.287,00 €Novo mesto ─ Narodni dom (EŠD 8581) 2004 3.368,80 €Novo mesto ─ Rotovž (EŠD 8537) 2003–2004 14.195,05 €Novo mesto ─ Šance (EŠD 8761) 2004 4.279,63 €Odranci ─ Cerkev sv. Trojice (EŠD 3208) 2004–2005 42.896,51 €Olimje ─ Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 3211) 2002–2009 104.416,68 €Olimje ─ Cerkev Marijinega vnebovzetja, Aneks št. 1 (EŠD 3211) 2007 42.138,20 €Olimje ─ Cerkev Marijinega vnebovzetja, Olimje - Samostan (EŠD 3211) 2003 8.345,85 €Oplotnica ─ Graščina (EŠD 6912) 2002 20.858,08 €Ormož ─ Grad (EŠD 6288) 2003–2010 176.885,80 €Osankarica ─ Prizorišče poslednjega boja Pohorskega bataljona (EŠD 418) 2002 14.903,01 €Osp ─ Domačija Osp 14 (EŠD 8338) 2003 12.518,78 €Padna ─ Vas, Hiša Padna 57 (EŠD 508) 2002–2003 8.345,85 €Padna ─ Vas, tri hiše na parcelah št. 382/1, 382/2, 383, k. o. Nova vas (EŠD 508) 2007 5.543,32 €Pečovnik ─ Hiša Alme M. Karlin (EŠD 14626) 2002 11.462,02 €Pernica ─ Cerkev sv. Marjete (EŠD 3161) 2002–2004 29.825,99 €Petrovče ─ Cerkev Marijinega obiskanja (EŠD 510) 2003 4.172,93 €Pijava Gorica ─ Cerkev sv. Simona in Juda (EŠD 1854) 2002–2006 15.022,53 €Piran ─ Cerkev Marije Tolažnice (EŠD 3875) 2003 37.556,33 €Piran ─ Cerkev Marije Zdravja, na Punti (EŠD 515) 2005 20.864,63 €Piran ─ Cerkev sv. Jurija (EŠD 516) 2002–2010 343.330,37 €Piran ─ Cerkev sv. Roka (EŠD 3877) 2003 33.187,05 €Piran ─ Frančiškanski samostan (EŠD 520) 2002–2009 82.189,89 €Piran ─ Gledališče Kidričevo nabrežje 6 (EŠD 7174) 2003 14.605,24 €Piran ─ Mestno jedro (EŠD 513) 2004–2005 104.323,15 €Piran ─ Obzidje v Ulici IX. korpusa (EŠD 7192) 2003 14.309,22 €Piran ─ Obzidje v Ulici IX. korpusa, Podrejena enota EŠD 513 (EŠD 7192) 2006–2007 86.576,74 €Piran ─ Palača Kidričevo nabrežje 2 (EŠD 7173) 2002 8.712,61 €Piran ─ Stolp Prešernovo nabrežje 20, Svetilnik na Punti (EŠD 7177) 2008 82.221,99 €Piran ─ Vodnjak na Prvomajskem trgu (EŠD 522) 2007 90.232,30 €Pišece ─ Cerkev sv. Mihaela z župniščem (EŠD 3246) 2008 9.619,00 €Pišece ─ Grad (EŠD 524) 2002–2010 4.059.263,63 €Pišece ─ Grad, Dodatek št. 3 (EŠD 524) 2005 773.165,82 €Pišece ─ Grad, Grad Pišece, Grad Snežnik s pristavami in Grad Negova (EŠD 524) 2007 4.800,00 €Pišece ─ Grad, in Bizeljska vas - Grad Bizeljsko (EŠD 18) (EŠD 524) 2002 10.415,62 €Pišece ─ Grad, Območje gradu (EŠD 524) 2002 12.549,87 €Pišece ─ Pleteršnikova domačija (EŠD 7620) 2002–2008 27.648,18 €Pivola ─ Grad Hompoš (EŠD 8944) 2008 200.000,00 €Planina ─ Cerkev sv. Marjete (EŠD 2107) 2009 30.000,00 €Planina ─ Domačija Planina 3 (EŠD 9193) 2006 46.174,14 €Planina pri Sevnici ─ Grad (EŠD 7924) 2005–2007 204.494,63 €Pleterje ─ Cerkev sv. Trojice (EŠD 2844) 2003–2009 148.614,76 €Pleterje ─ Kartuzijanski samostan (EŠD 528) 2006 35.133,95 €Podbrdo ─ Kmečki dvorec Podbrdo 18 (EŠD 5061) 2006 18.882,24 €Podčetrtek ─ Grad (EŠD 4628) 2005 31.296,95 €Podgorje pod Slavnikom ─ Domačija Podgorje 52 (EŠD 7347) 2007 8.137,21 €6128

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoPodljubelj ─ Taborišče Ljubelj (EŠD 327) 2002–2010 161.639,53 €Podnanos ─ Cerkev sv. Vida (EŠD 3917) 2002–2003 8.345,85 €Podraga ─ Domačija Podraga 51 (EŠD 545) 2006–2010 13.199,59 €Podraga ─ Razvaline cerkve sv. Servule (EŠD 3924) 2006 6.214,95 €Podsreda ─ Grad (EŠD 549) 2002–2008 498.816,66 €Podsreda ─ Javerškova domačija (EŠD 550) 2003 75.112,67 €Podvrh ─ Cerkev sv. Martina (EŠD 3505) 2004–2009 76.607,63 €Polhov Gradec ─ Cerkev Marijinega rojstva (EŠD 2126) 2007–2009 115.976,93 €Polhov Gradec ─ Grad Polhov Gradec (EŠD 1594) 2003–2009 201.044,26 €Polhov Gradec ─ Neptunov vodnjak (EŠD 554) 2002–2006 45.962,09 €Polhov Gradec ─ Območje gradu Polhov Gradec (EŠD 8767) 2004 22.792,19 €Polhovica ─ Cerkev sv. Sigismunda (EŠD 2446) 2003 4.172,93 €Poljana ─ Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD 3282) 2004–2009 101.130,98 €Poljane nad Škofjo Loko ─ Rojstna hiša slikarjev Šubicov (EŠD 9699) 2004 6.341,01 €Polzela ─ Grad Komenda (EŠD 10414) 2004 7.194,59 €Polže ─ Domačija Polže 1, 2 (EŠD 557) 2002 4.172,93 €Ponikva ─ Cerkev sv. Martina (EŠD 3276) 2002 14.187,95 €Ponikve na Šentviški planoti ─ Cerkev Marijinega obiskovanja (EŠD 3928) 2005 8.345,85 €Ponikve v Dobrepolju ─ Cerkev sv. Florijana (EŠD 1757) 2002 7.093,08 €Popetre ─ Cerkev sv. Andreja (EŠD 1456) 2003 5.842,10 €Portorož ─ Hotel Palace (EŠD 562) 2007 118.511,10 €Potoki pri Žirovnici ─ Arheološko najdišče Ajdna (EŠD 564) 2002–2003 12.503,87 €Predel ─ Predelska trdnjava (EŠD 701) 2004–2010 53.226,25 €Predenca ─ Cerkev sv. Roka (EŠD 748) 2002–2008 147.043,71 €Predenca ─ Kapelice Križevega pota (EŠD 7920) 2002–2010 372.903,25 €Predenca ─ Kapelice Križevega pota, kapelice kalvarije Predenca (EŠD 7920) 2007 61.589,50 €Predenca ─ Vinska klet na domačiji Predenca 23 a (EŠD 15306) 2008 9.000,00 €Predjama ─ Grad Jama (EŠD 569) 2007 410,40 €Prem ─ Cerkev sv. Helene (EŠD 3959) 2005–2009 57.741,30 €Prem ─ Grad (EŠD 574) 2003–2007 98.066,82 €Preserje nad Branikom ─ Cerkev sv. Katarine (EŠD 3576) 2006 8.345,85 €Preserje pod Krimom ─ Cerkev sv. Vida (EŠD 2177) 2007–2009 93.907,21 €Preški Vrh ─ Prežihova bajta (EŠD 577) 2007–2008 20.801,72 €Prevole ─ Cerkev sv. Križa (EŠD 1572) 2002–2007 49.501,33 €Prežek ─ Grad Prežek (EŠD 8658) 2009 47.552,40 €Prežganje ─ Ambient cerkve sv. Marjete (EŠD 2189) 2006 8.345,85 €Prilesje pri Plavah ─ Cerkev sv. Ahaca (EŠD 3890) 2010 5.418,50 €Ptuj ─ Arheološko najdišče Levi breg (EŠD 9155) 2008 25.666,10 €Ptuj ─ Cerkev sv. Ožbolta (EŠD 3293) 2004 2.111,60 €Ptuj ─ Cerkev sv. Petra in Pavla (EŠD 3292) 2009 55.000,00 €Ptuj ─ Dominikanski samostan (EŠD 588) 2002–2008 203.266,02 €Ptuj ─ Dominikanski samostan, Pokrajinski muzej, Ptuj (EŠD 588) 2009 57.124,20 €Ptuj ─ Grad (EŠD 583) 2006–2010 498.546,61 €Ptuj ─ Grad Turnišče (EŠD 792) 2003–2008 87.496,57 €Ptuj ─ Grad, Konjušnica gradu Ptuj (EŠD 583) 2003 11.892,84 €Ptuj ─ Grad, Konjušnica, Dodatek št. 1 (EŠD 583) 2004 292.104,82 €Ptuj ─ Grad, Konjušnica, Dodatek št. 3 (EŠD 583) 2005 250.024,35 €Ptuj ─ Hiša Potrčeva 32 (EŠD 6582) 2008 11.297,82 €Ptuj ─ Hiša Prešernova 38 (EŠD 18327) 2006 160.917,56 €Ptuj ─ Hiša Ulica heroja Lacka 13, Objekt je del mestnega jedra Ptuja (EŠD 6632) 2010 14.596,16 €6139

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoPtuj ─ Mestno gledališče, Ptuj - Mestno jedro (EŠD 580) (EŠD 15298) 2005 19.304,71 €Ptuj ─ Minoritski samostan (EŠD 589) 2002–2007 423.785,53 €Ptuj ─ Park gradu Turnišče (EŠD 7930) 2004–2005 17.738,22 €Ptuj ─ Zapori Prešernova 37 (EŠD 6665) 2002–2006 108.748,81 €Ptujska Gora ─ Cerkev Marije zaščitnice (EŠD 591) 2002–2009 171.309,29 €Pusti Gradac ─ Cerkev Vseh svetnikov (EŠD 1798) 2003 8.345,85 €Rače ─ Grad Rače (EŠD 8945) 2002–2008 73.726,78 €Radelca ─ Cerkev sv. Pankracija (EŠD 3318) 2010 18.959,82 €Radlje ob Dravi ─ Domačija Pod Perkolico 1 (EŠD 596) 2008 20.000,00 €Radlje ob Dravi ─ Samostan dominikank (EŠD 5021) 2004–2006 34.296,45 €Radovljica ─ Cerkev sv. Petra (EŠD 2205) 2004–2007 62.687,84 €Radovljica ─ Grad (EŠD 600) 2004–2009 231.788,22 €Radovljica ─ Hiša Linhartov trg 6 (EŠD 5494) 2008 40.143,92 €Radovljica ─ Hiša Partizanska pot 6 (EŠD 5516) 2008 19.358,00 €Radovljica ─ Hiša Trubarjeva 5 (EŠD 5525) 2006 3.398,40 €Radovljica ─ Mestno jedro, Linhartov trg (EŠD 598) 2002 26.290,06 €Radovljica ─ Šivčeva hiša (EŠD 602) 2002 8.345,85 €Rašica pri Velikih Laščah ─ Trubarjeva domačija (EŠD 615) 2002–2008 47.113,19 €Rateče ─ Cerkev sv. Duha (EŠD 2215) 2007 9.389,08 €Rateče ─ Cerkev sv. Tomaža (EŠD 2216) 2002–2007 49.032,71 €Ratje ─ Cerkev sv. Primoža in Felicijana (EŠD 1835) 2006–2007 33.563,77 €Ravne na Koroškem ─ Stara železarna (EŠD 7752) 2002–2008 61.152,14 €Razkrižje ─ Mlin (EŠD 1235) 2002–2003 16.691,70 €Rdeči Breg ─ Cerkev sv. Ignacija (EŠD 3120) 2006 5.842,10 €Repnje ─ Cerkev sv. Tilna (EŠD 2676) 2002–2003 33.383,41 €Resnik ─ Cerkev sv. Jakoba (EŠD 3088) 2006 17.466,65 €Retje v Loškem Potoku ─ Cerkev sv. Florijana (EŠD 2011) 2003 8.345,85 €Ribčev Laz ─ Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD 621) 2003–2008 145.426,47 €Ribjek ─ Cerkev sv. Egidija (EŠD 2092) 2010 9.443,25 €Ribnica ─ Cerkev sv. Štefana (EŠD 2220) 2002 11.684,19 €Ribnica ─ Grad (EŠD 9233) 2003 17.213,78 €Rifnik ─ Arheološko najdišče Rifnik (EŠD 622) 2002–2010 112.701,59 €Rimske Toplice ─ Zdraviliški park (EŠD 7906) 2007–2010 19.800,00 €Robidišče ─ Gospodarsko poslopje I. ob hiši Robidišče 14 (EŠD 11059) 2002–2006 4.675,03 €Ročinj ─ Znamenje pri pokopališču (EŠD 4884) 2006 7.400,40 €Rogaška Slatina ─ Kmetija Krpanova 11 (EŠD 10188) 2003–2004 23.890,00 €Rogaška Slatina ─ Območje zdravilišča (EŠD 628) 2008–2009 122.845,92 €Rogatec ─ Cerkev sv. Hiacinte (EŠD 3324) 2003 5.007,51 €Rogatec ─ Cerkev sv. Jerneja (EŠD 1568) 2003–2009 96.685,45 €Rogatec ─ Graščina Strmol (EŠD 4631) 2002–2008 498.398,74 €Rogatec ─ Graščina Strmol, Dodatek št. 1 (EŠD 4631) 2005 62.593,89 €Rogatec ─ Marijino znamenje (EŠD 17510) 2006 9.431,81 €Rogatec ─ Muzej na prostem Rogatec (EŠD 626) 2002–2010 519.189,27 €Rosalnice ─ Romarsko središče Tri fare (EŠD 922) 2002–2007 86.915,90 €Rovt pod Menino ─ Kapela sv. Gervazija in Protazija, Oltar sv. Gervazija in Protazija 2003 8.345,85 €(EŠD 3414)Rožanec ─ Antični mitrej (EŠD 632) 2006 15.905,11 €Sečovlje ─ Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah (EŠD 13697) 2002–2010 255.838,20 €Sela pri Višnji Gori ─ Cerkev sv. Jurija (EŠD 2668) 2003–2005 27.395,26 €Selca ─ Cerkev sv. Petra (EŠD 2243) 2009 45.592,80 €61410

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoSemič ─ Območje tabora (EŠD 11257) 2002–2006 91.926,71 €Semič ─ Območje tabora, rekonstrukcija Brunskoletove hiše (EŠD 11257) 2007 11.150,00 €Sevnica ─ Cerkev sv. Florijana (EŠD 3347) 2007 13.841,69 €Sevnica ─ Grad Sevnica (EŠD 645) 2003–2005 46.269,78 €Sevnica ─ Lutrovska klet (EŠD 13753) 2010 64.000,00 €Sevnica ─ Park gradu Sevnica (EŠD 7887) 2003–2004 33.581,55 €Sežana ─ Botanični park, Park ob vili Mirassasso (EŠD 7889) 2006 10.738,44 €Skomarje ─ Cerkev sv. Lamberta (EŠD 3362) 2008 36.410,00 €Skrilje ─ Domačija Skrilje 24 (EŠD 4971) 2002–2007 24.009,81 €Sladka Gora ─ Cerkev Matere božje (EŠD 651) 2003 8.345,85 €Slake ─ Cerkev Device Marije (EŠD 652) 2005 22.909,36 €Slap ob Idrijci ─ Kosmačeva domačija (EŠD 653) 2002 8.345,85 €Slap pri Vipavi ─ Cerkev sv. Matije (EŠD 3998) 2008–2009 16.036,90 €Slivnica pri Mariboru ─ Hiša Mariborska 2 (EŠD 6729) 2004 6.359,94 €Slovenj Gradec ─ Cerkev sv. Elizabete (EŠD 659) 2006–2009 132.568,86 €Slovenska Bistrica ─ Cerkev sv. Jožefa (EŠD 662) 2005–2006 95.248,66 €Slovenska Bistrica ─ Grad (EŠD 663) 2002–2009 144.495,58 €Slovenska Bistrica ─ Hiša Gradišče 3 (EŠD 6920) 2006 5.176,91 €Slovenska Bistrica ─ Mestni stolp (EŠD 6964) 2003–2004 33.885,40 €Slovenske Konjice ─ Dvorec Trebnik (EŠD 7864) 2004 4.172,93 €Slovenske Konjice ─ Grad Konjice (EŠD 665) 2003–2005 74.069,72 €Slovenske Konjice ─ Znamenje sv. Florijana (EŠD 10236) 2002 5.633,45 €Smlednik ─ Dvorec Valburga (EŠD 666) 2002–2010 104.552,49 €Smolnik ─ Domačija Cebe (EŠD 6379) 2004 29.965,81 €Snežnik ─ Grad (EŠD 670) 2003–2009 1.781.691,51 €Snežnik ─ Grad, Aneks št. 1 (EŠD 670) 2005 730.458,23 €Snežnik ─ Grad, Pristava gradu Snežnik - objekt T (EŠD 670) 2004 194.284,92 €Snežnik ─ Grad, slike iz gradu Snežnik (EŠD 670) 2006–2008 113.753,96 €Snežnik ─ Območje gradu Snežnik (EŠD 8765) 2006–2009 1.163.917,60 €Snežnik ─ Območje gradu Snežnik, pristave gradu Snežnik - objekt D in objekt T 2007 1.251.877,80 €(krak B) (EŠD 8765)Socerb ─ Cerkev sv. Socerba (EŠD 1321) 2005 20.864,63 €Socerb ─ Grad (EŠD 671) 2005–2010 131.536,77 €Socka ─ Graščina s parkom (EŠD 4445) 2002–2008 298.019,54 €Solčava ─ Cerkev Marije Snežne (EŠD 3381) 2004–2010 224.030,18 €Solkan ─ Cerkev sv. Štefana (EŠD 4015) 2006 12.015,02 €Soteska ob Krki ─ Območje gradu Soteska, Soteska ob Krki - Grajski park (EŠD 2002 14.806,83 €7882) (EŠD 674)Spodnja Polskava ─ Domačija Spodnja Polskava 266 (EŠD 7043) 2004 16.221,28 €Spodnja Polskava ─ Vas, hiša Spodnja Polskava 272 (EŠD 681) 2007 6.840,00 €Spodnje Prapreče ─ Cerkev sv. Luke (EŠD 1663) 2002–2009 151.706,91 €Spodnji Slemen ─ Grad Viltuš (EŠD 811) 2002–2007 200.632,40 €Spodnji Slemen ─ Grad Viltuš, Osnovna pogodba 3512-MB/03-5672/220 (EŠD 811) 2003 13.399,58 €Srednja vas pri Šenčurju ─ Cerkev sv. Katarine (EŠD 2421) 2003–2007 59.499,25 €Srednja vas pri Šenčurju ─ Cerkev sv. Radegunde (EŠD 2420) 2010 10.000,00 €Srednja vas v Bohinju ─ Cerkev sv. Martina (EŠD 2296) 2003 8.345,85 €Srednje Grčevje ─ Cerkev sv. Jurija (EŠD 2477) 2008–2009 30.000,00 €Stankovo ─ Cerkev sv. Petra (EŠD 1714) 2006 7.733,50 €Stare Slemene ─ Zgornji samostan Žičke kartuzije (EŠD 692) 2002–2009 536.637,85 €Stična ─ Cerkev Žalostne Matere božje (EŠD 2341) 2010 34.870,40 €61511

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoStična ─ Samostan Stična (EŠD 699) 2002–2007 166.349,34 €Stična ─ Samostan Stična, Križni hodnik (EŠD 699) 2002–2003 41.311,97 €Stična ─ Samostan Stična, Stara prelatura (EŠD 699) 2003 4.172,93 €Stopno ─ Cerkev Kraljice presvetega rožnega venca (EŠD 2511) 2005–2007 44.776,63 €Strane ─ Cerkev sv. Križa (EŠD 4089) 2003 6.259,39 €Stranice ─ Grobišči talcev (EŠD 6655) 2004 25.037,56 €Stranje pri Škocjanu ─ Hiša Stranje 4 (EŠD 7718) 2005–2007 22.190,83 €Straža pri Novem mestu ─ Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2162) 2003–2006 31.129,03 €Strehovci ─ Horvatova klet (EŠD 8404) 2004 16.258,37 €Strehovci ─ Kovačeva klet (EŠD 8402) 2006 5.741,86 €Strme Njive ─ Cerkev sv. Radegunde (EŠD 1900) 2002–2006 18.054,16 €Strtenica ─ Domačija Strtenica 21 (EŠD 9297) 2005–2007 30.686,03 €Strtenica ─ Hiša Strtenica 21 (EŠD 9304) 2002–2008 34.316,68 €Strunjan ─ Cerkev Marijinega prikazovanja (EŠD 4021) 2003 4.172,93 €Studenice ─ Samostan dominikank (EŠD 707) 2004–2007 96.498,91 €Studenice ─ Samostan dominikank, Dodatek št. 1 (EŠD 707) 2005 189.334,02 €Suha pri Škofji Loki ─ Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD 710) 2002–2007 43.115,23 €Suhorje ─ Vas, kapelica (EŠD 4808) 2007 3.922,50 €Sušica ─ Cerkev sv. Štefana (EŠD 1947) 2006 9.739,58 €Sveta Gora pri Gorici ─ Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 4016) 2009 39.553,47 €Sveta Gora pri Gorici ─ Frančiškanski samostan, pogodba iz leta 2001, št. 3512- 2002 8.345,85 €GO/01-1976/296 (EŠD 714)Sveta Trojica v Slovenskih goricah ─ Cerkev sv. Trojice (EŠD 3464) 2003–2007 74.242,26 €Svetelka ─ Gospodarsko poslopje Svetelka 13 (EŠD 9090) 2004–2007 43.610,85 €Svetelka ─ Hiša Svetelka 13 (EŠD 9089) 2002–2009 70.611,43 €Sveti Duh pri Dravogradu ─ Cerkev sv. Duha (EŠD 3210) 2002–2006 36.242,16 €Sveti Florijan ─ Cerkev sv. Florijana (EŠD 2967) 2008 33.398,28 €Sveti Peter ─ Zaselek Goreli, objekt na parceli št. 1266, k. o. Raven. (EŠD 607) 2007 5.257,88 €Svetina ─ Cerkev Matere božje (EŠD 3331) 2007 74.051,56 €Svetina ─ Kapela sv. Križa (EŠD 3332) 2008–2009 13.122,56 €Sveto pri Komnu ─ Cerkev sv. Egidija (EŠD 717) 2006 7.742,53 €Šebrelje ─ Arheološko najdišče Divje babe I (EŠD 9321) 2004 3.880,82 €Šempeter pri Gorici ─ Cerkev sv. Petra (EŠD 4038) 2008 12.383,02 €Šempeter v Savinjski dolini ─ Antična nekropola (EŠD 1053) 2002–2003 14.615,05 €Šentjanž nad Dravčami ─ Domačija Šentjanž 44 (EŠD 8209) 2009 2.016,00 €Šentjanž pri Dravogradu ─ Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD 3025) 2002–2004 80.760,02 €Šentjanž pri Mozirju ─ Gospodarsko poslopje na domačiji Šentjanž 8 (EŠD 9797) 2007 23.934,65 €Šentjanž pri Mozirju ─ Hiša Šentjanž 8 (EŠD 4533) 2009 66.960,00 €Šentjernej ─ Domačija Recelj (EŠD 8600) 2006–2007 3.898,97 €Šentjošt nad Horjulom ─ Cerkev sv. Jošta (EŠD 2451) 2006–2007 34.948,88 €Šentjošt nad Horjulom ─ Hiša Šentjošt nad Horjulom 9 (EŠD 9916) 2008–2009 54.390,86 €Šentjur na Polju ─ Cerkev sv. Jurija (EŠD 3114) 2005–2006 36.548,16 €Šentjur pri Celju ─ Zgornji trg (EŠD 9036) 2005 10.979,37 €Šentrupert na Dolenjskem ─ Cerkev sv. Ruperta (EŠD 730) 2003–2005 55.311,77 €Šibenik ─ Ferležev mlin (EŠD 10194) 2002–2003 16.691,70 €Šilentabor ─ Cerkev sv. Martina (EŠD 4131) 2002–2009 150.308,07 €Škalce ─ Vinogradniški dvorec (EŠD 10192) 2004–2005 46.757,64 €Škocjan pri Divači ─ Nekdanja kaplanija (EŠD 9118) 2008–2009 66.241,80 €Škocjan pri Divači ─ Vas, Hiša Škocjan 3 (EŠD 4996) 2004–2005 34.197,13 €Škocjan pri Turjaku ─ Cerkev sv. Kancijana (EŠD 2514) 2008–2009 35.000,00 €61612

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoŠkofja Loka ─ Grad (EŠD 739) 2006–2008 198.897,20 €Škofja Loka ─ Hiša Cankarjev trg 10 (EŠD 5820) 2004 16.197,55 €Škofja Loka ─ Hiša Spodnji trg 29 (EŠD 5868) 2007 80.532,14 €Škofja Loka ─ Homanova hiša (EŠD 743) 2007 27.532,26 €Šmarje pri Sežani ─ Komunska kašča (EŠD 7355) 2006 4.726,46 €Šmarje-Sap ─ Cerkev Device Marije (EŠD 749) 2003 4.172,93 €Šmarjeta ─ Cerkev sv. Marjete (EŠD 2535) 2004 8.129,41 €Šmartno na Pohorju ─ Cerkev sv. Martina (EŠD 3169) 2002–2006 85.814,29 €Šmartno na Pohorju ─ Hiša Šmartno 17 (EŠD 755) 2002–2007 18.690,14 €Šmartno v Brdih ─ Vas (EŠD 753) 2004–2010 88.085,83 €Šmartno v Brdih ─ Vas, Hiša Šmartno 38 (EŠD 753) 2002–2003 83.458,52 €Šmartno v Brdih ─ Vas, hiša Šmartno 38 in 40 (EŠD 753) 2006 122.749,20 €Šmartno v Brdih ─ Vas, hiša Šmartno 54 na parc. št. 1124, k. o. Šmartno (EŠD 753) 2007 1.173,79 €Šmartno v Brdih ─ Vas, med vojno podrt objekt na parc. št. 1122/2 na Zgornjem 2006 46.550,62 €placu (EŠD 753)Šmartno v Brdih ─ Vas, objekt parc. št. 1125 (EŠD 753) 2006 5.339,23 €Šmartno v Brdih ─ Vas, parcelna št. 1125 (EŠD 753) 2005 20.864,63 €Šmartno v Brdih ─ Vas, Romanska hiša (EŠD 753) 2006–2007 3.505,26 €Šmartno v Brdih ─ Vas, župnišče (EŠD 753) 2006 3.592,67 €Šmiklavž pri Gornjem Gradu ─ Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 3207) 2004 15.596,59 €Šmiklavž pri Gornjem Gradu ─ Vas (EŠD 4457) 2008 15.000,00 €Špitalič pri Slovenskih Konjicah ─ Cerkev Marijinega obiskanja (EŠD 759) 2002–2010 258.445,48 €Št. Janž nad Radljami ─ Cerkev sv. Janeza Nepomuka (EŠD 3303) 2002–2005 60.450,30 €Štanjel ─ Cerkev sv. Danijela, ž. c. sv. Daniela, oljna slika "Žena, zasačena v 2006 4.420,38 €prešuštvovanju" (EŠD 4053)Štanjel ─ Domačija Štanjel 38 (EŠD 9190) 2006–2008 34.839,16 €Štanjel ─ Grad (EŠD 7244) 2003–2009 350.846,47 €Štanjel ─ Vas (EŠD 760) 2002–2008 148.463,49 €Štanjel ─ Vas, Aneks št. 2 (EŠD 760) 2005 9.676,82 €Štanjel ─ Vas, EŠD 7244 Štanjel - Vas/Kobdiljski stolp (EŠD 760) 2004 8.345,85 €Štanjel ─ Vas, EŠD 7244 Štanjel - Vas/Vhodni stolp (EŠD 760) 2004 3.259,40 €Štanjel ─ Vas, EŠD 7244 Štanjel Grad - Gornji palacij, Aneks št. 1 (EŠD 760) 2005 50.058,81 €Štanjel ─ Vas, Grajžarjeva hiša na parc. Št. 1022, k. o. Štanjel (EŠD 760) 2007 49.994,78 €Štanjel ─ Vas, Grajžarjeva hiša, parc. Št. 1022 (EŠD 760) 2005 5.341,35 €Štanjel ─ Vas, Hiša ob Kobdiljskem stolpu (EŠD 760) 2005 41.937,91 €Štanjel ─ Vas, Hiša S2, Š2, A3, B3 (EŠD 760) 2002–2003 66.766,82 €Štanjel ─ Vas, hiša Štanjel 26 (EŠD 760) 2006–2007 39.544,16 €Štanjel ─ Vas, hiša Štanjel 28, parc. št. 995 (EŠD 760) 2006–2007 25.181,34 €Štanjel ─ Vas, hiša Štanjel 28, parc. št. 996 (EŠD 760) 2006–2007 16.977,15 €Štanjel ─ Vas, hiša Štanjel 31 (EŠD 760) 2006–2008 34.779,00 €Štanjel ─ Vas, hiša Štanjel 33 in F2 (EŠD 760) 2007 13.435,33 €Štanjel ─ Vas, hiša Štanjel P2, R2 (EŠD 760) 2006 4.296,44 €Štanjel ─ Vas, hiša Štanjel Z (EŠD 760) 2006–2008 15.887,24 €Štanjel ─ Vas, Hiša U2 in V2, parc št. 1025 (EŠD 760) 2005 2.234,41 €Štanjel ─ Vas, Hiša V, parc št. 1066 (EŠD 760) 2005 1.110,00 €Štanjel ─ Vas, Hiša, parc.št. 1021 (EŠD 760) 2005 4.429,75 €Štanjel ─ Vas, Klet spodnjega palacija (EŠD 760) 2005 37.347,69 €Štanjel ─ Vas, objekt parc. št. 994 (EŠD 760) 2006–2007 20.498,27 €Štanjel ─ Vas, Objekt št. 28 (EŠD 760) 2002 12.518,78 €Štanjel ─ Vas, objekt št. 28, Štanjel - Vas (EŠD 760) 2004 9.597,73 €61713

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačanoŠtanjel ─ Vas, objekt št. 8, Štanjel - Vas (EŠD 760) 2004 7.093,97 €Štanjel ─ Vas, objekt Štanjel št. 38 (EŠD 760) 2005 2.115,67 €Štanjel ─ Vas, Obrambni stolp Hiša 6 (EŠD 760) 2010 35.270,26 €Štanjel ─ Vas, Štanjel - vas, objekt 995 (EŠD 760) 2005 5.842,10 €Štanjel ─ Vas, Štanjel 32 (EŠD 760) 2007 16.523,18 €Štanjel ─ Vas, Štanjel 6 (EŠD 760) 2007 18.491,21 €Štanjel ─ Vrt ob vili Ferrari (EŠD 7901) 2002–2009 111.391,09 €Štanjel ─ Vrt ob vili Ferrari, Območje vrta (EŠD 7901) 2003 6.106,82 €Teharje ─ Cerkev sv. Martina (EŠD 3440) 2003 12.518,78 €Temljine ─ Domačija pri Kosu (EŠD 14269) 2006 3.762,71 €Tolmin ─ Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 4065) 2010 5.797,02 €Tolmin ─ Ruševine gradu na Kozlovem robu (EŠD 5040) 2002–2005 54.248,04 €Tolminske Ravne ─ Domačija Tolminske Ravne 14 (EŠD 9961) 2010 6.653,20 €Topla ─ Domačija Topla 3 (EŠD 7710) 2004–2005 28.782,66 €Trbovlje ─ Kolonija Njiva (EŠD 774) 2006–2007 11.500,14 €Trbovlje ─ Lovski gradič (EŠD 8424) 2006 10.432,32 €Trenta ─ Cerkev Marije Device Lavretanske (EŠD 4012) 2009 22.773,14 €Trnovec nad Sevnico ─ Cerkev sv. Jurija (EŠD 3516) 2003–2004 38.767,39 €Trnovska vas ─ Domačija Trnovska vas 21 (EŠD 11064) 2002 6.259,39 €Tržič ─ Zgornja kajža (EŠD 5176) 2008 20.109,32 €Tržišče ─ Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 2613) 2004 18.860,75 €Turjak ─ Grad Turjak (EŠD 790) 2002–2010 2.034.554,56 €Turnišče ─ Domačija Travniška 4 (EŠD 1170) 2009 2.000,00 €Turnišče ─ Samostan (EŠD 1171) 2004–2005 28.361,58 €Vače ─ Cerkev sv. Andreja (EŠD 2623) 2003–2009 128.321,23 €Valična vas ─ Cerkev sv. Martina (EŠD 2697) 2006 14.605,24 €Velenje ─ Grad Šalek (EŠD 4329) 2002–2005 37.556,33 €Velenje ─ Grad Velenje (EŠD 797) 2005 16.833,18 €Velenje ─ Kulturni dom (EŠD 18560) 2006–2008 26.759,29 €Velenje ─ Vila Herberstein (EŠD 4323) 2002–2003 16.691,70 €Velika Slevica ─ Cerkev Marijinega oznanjenja (EŠD 2644) 2002–2003 8.345,85 €Velike Češnjice ─ Cerkev sv. Ane (EŠD 2500) 2009 21.417,00 €Veliko Mlačevo ─ Cerkev sv. Martina (EŠD 2714) 2004 7.347,90 €Veliko Tinje ─ Cerkev sv. Petra in Pavla (EŠD 3445) 2005–2007 136.772,24 €Veliko Trebeljevo ─ Cerkev sv. Križa (EŠD 2190) 2003 9.366,05 €Veržej ─ Cerkev sv. Mihaela (EŠD 3473) 2005–2007 40.692,71 €Viher ─ Cerkev sv. Duha (EŠD 2483) 2006 16.274,41 €Vine pri Novi Cerkvi ─ Dvorec (EŠD 4443) 2003 10.432,32 €Vinji Vrh pri Semiču ─ Cerkev sv. Trojice (EŠD 816) 2002–2004 47.770,82 €Vipava ─ Cerkev sv. Štefana (EŠD 4098) 2009 20.000,00 €Vipava ─ Lanthierijeva graščina (EŠD 818) 2005–2007 138.902,65 €Vipava ─ Stari grad (EŠD 7470) 2002 16.691,70 €Vipavski Križ ─ Mesto (EŠD 819) 2005 1.456,35 €Vipavski Križ ─ Mesto, Hiša Vipavski Križ 14 A (EŠD 819) 2010 14.646,65 €Vipavski Križ ─ Mesto, hiša Vipavski Križ 16 (EŠD 819) 2009 31.967,50 €Vipavski Križ ─ Mesto, hiša Vipavski Križ 19 (EŠD 819) 2006 2.835,34 €Vipavski Križ ─ Mesto, hiša Vipavski Križ 27 (EŠD 819) 2006 5.661,98 €Vipavski Križ ─ Mesto, hiša Vipavski Križ 55 (EŠD 819) 2006 5.568,54 €Vipavski Križ ─ Mesto, Objekt Vipavski Križ 27/a (EŠD 819) 2002 12.518,78 €Vipavski Križ ─ Mesto, porušen objekt na parc. št. 3861, k. o. Vipavski Križ (EŠD 2007–2008 11.425,70 €61814

Enota dediščineObdobjefinanciranjaSkupajizplačano819)Vipavski Križ ─ Mesto, Vipavski Križ št. 42 (EŠD 819) 2003 4.172,93 €Vipolže ─ Vila Vipolže (EŠD 820) 2003–2009 234.948,76 €Visoko pod Kureščkom ─ Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 823) 2003–2010 43.587,02 €Visoko pri Poljanah ─ Dvorec Visoko (EŠD 824) 2003 8.167,52 €Vitanje ─ Cerkev Marije Pomočnice (EŠD 3494) 2008–2009 71.336,91 €Vitomarci ─ Domačija Vitomarci 58 (EŠD 6653) 2003 8.345,85 €Vojnik ─ Cerkev sv. Florijana (EŠD 3499) 2004–2005 8.345,85 €Vojsko pri Idriji ─ Domačija Škratovše (EŠD 4765) 2010 11.156,42 €Vojsko pri Idriji ─ Domačija Vojsko 9 (EŠD 11058) 2002 4.172,93 €Volčji Potok ─ Arboretum (EŠD 7904) 2008 390.000,00 €Vranje ─ Arheološko najdišče Ajdovski gradec (EŠD 838) 2008–2010 71.255,91 €Vransko ─ Hiša Vransko 25, Schwentnerjeva trgovina (EŠD 10421) 2004 13.626,09 €Vrba na Gorenjskem ─ Cerkev sv. Marka (EŠD 839) 2005–2006 27.749,96 €Vrba na Gorenjskem ─ Rojstna hiša Franceta Prešerna (EŠD 840) 2002–2008 123.298,92 €Vremski Britof ─ Cerkev Marijinega Vnebovzetja (EŠD 1565) 2008–2009 80.832,01 €Vrh pri Boštanju ─ Cerkev sv. Ane (EŠD 1654) 2004–2005 27.381,73 €Vrhe pri Teharjih ─ Cerkev sv. Ane (EŠD 3441) 2010 29.294,00 €Vrhnika ─ Spominska hiša Ivana Cankarja (EŠD 848) 2002 2.918,96 €Vrsno ─ Rojstna hiša Simona Gregorčiča (EŠD 852) 2006 7.093,97 €Vršič ─ Ruska kapelica (EŠD 855) 2005–2006 124.770,49 €Vrzdenec ─ Cerkev sv. Kancijana (EŠD 854) 2003–2006 26.537,63 €Vuzenica ─ Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 857) 2002–2010 102.872,18 €Zagaj pri Ponikvi ─ Kozolec Zagaj pri Ponikvi 5, EŠD 9105 in EŠD 1904 (EŠD 2002–2003 20.864,63 €9105)Zaklanec ─Cerkev sv. Urha (EŠD 1843) 2006–2009 42.897,64 €Zanigrad ─ Cerkev sv. Štefana (EŠD 1467) 2002–2003 13.353,36 €Zavinek ─ Domačija Zavinek 3 (EŠD 9556) 2008–2009 53.242,84 €Zavratec ─ Kašča na domačiji pri Možinotu (EŠD 12281) 2004–2006 22.086,53 €Zgornja Draga ─ Cerkev sv. Martina (EŠD 874) 2008–2009 80.000,00 €Zgornja Ložnica ─ Cerkev sv. Venčeslava (EŠD 3472) 2005–2009 76.476,97 €Zgornja Polskava ─ Dvorec (EŠD 6916) 2006 13.909,76 €Zgornja Ščavnica ─ Domačija Grafonž (EŠD 23203) 2008 60.453,29 €Zgornje Jezersko ─ Šenkova domačija (EŠD 8919) 2004 12.493,74 €Zgornji Tuštanj ─ Grad Tuštanj (EŠD 981) 2006–2010 125.447,87 €Zibika ─ Cerkev sv. Jerneja (EŠD 3530) 2003 8.345,85 €Zlakova ─ Cerkev sv. Martina (EŠD 3534) 2007 1.847,77 €Zreče ─ Cerkev sv. Egidija (EŠD 3533) 2006 55.251,95 €Železniki ─ Cerkev sv. Antona (EŠD 2716) 2002–2007 28.190,06 €Železniki ─ Hiša Na Plavžu 11 (EŠD 5990) 2010 46.882,25 €Železniki ─ Hiša Na Plavžu 58 (EŠD 6000) 2005 10.738,12 €Železniki ─ Hiša Na Plavžu 58, Plavčeva hiša (EŠD 6000) 2006–2008 33.980,91 €Železniki ─ Hiša Racovnik 9 (EŠD 5958) 2003–2008 20.318,16 €Železniki ─ Hiša Trnje 33 (EŠD 5985) 2009 25.537,04 €Železniki ─ Hiša Trnje 33, Pinada (EŠD 5985) 2004 4.519,68 €Žiganja vas ─ Cerkev sv. Urha (EŠD 1940) 2003 4.172,93 €Žiri ─ Cerkev sv. Martina (EŠD 2721) 2006 15.521,99 €Žiri ─ Muzej (EŠD 9858) 2002–2008 70.515,40 €Žovnek ─ Grad (EŠD 7892) 2002–2008 39.027,10 €Žužemberk ─ Grad (EŠD 903) 2002–2010 459.259,70 €61915

62016

5.4 Priloga 4SEZNAM UPRAVIČENCEV V OKVIRU EVROPSKEGA SKLADA ZA REGIONALNIRAZVOJ1. Seznam upravičencev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvojTabela 1: Javni razpis za sofinanciranje projektov obnove javne kulturne infrastrukture v letu2008Naziv upravičencaNaslov projektaZneseksofinanciranjaFazaObčina Brežice Mladinski kulturni center Brežice 932.499,10 zaključenObčina Bovec Kulturni dom Bovec s prizidkom odra 798.675,97 zaključenObčina JeseniceObnova objekta Kolperna v kompleksu StaraSava na Jesenicah731.966,45 zaključenObčina Ravne na Koroškem Kulturni center Ravne na Koroškem 533.977,73 zaključenObčina SežanaUreditev multifunkcijske dvorane vKosovelovem domu424.780,15 zaključenObčina Šoštanj Prenova vile Mayer in vrta 398.762,50 zaključenObčina Grad Putarov mlin, Dolnji Slaveči 235.861,25 zaključenObčina Kranj Layerjeva hiša, hiša umetnikov 937.192,10 zaključenSkupaj 4.993.715,25Tabela 2: Javni razpis za sofinanciranje projektov obnove javne kulturne infrastrukture v letu2009Naziv upravičencaNaslov projektaZneseksofinanciranjaFazaObčina VitanjeCelostna revitalizacija kulturnega domaVitanje v kulturno središče evropskih 2.000.000,00 v tekuvesoljskih tehnologijMestna občina Slovenj Gradec Zrcaljenje podob – oživljeni zven preteklosti 1.933.813,96 v tekuMestna občina Kranj 3 Stolpi 1.943.500,28 v tekuMestna občina Novo mestoRekonstrukcija in modernizacija AntonPodbevšek Teatra Novo mesto2.000.000,00 v tekuObčina HrastnikRekonstrukcija stanovanjskega objekta zapotrebe knjižnice Antona Sovreta Hrastnik879.712,97 v tekuObčina Brežice Celovita obnova gradu Brežice 1.242.972,79 v tekuSkupaj 10.000.000,00Tabela 3: Javni razpis za sofinanciranje projektov prenove in obnove, celostne revitalizacije inmodernizacije kulturnih spomenikov v lasti občin v letu 2010Naziv upravičencaNaslov projektaZneseksofinanciranjaFazaObčina Krško Celostna prenova gradu Rajhenburg 3.000.000,00 v tekuMestna občina MariborMariborski grad – obnova in adaptacija zamuzej3.000.000,00 v teku621

Mestna občina CeljeCelovita prenova Knežjega dvorca Celje – 3.faza (sanacija komunikacijskega stolpa in 1.968.817,00 v tekuzahodnega trakta)Občina VipavaObnova rezidenčnega poslopja Lantherijevegraščine3.000.000,00 v tekuSkupaj 10.968.817,002. Seznam upravičencev v okviru Evropskega socialnega skladaTabela 4: Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenihskupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskegasocialnega sklada v letih 2008 in 2009Naziv upravičencaAURIS – medobčinsko društvogluhih in naglušnih zaGorenjskoDruštvo za razvijanjeprostovoljnega dela NovomestoMozaik – društvo za socialnovključenostDruštvo zaveznikov mehkegapristankaGorenjsko umetniško društvoKranjski komedijantiZveza društev gluhih innaglušnih SlovenijeZULK, Združenje ustvarjalnihljudi na področju kultureKulturno-izobraževalni zavodAverroesDruštvo Vita za pomoč ponezgodni poškodbi glaveZavod Mariborski RadioŠtudent-Radio MARŠZavod za umetniško produkcijoKitch"Misija *S" Društvo zatrajnostni razvoj PomurjaZavod Radio ŠtudentRomsko društvo AMALABošnjaška kulturna zvezaSlovenijeNaslov projektaZaposlovanje in usposabljanje gluhih innaglušnih ter vključevanje v širše družbenookolje preko sodobne in tradicionalneumetnostiKultegracija – socialno vključevanje kulturetničnih skupin in romske skupnostiPanonska vas – usposabljanje invalidov zadela na področju ohranjanja in kreativneuporabe kulturne dediščineVključevanje Romov v javno življenje prekomedijevKovček svetlobe in nostalgični zvoki lajne;ulično gledališče – kulturno podjetniškapriložnost na mojem dvorišču z mojo kulturoZaposlovanje, podpora in usposabljanjegluhih in naglušnih za delo s spletnotelevizijoTeorija in praksa; usposabljanje zamenedžment v kulturi in umetniških poklicihBošnjaki med nami – usposabljanje za sožitjekulturUsposabljanje oseb s poškodbo glave zaizvajanje in zaposlovanje na področju kultureIDA – izobraževanje ranljivih skupin za delona avdiovizualnem področjuŠola dokumentarnega filma – moja digitalnazgodbaZneseksofinanciranjaFaza57.907,78 zaključen66.711,11 zaključen99.055,56 zaključen55.183,33 zaključen100.000,00 zaključen99.744,00 zaključen57.150,52 zaključen78.523,04 zaključen84.979,36 zaključen83.166,67 zaključen91.629,60 zaključenRomano barvalijpe – Romsko bogastvo 88.063,33 zaključenKult-media, usposabljanje pripadnikovranljivih skupin na področju medijev, kulturev medijih, kulturnih dogodkov ter narazličnih področjih kulturnega menedžmentaGlasbeno-kulturne delavnice za romskepolprofesionalne glasbenikeBošnjaška kultura v Sloveniji – odprostovoljstva k profesionalizaciji81.111,11 zaključen89.222,22 zaključen64.917,78 zaključen622

Center, društvo za pomočosebam z motnjami avtizmaSredišče za kulturo avtizma 98.694,44 zaključenZdruženje Fabrika Fabijana Vaja dela mojstra 97.909,44 zaključenSkupaj 1.393.969,29Tabela 5: Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenihskupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskegasocialnega sklada v letih 2009 in 2010Naziv upravičencaRomsko kulturno turističnodruštvo PuščaOrientalsko društvo NURDruštvo bosanskohercegovskegain slovenskegaprijateljstva LjiljanDruštvo Rojakov Plava inGusinja Izvor – SlovenijaNaslov projektaZneseksofinanciranjaRomski kulturno turistični animator 49.610,00Iskanje izvora romskih plesov –usposabljanje plesnih pedagoginj in plesalk vindijskih in španskih romskih plesih zaaktivno vključevanje mladih Romov v širšokulturno skupnostMala šola kulturnega menedžmenta –izobraževanje na področju vodenja kulturnihdruštevOd črte do risanega filma – izobraževanje napodročju likovne umetnostiRazvoj mreže kulturno-umetniškegausposabljanja za osebe z avtizmom63.630,5671.533,0072.094,00FazazaključenzaključenzaključenzaključenCenter društvo za avtizem92.951,55zaključenDruštvo Afriški center Afričani v slovenskih gledališčih 99.913,00 zaključenZavod Dlan, MariborDruštvo za razvijanjeprostovoljnega dela NovomestoBošnjaška kulturna zvezaSlovenijeKulturno društvo Petőfi SándorDobrovnikKulturno umetniško društvoBaobabDruštvo za ohranjanje in razvojlectarijeKulturno-izobraževalni zavodAverroes LjubljanaDruštvo Rozana – Društvo zakulturo, razumevanje in dialogRozanaKnjiga – projekt usposabljanja inzaposlovanja invalidov za ohranjanjenematerialne in materialne kulturnedediščine, katerega nosilec je knjigaŽiveti skupaj – socialno vključevanje kulturetničnih skupin in romske skupnostiManjšinska kultura v zvoku in sliki –usposabljanje na področju filmske produkcijeza pripadnike različnih manjšinskih skupnostiUsposabljanje pripadnikov madžarskenarodne skupnosti v tradicionalnihrokodelskih veščinahIZRAZNI SVET AFRIŠKE KULTURE –širjenje afriške kulture z aktivnimvključevanjem priseljencev in njihovihpotomcev v kulturna usposabljanjaMoka, med, barvila – ključ do srca, znanja inumetniške dediščineUmetnost multikulturnosti – usposabljanjepripadnikov manjšinskih skupnosti napodročju filma in fotografijeUsposabljanje predstavnikov arabskeskupnosti v Sloveniji za izvajanje arabskegakulturnega festivala47.454,0099.858,0077.671,0068.937,0087.036,9699.803,0073.304,00zaključenzaključenzaključenzaključenzaključenzaključenzaključen92.719,00zaključenZdruženje Fabrika Fabijana Vaja dela mojstra 2 99.990,00 zaključenRotary Klub Nova Gorica Oder za vse – gledališka dejavnost invalidov 93.665,00 zaključen623

Romsko društvo AmalaDelavnice usposabljanja romskihpolprofesionalnih igralcev, plesalcev inglasbenikov za ustvarjanje in izvedbogledališko-glasbeno-plesnih predstav ternadgradnjo romskega muzikla Steklenojabolko99.880,00Zaposlovanje in usposabljanje gluhih inZveza društev gluhih innaglušnih za informiranje v njim prilagojenihnaglušnih Slovenijetehnikah99.744,00Kulturna spletanja usposabljanje invalidov zaZavod za medgeneracijsko(samo)promocijo kulturnih dejavnosti spovezovanje Zlata letapomočjo spletnih medijev86.115,93Skupaj 1.575.910,00zaključenzaključenzaključenTabela 6 : Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenihskupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskegasocialnega sklada v letih 2010–2011Naziv upravičencaKulturno umetniško društvoBaobabCenter društvo za avtizemDruštvo za ohranjanje in razvojlectarijeDruštvo Rozana – Društvo zakulturo, razumevanje in dialogRozanaRACIO SOCIAL, zavod zarazvoj socialnih inzaposlitvenih programovZveza društev gluhih innaglušnih SlovenijeNaslov projektaIzrazni svet afriške kulture 2 – širjenje afriškekulture z aktivnim vključevanjempriseljencev in njihovih potomcev v kulturnausposabljanjaIzobraževanje in usposabljanje oseb zmotnjami avtističnega spektra za kulturnimenedžmentLect druge generacije – gremo naprej;razvijamo in krepimo ustvarjalna znanja in ssodobnim oblikovanjem ter novimi pristopinadgrajujemo umetniško dediščino ssodobnimi izdelki iz lectaPripovedovalci zgodb v arabskem poletjukultureUsposabljanje gluhih in naglušnih invalidovza prilagoditev dostopa po razstavah vmuzejihS prilagojenimi e-vsebinami do boljšedostopnosti spletnih informacij, kulture, večjesocialne vključenosti senzornih invalidov terpopularizacija slovenskega znakovnegajezikaZneseksofinanciranjaFaza99.605,48 v teku91.378,50 v teku99.807,00 v teku97.928,00 v teku51.480,50 v teku100.000,00 v teku"MISIJA *S" Društvo zatrajnostni razvoj PomurjaMozaik – društvo za socialnovključenostKD Priden možic"PHURI DEJ" Romske ženske –ambasadorke romske kulture in dediščineVAS SOŽITJA – usposabljanje za dela napodročju odkrivanja, ohranjanja in kreativneuporabe romske kulturne dediščine v naseljuPuščaZgodbarji – pripovedovalska šolapripovedovalskega varieteja za dijake Centraza izobraževanje, rehabilitacijo inusposabljanje Kamnik94.614,36 v teku99.995,95 v teku83.896,75 v teku624

Zavod za medgeneracijskopovezovanje Zlata letaDruštvo zaveznikov mehkegapristankaRomsko kulturno turističnodruštvo PuščaBošnjaška kulturna zvezaSlovenijeRomsko društvo AmalaUsposabljanje invalidov za urednikovanje insamostojno upravljanje z neodvisnimspletnim medijem – invalidi za invalideVključevanje Romov v javno življenje prekokulture99.995,50 v teku86.484,28 v tekuPromotor romske kulinarike 61.115,00 v teku(KULT)URNI ODZIV – Usposabljanje napodročju iskanja finančnih virov(fundraisinga) za kulturne dejavnosti ranljivihskupinDelavnice usposabljanja romskihpolprofesionalnih glasbenikov s poudarkomna klasični glasbi in kulturi za izvedbokoncerta s simfoničnim orkestrom97.806,12 v teku91.539,80 v tekuZavod Radio Študent ROKA – Romska kultura in administracija 84.987,80 v tekuZdruženje Fabrika Fabijana Vaja dela mojstra 3 91.557,30 v tekuPostajam kreativen – spoznavam zvok,EN-KNAP Zavod zasvetlobo in oder; usposabljanje mlajšeorganizacijo in izvedbomanjšinske populacije in priseljencev zakulturnih prireditevsplošne, svetlobne in tonske tehnike90.567,35 v tekuDruštvo bosanskohercegovskegain slovenskegaPOKAŽI IN PREDSTAVI – Usposabljanjena področju avdiovizualnega predstavljanja 77.240,31 v tekuprijateljstva Ljiljankulturnih dejavnosti priseljenskih skupnostiSkupaj 1.600.000,00625

5.5 Priloga 5SEZNAM UPRAVIČENCEV V OKVIRU FINANČNEGA MAEHANIZMA EGP INNORVEŠKEGA FINANČNEGA MEHANIZMATabela 1: Sklad za NVO1. javni razpis Sklada za NVO:Naziv upravičencaUstanova Lokalna razvojnafundacija BT PlanoteUstanova "Fundacija poti miruv Posočju"Združenje turističnih kmetijSlovenijeDruštvo za izobraževanje zatretje življenjsko obdobjeNaslov projektaLjudska dediščina za Muzeje na Banjški inTrnovski planotiPot dediščine Soške fronteOhranimo gastronomsko dediščinoStarejši – nosilci in posredniki nesnovnekulturne dediščineZneseksofinanciranja45.000,0048.993,0045.000,0042.766,20FazazaključenzaključenzaključenzaključenTuristično društvo Bloke Bloška smučarska kultura 33.393,43 zaključenSkupaj 215.152,632. javni razpis Sklada za NVO:Naziv upravičencaTuristično društvo Šempeter vSavinjski doliniEvropski kulturni intehnološki center MariborNaslov projektaIz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukovZneseksofinanciranja44.510,40Kulturna dediščina preteklosti za lepšoprihodnost 42.914,10FazazaključenzaključenMini teater, Zavod zapromocijo in izvedbolutkovnih in gledališkihpredstav LjubljanaKoledovanje in koledniški običaji44.426,93zaključenPRJ HALO, Podeželskorazvojno jedroOhranimo običaje in šege v Halozahzanamcem, včeraj za jutri 42.183,00zaključenZavod za ohranjanje naravnein kulturne dediščine –Jezerski hram, CerknicaEtnološki park Cerkniško polje44.496,80zaključenSkupaj 218.531,23626

Tabela 2: Sklad za individualne projekteSklad za individualne projekte:Naziv upravičencaNaslov projektaZneseksofinanciranjaBSC Kranj Sejem bil je živ 1.211.242,00 zaključenZavod Situla, Novo mesto YH Situla – Muzej kot življenjski prostor 465.434,00 zaključenKobilarna Lipica Muzej Lipica 692.850,00 zaključenNUK Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.s 863.748,00 zaključenFazaMini teaterObčina LjubljanaIzgradnja gledališča in rezidenčnega centraMini teater v LjubljaniObnova Kina Šiška v Center za sodobnoumetnost600.546,00 zaključen310.506,00 zaključenObčina Piran Sanacija obokov pod cerkvijo Sv. Jurij v Piranu 534.461,00 zaključenObčina Koper Kulturno oživljanje mestnega jedra 499.911,00 zaključenObčina DivačaPrenova Škrateljnove domačije v muzejslovenskih filmskih igralcev v Divači1.234.845,00 zaključenSkupaj 6.413.543,00627

5.6 Priloga 6SEZNAM RAZISKOVALNIH NALOG MINISTRSTVA ZA KULTURO 2002–2009 1LetoNosilec raziskave ali avtorraziskovalnega poročila2009 Urša Chitrakar2009 Urša Chitrakar, Peter Rebec2009Eva Kodrič-Dačić, BrankaBadovinac, Dušan Brešar,Mitja Čander, RobertHrovat Merič, Kristina Janc,Nina Schmidt, Dušan Sterle,Damjana Vovk, TomažWraber2009 Staša Kokot2009 Jana Mlakar2009 Franc Marušič, Rok Žaucer2009 Damjan Mašera2009 Alain Modot2009 Igor Sviderski2009 Neda Pagon2009 Blaž Resman20092009Stanislav Bahor, EvaKodrič-Dačić, Kristina JancGorazd Vodeb, Eva Kodrič-Dačić, Kristina Janc2009 Urban Vovk2008 ZRC SAZU2008 Blaž Resman2008 Barbara MurovecNaslovAvtorske pravice v slovenskem in evropskemprostoruEkonomski doprinos dejavnosti, ki temeljijona avtorski in sorodnih pravicah knacionalnemu gospodarstvu RepublikeSlovenijeVzpostavitev ustreznega statusa knjižnice zaslepe in slabovidne v sistemujavnih knjižnicPredlog zakonske vpeljave sheme deleža zaumetnost v SlovenijiPromocija muzejev in galerij preko muzejsketrgovineTujejezična imena lokalov, obratov,poslovnih prostorov ter stališča Slovenije donjihAnaliza stanja vodenja in financiranjanacionalnih javnih zavodov na področjuglasbene in uprizoritvene umetnostiIzdelava ekspertize za pripravo nove filmskezakonodajeInstitucionalizacija/mreženje sodobnega plesav SlovenijiAnaliza Zakona o javni rabi slovenščine innjegovega uresničevanjaUmetnostna topografija Slovenije, 2. del(CRP: Konkurenčnost Slovenije 2006–2013)Priprava strokovnih podlag za sprejempriporočil (standardov) za šolske knjižniceAnaliza stanja in možnosti za ukinitevnadomestil za včlanitev v slovenske splošneknjižniceKulturne vsebine v medijih, področjeliteratureVključitev slovenske umetnostne dediščine vevropske povezave (projekt Muzej brez meja)Umetnostna topografija Slovenije (CRPKonkurenčnost Slovenije 2006–2013)Slovenska recepcija evropske kulture:Valvasorjeva grafična dediščina (CRPKonkurenčnost Slovenije 2006–2013)Ustanova izvajalkaNUKZavod za kiparstvoLoški muzej ŠkofjaLokaUniverza v Novi GoriciMedia Consulting GroupDruštvo za sodobni plesSlovenijeInštitut za civilizacijo inkulturoZRC SAZUNUKNUKZRC SAZUZRC SAZUZRC SAZU1 Letnica, ki je navedena v levem stolpcu, je letnica nastanka raziskovalnega poročila, a ni nujno tudi leto, vkaterem je raziskava potekala.628

2008 Naško Križnar2008Jiri Kočica, Staša Kokot,Aleksander Ostan, AndrejSmrekar, Andrej Srakar2008 Vlasta Vodeb2008 Frane Adam2008 Lenka Molek2008 Alja Brglez2008 Dean Komel2008Sonja Pečjak2008 Franc Zakrajšek2008 Marko Košan2007200720072007Matevž Tomšič, MatejMakarovič, TamaraBesednjak, Urša Šinkovec,Ennie VardijanPredrag Novaković, DarjaGrosman, Rene Masaryk,Matjaž NovšakFranc Zakrajšek, VlastaVodebMatej Zupančič, MatejaKavčič, Boris Deanovič,Maja Oven2007 Andrej Horvat2007 Monika Kalin Golob2007 Janez Šušteršič2006 Štefan BojnecRegister nesnovne dediščine (CRPKonkurenčnost Slovenije 2006–2013)Umetniška dela v investicijskih projektih vSloveniji in državah EUProstorsko integrirani kulturni sistemi kotlokalna razvojna priložnost (CRPKonkurenčnost Slovenije 2006–2013)Vrednostna in nazorska usmerjenostslovenskih tiskanih medijev (CRPKonkurenčnost Slovenije 2006–2013)Recenzija raziskave Prostorsko integriranikulturni sistemi kot lokalna razvojnapriložnostTeza o (ne)priljubljenosti slovenščine kotobveznega šolskega predmeta v SlovenijiVprašanja humanosti v perspektivikulturnega, znanstvenega in družbenegarazvoja Slovenije in nujnost humanističnediskusije (CRP Konkurenčnost Slovenije2006–2013)Učinki načrtne kulturne vzgoje na kulturnodejavnost učencev v osnovnih šolahZasnova informacijske podpore vključevanjuvarstva kulturne dediščine v urejanje prostoraRazvojne možnosti mreženja kulturnihpotencialov, varovanja in promocije kulturnedediščine ter razvojnih perspektiv kulturnegaturizma na KoroškemRaziskava medijske svobode in avtonomnostimedijskega prostora v RS v letu 2007Minimalni standardi izkopavalnedokumentacije: pregled stanja in predlogistandardovEkspertna podpora pripravi strategijevključevanja kulture v informacijsko družboEnotna metodologija za izdelavokonservatorskega načrta z izbranimi pilotnimiprimeriStrokovne podpore pri vključevanju kulture vlizbonsko strategijoNabor informacij o slovenščini in slovenskemjezikovnem položaju, pomembnih zainformiranje evropske javnostiPriprava strokovnih izhodišč za utemeljitevvključevanja kulture v Lizbonsko strategijoRecenzija raziskave Ekonomika kulture; prvidel: ekonomski vplivi kulturnega sektorja nagospodarstvoZRC SAZUZavod za kiparstvoUrbanistični inštitut RSInštitut za razvojne instrateške analizeInštitut za civilizacijo inkulturoInštitut Nove revijeUniverza v Ljubljani,Filozofska fakultetaFakulteta za uporabnedružbene študijeUniverza v Ljubljani,Filozofska fakultetaUrbanistični inštitut RSZavod za varstvokulturne dediščineUniverza v Ljubljani,Fakulteta za družbenevede629

2006 Ana Božičnik2006 Urša Chitrakar2006 Peter Jurgec2006Irena Zorič, Barbara Filipič,Primož Gjerkiš2006 Bogomir Kovač2006 Jože Vogrinc2006 Jernej ZupančičŠtudija možnosti ponudbe visokega turizma vobjektih kulturne dediščine SlovenijeAnaliza zakona o avtorski in sorodnihpravicah z vidika digitalizacije in spletnegadostopa do kulturnega in znanstvenegagradivaOrganizirana skrb za govorno kulturo vslovenskih elektronskih medijihEvalvacija rednega letnega javnegaprojektnega razpisa za sofinanciranjeprogramskih vsebin medijev v letu 2006Recenzija raziskav o vplivu potencialneuvedbe enotne davčne stopnje na kulturoVezi in razpoke skupnega slovenskegakulturnega prostora (CRP KonkurenčnostSlovenije 2001–2006)Strategija RS za oblikovanje skupnegaslovenskega kulturnega prostora teropredelitev institucionalnih in razvojnihusmeritev po vstopu v EU (CRPKonkurenčnost Slovenije 2001–2006)2006 Frane Adam Stanje medijskega pluralizma v Sloveniji2006Matej Makarovič, MatejaČernič2006 Gregor Tomc2006 Gregor Tomc2006 Jaka Repič2006 Marko Stabej2006 Vojko Gorjanc2006 Franjo Štiblar2006 Franc Marušič2006 Primož Jakopin2006 Natalija Pihler2005 Urša ChitrakarStruktura in učinki financiranja programskihvsebin in razvoja tehnične infrastrukture napodročju medijevNarodna identiteta, pluralnost in mednarodneintegracije (CRP Konkurenčnost Slovenije2001–2006)Skupni slovenski kulturni prostor in EU (CRPKonkurenčnost Slovenije 2001–2006)Primerjalna analiza in primeri dobre prakseglede urejanja romske kulturne problematikev evropskih državahOblikovanje slovenskega korpusnega omrežja(CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)Zasnova na korpusu temelječih slovarskih inslovničnih opisov slovenskega jezika (CRPKonkurenčnost Slovenije 2001–2006)EU širitev in interes stalnih prebivalcevSlovenije za ohranitev slovenske identitete(CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)Merila za ugotavljanje/prepoznavanjeslovenskosti in neslovenskosti imen, podjetij,zavodov, društev in drugih pravnih osebzasebnega pravaSpletni seznam besed slovenskega jezika(CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)Analiza o izvajanju zakona o skladu RS zaljubiteljske kulturne dejavnostiAnaliza izvajanja določb zakona ouresničevanju javnega interesa za kulturo inuredbe o samozaposlenih v kulturiAliantaGeoplan, d. o. o.Inštitut za civilizacijo inkulturoInštitut za narodnostnavprašanjaInštitut za razvojne instrateške analizeInštitut za razvojne instrateške analizeUniverza v Ljubljani,Fakulteta za družbenevedeUniverza v Ljubljani,Fakulteta za družbenevedeUniverza v Ljubljani,Filozofska fakultetaUniverza v Ljubljani,Filozofska fakultetaUniverza v Ljubljani,Filozofska fakulteta,ZRC SAZUUniverza v Ljubljani,Pravna fakultetaUniverza v Novi GoriciZRC SAZU630

2005 Urša Chitrakar2005 Natalija Pihler2005 Barbara Rogelj2005Borut Šantej, Jerneja Batič,Marjeta Mikuž2005 Jelka Hudoklin2005Nevenka Koprivšek, MajaSimoniti, Maja Hawlina,Pascal Brunet, BoštjanŠaver, Alma Selimović,Tanja Lesničar Pučko,Irena Štaudohar2005 Bogomir Kovač20052005Alja Brglez, BarbaraVogrinec, Mitja Čepič,Ahac Meden, MatejSteinbacherAlja Brglez, BarbaraVogrinec, Mateja Gale,Mitja Čepič, Ahac Meden2005 Renata Slabe ErkerDavčne spodbude za vlaganja v kulturnoprodukcijo; primerjalna študijaAnaliza izvajanja zakona o uresničevanjujavnega interesa za kulturoPogoji za pripravo nacionalne mrežekulturnih inštitucij, ki imajo kulturnovzgojneprogrameOrganizacija muzejske mreže: Osnuteknovega zakona o varstvu kulturne dediščineSmernice za celostno ohranjanje dediščinskekulturne krajine (spremembe zakonodaje,povezovanje s kmetijstvom)Izdelava koncepta kulturne prestolnice vSloveniji leta 2012Strokovne podlage za pripravo zakona ozasebnih vlaganjih v kulturo in celovitoreformo financiranja kultureRaba slovenščine in tujih jezikov v podjetjihv tuji in mešani lastIzdelava koncepta kulturne prestolnice vSloveniji leta 2012Ekonomski vidik prostorskih vrednot vprocesu usklajevanja razvojnih interesov invarstvenih zahtev (CRP KonkurenčnostSlovenije 2001–2006)Acer Novo mesto,d. o. o.BunkerGeoplan, d. o. o.Inštitut za civilizacijo inkulturoInštitut za civilizacijo inkulturoInštitut za ekonomskaraziskovanja2005 Borut Šantej Koncept mreže muzejev Inštitut za pravo okolja2005 Peter Tomaž Dobrila2005 Stanislava Repar2005 Tadej Pfeifer2005Snežana Šušteršič, BiserkaOšlaj Omahen, Eva Zver2005 Majda Hrženjak2005 Melita AmbrožičIzdelava koncepta kulturne prestolnice vSloveniji leta 2012: delovni naslov: Brezognjemeta!Prednosti in pomanjkljivosti morebitneuveljavitve enotne davčne stopnje v Slovenijiza področje kulturnih dejavnosti na osnoviprimerjalne analize s Slovaško in njenotovrstno izkušnjoVključevanje varstva kulturne dediščine vpripravo okoljskih poročil in celovite presojevplivov na okoljeAnaliza vpliva potencialne enotne davčnestopnje na kulturo v SlovenijiKulturna vzgoja: dostopnost kulture terpovezovanje med kulturo in izobraževanjem –iskanje konceptualnih in sistemskih rešitevOblikovanje zbirke člankov slovenskihavtorjev v polnem besedilu (CRPKonkurenčnost Slovenije 2001–2006)Kibla – MultimedijskicenterKUD ApokalipsaLjubljanski urbanističnizavod, d. d.MFB Consulting, d. o. o.Mirovni inštitutNUK631

2005 Jana Kolar, Rozina Švent2005 Jurij Kobal2005 Qollective, d. o. o.2005 Aleš Vahčič2005Franc Zakrajšek, VlastaVodeb, Alenka Simikič2005 Sara Lorenz2005Maja Delak, Črtomir Frelih,Peter Milovanovič Jarh,Katja Pegan, BredaPodbrežnik Vukomir,Barbara Rogelj, BrankaRotar Pance, ElizabetaŠtrukelj Petruša2004 Nataša Pihler2004Miha Selan, Miran Zager,Janez ZupanecVzpostavitev sistema inventarizacije invarovanja knjižnične kulturne dediščine vzamejstvu in izseljenstvu (CRPKonkurenčnost Slovenije 2001–2006)Svetovanje MK pri pripravi analitičnih terprogramskih podlag za področjeprogramiranja razvojne politikeRegijski kulturni centri kot dejavnikiregijskega razvojaAnaliza vpliva potencialne uvedbe enotnedavčne stopnje na kulturo v SlovenijiInformacijska podpora varstvu kulturnedediščine v okviru novega zakona o varstvukulturne dediščineUčinki štipendiranja podiplomskihumetniških izobraževanj na področjuglasbene umetnosti v mednarodnem prostoru:zaposlitve in pomembnejši dosežki nekdanjihštipendistov Ministrstva za kulturoPogoji za pripravo nacionalne mrežekulturnih inštitucij, ki imajo kulturno vzgojneprogrameProjekt priprave idejne zasnove INDOKcentra za kulturno politikoEvalvacija ekonomskih učinkov: predlogZakona o avdio-vizualni kulturiNUKOikos, d. o. o.Qollective, d. o. o.Univerza v Ljubljani,Ekonomska fakultetaUrbanistični inštitut RSZveza glasbene mladineSlovenijeCenter za mednarodnokonkurenčnost2004Miran Zager, Miha Selan,Janez Zupanec, TinaBrajnik, Tanja Česen,Ivanka ZakotnikEkonomika kulture 1Center za mednarodnokonkurenčnost2004Tadeja Colnar, AldoMilohničEkonomika kulture 2 (CRP KonkurenčnostSlovenije 2001–2006)Center za mednarodnokonkurenčnost, Mirovniinštitut2004 Jože Vogrinc2004Miroslav Verbič, RenataSlabe Erker2004 Miran Komac2004 Jernej ZupančičKulturna identiteta na prepihu (CRPKonkurenčnost Slovenije 2001–2006)Smernice za ekonomsko vrednotenje naravnein kulturne dediščinePercepcije slovenske integracijske politike, 1.del (CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)Varovanje in evidentiranje kulturne dediščineSlovencev v zamejstvu (CRP KonkurenčnostSlovenije 2001–2006)Inštitut za civilizacijo inkulturoInštitut za ekonomskaraziskovanjaInštitut za narodnostnavprašanjaInštitut za narodnostnavprašanja, Slovenskinarodopisni inštitutUrban Jarnik632

2004 Eva Kodrič-Dačić2004 Eva Kodrič-Dačić2004 Aleš DebeljakSlovenske knjige na trgu: povezovanjeinformacijskih sistemov na področju knjige(CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)Metodologija zbiranja in arhiviranjaslovenskih elektronskih publikacij namedmrežju, 1. del (CRP KonkurenčnostSlovenije 2001–2006)Kulturna potrošnja: javnomnenjska raziskavao predstavah o kulturi in kulturni ponudbi vSloveniji (CRP Konkurenčnost Slovenije2001–2006)2004 Gregor Tomc, Matej Venier Slovensko glasbeno-informacijsko središčeNUKNUK, Institut JožefStefanUniverza v Ljubljani,Fakulteta za družbenevedeUniverza v Ljubljani,Fakulteta za družbenevede2004 Franc Zakrajšek2004 Marjeta Humar2003 Martina Skok2003 Barbara Sušnik2003Boštjan Botas Kenda,Martin Mele, ZvezdanMartičModeli dostopnosti in razvojnih možnostikulturne dediščine (CRP KonkurenčnostSlovenije 2001–2006)Raziskava slovenske terminologije inpriprava terminoloških slovarjev (CRPKonkurenčnost Slovenije 2001–2006)Aktualne mednarodne teme; položajslovenskih manjšin po vstopu Slovenije vEvropsko unijoPregled zakonodaje v RS, ki se nanaša naSlovence v zamejstvu in po svetuRazmejitev med programskim, grafičnim inkreativnim oblikovanjem na spletu2003 Neda Pagon Nacionalna identiteta in kultura2003Karmen Šterk, Gregor Ilaš,Peter Kisin, Neda Pagon,Saša Pagon, BarbaraVogrinec, Igor Zemljič2003 Peter Stanovnik2003 Vera Kržišnik Bukič2003 Jernej Zupančič2003 Jernej Zupančič2003Maja Breznik, Janez Jug,Aldo Milohnić, SilvaNovljanDruštvena in klubska kultura v Sloveniji(CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)Analiza razpisov CRP KonkurenčnostSlovenije 2001–2006 v letu 2001 in 2002Odzivi drugih manjšinskih skupnosti naukrepe Ministrstva za kulturoVarovanje in evidentiranje kulturne dediščineSlovencev v zamejstvuSlovenija in nadaljnji razvoj Evropske unije(CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)Bralne kulture v novih razmerah založniškeprodukcije (CRP Konkurenčnost Slovenije2001–2006)Urbanistični inštitut RSZRC SAZUCenter MZZ zaraziskaveCenter MZZ zaraziskaveInštitut in akademija zamultimedijoInštitut za civilizacijo inkulturoInštitut za civilizacijo inkulturoInštitut za ekonomskaraziskovanjaInštitut za narodnostnavprašanjaInštitut za narodnostnavprašanjaInštitut za narodnostnavprašanja, ZRS KoperMirovni inštitut2003 Majda Hrženjak Kulturna vzgoja – evalvacijska študija Mirovni inštitut20032003Majda Hrženjak, ValerijaVendraminJanez Balažic, Metka Fujs,Andrea Haberl Zemilč,Katalin Hirnök Munda,Jasmina Litrop, AttilaKovacs, Franc KuzmičKulturna vzgoja skozi otroško literaturo (CRPKonkurenčnost Slovenije 2001–2006)Nacionalne identitete v oblikovanju skupnegakulturnega prostora (CRP KonkurenčnostSlovenije 2001–2006)Mirovni inštitutPokrajinski muzejMurska Sobota633

20032003Danica Fink Hafner,Tomaž BohDanica Fink Hafner,Simona Kustec Lipicer2003 Breda Mihelič2003 Breda Čebulj Sajko2003Mateja Sedmak, DarkoDarovec, Marina Furlan,Vesna Mikolič, EvaPodovšovnik, Vida RožacDarovecFenomen zborovske pevske umetnosti naSlovenskem (CRP Konkurenčnost Slovenije2001–2006)Spremljanje kazalnikov na področju kulturnihpolitik na Slovenskem in prilagajanjezahtevam EU (CRP Konkurenčnost Slovenije2001–2006)Kriteriji za razglašanje spomenikovdržavnega pomena in opredelitev varstvenihrežimov kot osnova aktivnega varstva (CRPKonkurenčnost Slovenije 2001–2006)Stanje arhivskega, muzejskega inknjižničnega gradiva pri slovenskihizseljencih po svetu (CRP KonkurenčnostSlovenije 2001–2006)Identiteta/e Slovenske Istre: narodna inkulturna identiteta na območju slovenskoitalijanskegakulturnega stika v procesihevropske integracije (CRP KonkurenčnostSlovenije 2001–2006)Univerza v Ljubljani,Fakulteta za družbenevedeUniverza v Ljubljani,Fakulteta za družbenevedeUrbanistični inštitut RS,Fakulteta za arhitekturo,Zavod RS za varstvokulturne dediščine,Uprava RS za varstvokulturne dediščineZRC SAZU, ZRS KoperZRS Koper2003Peter Grilc, Tomaž Ilešič,Primož VeharUreditev institucij Evropske unije in njenegapravnega sistema2002Neda Pagon, Alja Brglez,Karmen Šterk, Mitja Čepič,Barbara Vogrinec,Apolonija JanDostopnost kulture (CRP KonkurenčnostSlovenije 2001–2006)Inštitut za civilizacijo inkulturo2002 Neda Pagon, Breda Luthar2002 Vladislav KotnikTabloidizacija v slovenskih medijih indemokratizacija javnega prostora (CRPKonkurenčnost Slovenije 2001–2006)Model zagotavljanja operne umetnosti vSloveniji (CRP Konkurenčnost Slovenije2001–2006)Inštitut za civilizacijo inkulturo, Univerza vLjubljani, Fakulteta zadružbene vedeInstitutum StudiorumHumanitatis2002 Drago Rotar20022002Sandra Bašič Hrvatin,Marko MilosavljevičJanez Dular, Snežana TeccoHvalaObravnavanje kulture v slovenskih medijih(CRP Konkurenčnost Slovenije 2001–2006)Pravni in finančni položaj ter strukturaprogramov slovenske javne televizije vprimerjavi z izbranimi javnimi televizijami vdržavah članicah EUStandardizacija podatkov za nepremičnokulturno dediščinoInstitutum StudiorumHumanitatisUniverza v Ljubljani,Fakulteta za družbenevedeZRC SAZU2002 Zvone Žigon Slovenci v Afriki ZRC SAZU2002 Marko HrenEvropska strukturna politika in urbanikulturni centri: Študija primera uspešnegačrpanja sredstev z aktualizacijo obpridruževanju Republike Slovenije Evropskiskupnosti: Fabrica da polvora de Barcarena inLugar Comun: Portugalska634

5.7 Priloga 7Metka ŠošteričPREDPISI S PODROČJA KULTURE 1KAZALO1 Splošni predpisi s področja kulture2 Kolektivne pogodbe3 Slovenski jezik4 Knjiga in knjižničarstvo5 Pravice in obveznosti ustavno priznanih narodnih skupnosti, romske skupnosti, manjšinske etičneskupine, priseljencev in ranljivih skupin6 Kulturna dediščina in arhivi7 Mediji1 Upoštevano stanje na dan 28. 1. 2011.635

1 Splošni predpisi s področja kultureRESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU ZA KULTURO 2008–2011 (ReNPK0811)(Uradni list RS, št. 35/08 in 95/10).ZAKON O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO (Uradni list RS, št. 77/07– uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10), okrajšava: ZUJIK.– Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture (Uradni list RS, št. 70/03),– Uredba o metodologiji za določitev osnov za izračun sredstev za izvajanje javneslužbe na področju kulture (Uradni list RS, št. 100/03),– Uredba o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10),– Pravilnik o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnihagencij na področju kulture (Uradni list RS, št. 85/10),– Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 109/02, 25/04 in 104/05),– Pravilnik o vodenju evidence javnih zavodov na področju kulture (Uradni list RS, št.11/03),– Pravilnik o vodenju evidence javne infrastrukture na področju kulture (Uradni listRS, št. 11/03),– Pravilnik o prenehanju uporabe pravilnika o sofinanciranju avtorskih honorarjev napodročju glasbene, glasbeno-scenske, plesne, baletne, gledališke, filmske, audio, videoin multimedijske ustvarjalnosti in na področju književnosti, znanosti in likovneumetnosti (Uradni list RS, št. 75/04),– Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika Ministrstva za kulturo o podeljevanjuštipendij (Uradni list RS, št. 110/05),– Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik (Uradni list RS,št. 82/08),– Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programovin kulturnih projektov (Uradni list RS, št. 43/10).ZAKON O PREŠERNOVI NAGRADI (Uradni list RS, št. 29I/10), okrajšava: ZPreN.– Statut Prešernovega sklada (Uradni list RS, št. 43/93).ZAKON O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA NEKATERE NUJNE PROGRAMEREPUBLIKE SLOVENIJE V KULTURI (Uradni list RS, št. 24/98, 108/02, 14/03 – UPB1, 77/08),okrajšava: ZSNNPK.ZAKON O JAVNEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI(Uradni list RS, št. 29/10), okrajšava: ZJSKD.– Akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni listRS, št. 72/10).2 Kolektivne pogodbe636

KOLEKTIVNA POGODBA ZA KULTURNE DEJAVNOSTI (Uradni list RS, št. 45/94, 45/94,39/96, 40/97 – ZDMPNU, 39/99 – ZMPUPR, 82/99, 102/00, 52/01, 64/01, 43/06 – ZKolP, 60/08,61/08, 32/09, 32/09, 22/10, 22/10, 82/10 in 89/10).– Merila in kriteriji za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev (Uradni list RS, št.82/08).Podrobneje o objavah aneksov in razlag kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti (ki so žezajeti med spremembe):1. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti Republike Slovenije(Uradni list RS, št. 45/94),2. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS (Uradni list RS, št. 60/08),3. Dogovor o podpisu Aneksa h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS (Uradni listRS, št. 61/08),4. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 32/09).1. Razlaga Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji(k 103. a-členu) (Uradni list RS, št. 22/10),2. Razlaga Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji(k 4. členu) (Uradni list RS, št. 22/10).1. Sklep o odpovedi Aneksa h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RepublikiSloveniji (Uradni list RS, št. 60/08 in 32/09) (Uradni list RS, št. 83/10, 22. 10. 2010),2. Sklep o preklicu odpovedi kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodbdejavnosti in poklicev ter aneksov k tem pogodbam (Uradni list RS, št. 89/10, 8. 11. 2010).KOLEKTIVNA POGODBA ZA POKLICNE NOVINARJE (Uradni list RS/I, št. 31/1991, Uradnilist RS, št. 34/1996 – ZISS96, 40/1997 – ZDMPNU, 39/1999 – ZMPUPR, 100/05, 43/06 – ZKolP,61/08).– Aneks h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (Uradni list RS, št. 61/08).KOLEKTIVNA POGODBA JAVNEGA ZAVODA RTV SLOVENIJA (Informator RTV S, št.32/92).– Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (Uradni list RS, št. 69/08).DELOVNOPRAVNA ZAKONODAJANa podlagi 45. člena ZUJIK se glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi povezanimi pravicamiin obveznostmi delavcev uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in kolektivne pogodbe zajavne uslužbence, razen če ZUJIK določa drugače. ZUJIK tudi natančno opredeljuje, katera določilazakona, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev, se uporabljajo tudi za urejanje delovnihrazmerij v javnih zavodih na področju kulture.ZAKON O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTUROPravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik (Uradni list RS, št. 82/08),okrajšava: ZUJIK.637

ZAKON O JAVNIH USLUŽBENCIH (Uradni list RS, št. 63/2007 – UPB3, 65/2008, 69/2008 –ZTFI-A, 69/2008 – ZZavar-E, 74/2009 – Odl. US: U-I-136/07-13), okrajšava: ZJU.ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 46/07 – Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/08 – ZArbit, 83/2009 – Odl. US: U-I-284/06-26),okrajšava: ZDR.ZAKON O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU (Uradni list RS, št. 108/09-UPB13, 8/10 –Odl. US: U-I-244/08-14, 13/10, 16/10 – Odl. US: U-I-256/08-27, 50/10 – Odl. US: U-I-266/08-12,59/10 in 85/10), okrajšava: ZSPJS.– Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05 in 103/05),– Uredba o Uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodihv plačne razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08 in 6/11),– Pravilnik o začasnih uvrstitvah delovnih mest direktorjev s področja kulture v plačnerazrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 4/06, 22/06, 31/06 in62/10),– Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev oseb javnega prava na področjukulture v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 106/05,20/06, 118/06),– Pravilnik o merilih za ugotavljanje redne delovne uspešnosti direktorjev pravnih osebjavnega prava s področja kulture (Uradni list RS, št. 7/09, 33/10),– Pravilnik o določitvi obsega sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodajeblaga in storitev na trgu ter o določitvi nejavnih prihodkov pri izvajanju javne službe,ki se štejejo v prihodke iz prodaje blaga in storitev na trgu, v javnih zavodih, javnihskladih in agencijah na področju kulture ter na Radiu in televiziji Slovenija (Uradni listRS, št. 107/09).3 Slovenski jezikRESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU ZA JEZIKOVNO POLITIKO 2007–2011(Uradni list RS, št. 43/07), okrajšava: ReNPJP0711.ZAKON O JAVNI RABI SLOVENŠČINE (Uradni list RS, št. 86/04, 91/08 in 8/10), okrajšava:ZJRS.– Uredba o potrebnem znanju slovenščine za posamezne poklice oziroma delovnamesta v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter priizvajalcih javnih služb in nosilcih javnih pooblastil (Uradni list RS, št. 22/08),– Navodilo o načinu izvajanja javnih prireditev, na katerih se uporablja tudi tuji jezik(Uradni list RS, št. 93/05),– Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega pravaoziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, pri vpisu v sodniregister ali drugo uradno evidenco (Uradni list RS, št. 53/06).Uporabo slovenskega jezika poleg Ustave Republike Slovenije in Zakona o javni rabi slovenščineurejajo tudi drugi področni zakoni, ki vsebujejo določbe o rabi jezika (npr. Zakon o gospodarskihdružbah …).638

4 Knjiga in knjižničarstvoZAKON O KNJIŽNIČARSTVU (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK), okrajšava: ZKnj-1.– Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 29/03),– Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajoknjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic (Uradni list RS, št.19/03),– Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS,št. 73/03 in 70/08),– Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS, št. 88/03),– Pravilnik o razvidu knjižnic (Uradni list RS, št. 105/03),– Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, št. 42/04 in 14/09),– Pravilnik o dodeljevanju štipendij iz knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, št.60/05) – Pravilnik Društva slovenskih pisateljev,– Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (Uradni list RS, št. 107/08,6/11 – Odl. US),– Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št.9/09),– Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke(Uradni list SRS, št. 30/80) – delna razveljavitev,– Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov (Uradnilist RS, št. 12/05) – v pristojnosti MVZT.ZAKON O IZGRADNJI UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI (Uradni list SRS,št. 70/94), okrajšava: ZIUK – v pristojnosti MVZT.ZAKON O OBVEZNEM IZVODU PUBLIKACIJ (Uradni list RS, št. 69/06, 86/09), okrajšava:ZOIPub.– Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij (Uradni list RS,št. 90/07) – sprejem akta v pristojnosti NUK,– Pravilnik o vrstah in izboru elektronskih publikacij za obvezni izvod (Uradni list RS, št.90/07 in 68/09) – sprejem akta v pristojnosti NUK.ZAKON O JAVNI AGENCIJI ZA KNJIGO REPUBLIKE SLOVENIJE (Uradni list RS, št.112/07), okrajšava: ZJAKRS.– Sklep o ustanovitvi Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (Uradni list RS, št.57/08),– Pravilnik o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (Uradnilist RS, št. 19/09),639

– Pravilnik o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige(Uradni list RS, št. 19/09).5 Pravice in obveznosti ustavno priznanih narodnih skupnosti, romske skupnosti, manjšinskeetične skupine, priseljencev in ranljivih skupin 2Pravice in obveznosti ustavno opredeljene madžarske in italijanske narodne skupnosti ter romskeskupnosti in različnih manjšinskih etničnih skupnosti in senzorno oviranih oseb so opredeljene vštevilnih predpisih s področja kulture in medijev ter drugi področni zakonodaji, ki ne spadajo vmatično pristojnost Ministrstva za kulturo. V nadaljevanju so našteti le nekateri:USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (Uradni list RS, št. 33I/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04,69/04 in 68/06).– ZAKON O SAMOUPRAVNIH NARODNIH SKUPNOSTIH (Uradni list RS, št. 65/94),– ZAKON O INVALIDSKIH ORGANIZACIJAH (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 –ZDru-1),– ZAKON O UPORABI SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA (Uradni list RS, št.96/02).Mednarodni dokumenti:– Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe,št. 7/39),– Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Uradni list RS, Mednarodnepogodbe, št. 7/39),– Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junij 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanjaoseb ne glede na raso ali narodnost,– Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakegaobravnavanja pri zaposlovanju in delu,– Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin (Zakon o ratifikaciji, Uradni list RS,Mednarodne pogodbe, št. 4/98),– Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih (Zakon o ratifikaciji, Uradni listMednarodne pogodbe, št. 17/00),– Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ – MP, št. 15/1990,Uradni list, Mednarodne pogodbe, št. 9/92),– Standardna pravila OZN za izenačevanje možnosti invalidov (Generalna skupščina OZN,1993).6 Kulturna dediščina in arhiviZAKON O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08), okrajšava:ZVKD-1.2 Navedeni predpisi ne spadajo v pristojnost Ministrstva za kulturo, vendar so pomembni za uresničevanje pravicin obveznosti ustavno priznanih narodnih skupnosti, romske skupnosti, manjšinske etične skupine, priseljencevin ranljivih skupin na področju kulture in medijev.640

– Pravilnik o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znamenitosti(Uradni list SRS, št. 33/85 in 16/08 – ZVKD-1),*– Pravilnik o postopku za izdajo dovoljenj za arheološka raziskovanja (Uradni list RS,št. 113/00 in 16/08 – ZVKD-1),*– Pravilnik o strokovnih, prostorskih in tehničnih pogojih za izvajanje javne službe napodročju varstva kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 113/00 in 16/08 – ZVKD-1),* 3– Pravilnik o registru nepremične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 25/02 in 16/08 –ZVKD-1),* 4– Pravilnik o postopku za izdajo dovoljenj za izvoz in iznos predmetov kulturnedediščine (Uradni list RS, št. 48/04, 106/04 in 16/08 – ZVKD-1),*– Pravilnik o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine (Uradni list RS, št.122/04 in 16/08 – ZVKD-1),*– Pravilnik o evidenci in nadzoru pri trgovanju s predmeti kulturne dediščine (Uradnilist RS, št. 140/04 in 15/07 – Odl. US, 95/07 in 16/08 – ZVKD-1),*– Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstvaarhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 101/08, 47/10),– Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine in varstvaarhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 101/08),– Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, ovpisu v razvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljanje državne javne službemuzejev (Uradni list RS, št. 110/08 in 32/09),– Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/09),– Pravilnik o konservatorskem načrtu (Uradni list RS, št. 66/09),– Pravilnik o vlaganju in reševanju zahtevkov za financiranje predhodnih raziskavarheoloških najdišč iz državnega proračuna (Uradni list RS, št. 69/09),– Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št.102/10).* Prenehajo veljati z dnem uveljavitve ZVKD-1, uporabljajo pa se do izdaje ustreznih predpisov napodlagi ZVKD-1, razen če predpis ni v nasprotju z navedenim zakonom.3 Z dnem uveljavitve Pravilnika o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisuv razvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev se ta pravilnik prenehauporabljati v delu, ki se nanaša na muzeje.4 Pravilnik o registru nepremične kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 25/02) se uporablja do vzpostavitveregistra nepremične dediščine v skladu s pravilnikom o registru kulturne dediščine.641

ZAKON O VRAČANJU PROTIPRAVNO ODSTRANJENIH PREDMETOV KULTURNEDEDIŠČINE (Uradni list RS, št. 126/03), okrajšava: ZVPOPKD.– Pravilnik o zvrsteh protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine (Uradnilist RS, št. 34/04).ZAKON O LASTNINJENJU KULTURNIH SPOMENIKOV V DRUŽBENI LASTNINI (Uradnilist RS, št. 89/99 (107/1999 – popr.) in 63/2007 – Odl. US), okrajšava: ZLKSDL.ZAKON O KOBILARNI LIPICA (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo,okrajšava: ZKL.– Sklep o organizaciji in delu javnega zavoda Kobilarna Lipica (Uradni list RS, št. 1/08),– Uredba o načrtu prostorskih ureditev za območje Kobilarne Lipica – I. del (Uradnilist RS, št. 76/08),– Uredba o geografski označbi Lipicanec (Uradni list RS, št. 4/99).ZAKON O VARSTVU DOKUMENTARNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA TER ARHIVIH(Uradni list RS, št. 30/06), okrajšava: ZVDAGA.– Uredba o izročanju gradiva iz arhiva nekdanje Službe državne varnosti (Uradni listRS, št. 50/07),– Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 86/06),– Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi(Uradni list RS, št. 52/09),– Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine in varstvaarhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 101/08 in 87/08),– Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstvaarhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 101/08, 47/10),– Pravilnik o določitvi tarif pri uporabi arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 48/08 in87/08),– Pravilnik o strokovni usposobljenosti uslužbencev javnopravnih oseb ter delavcevponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, št. 132/06in 38/08),– Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv na Ptuju (Uradni list RS, št.67/03),– Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (Uradni list RS, št.67/03),– Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor (Uradni list RS, št.67/03 in 4/09),– Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv Ljubljana (Uradni list RS, št.67/03 in 4/09),– Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Koper (Uradni list RS, št. 67/03),– Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv Celje (Uradni list RS, št. 67/03),642

– Sklep o ustanovitvi in načinu dela arhivske komisije (Uradni list RS, št. 97/00(113/2000 popr.)) – navedeni sklep se je prenehal uporabljati z uveljavitvijo 67. členaZVDAGA in 127.–134. člena.ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (Uradni list RS, št. 52/10), okrajšava:ZTNP-1.ZAKON O REGIJSKEM PARKU ŠKOCJANSKE JAME (Uradni list RS, št. 57/96, 7/99 –ZVKD, 110/02 – ZGO-1), okrajšava: ZRPSJ.ZAKON O SPOMINSKEM PARKU TREBČE (Uradni list SRS, št. 1/1981, 42/1986, Uradni listRS, št. 8/90, 110/02 – ZGO-1 in 119/2002), okrajšava: ZSPT.7 MedijiZAKON O SLOVENSKEM FILMSKEM CENTRU, JAVNI AGENCIJI REPUBLIKESLOVENIJE (Uradni list RS, št. 77/10), okrajšava: ZSFCJA.Prehodna določba ZSFCJA določa, da:– Filmski sklad Republike Slovenije, javni sklad, nadaljuje svoje delo v skladu z ZAKONOMO FILMSKEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE (Uradni list RS, št. 17/94, 22/00 –ZJS in 59/01) ter predpisi in akti, izdanimi na njegovi podlagi, do vpisa statusnegapreoblikovanja Filmskega sklada Republike Slovenije v agencijo v sodni register.– Sklep o preoblikovanju Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, vSlovenski filmski center, javno agencijo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 92/10). 5ZAKON O MEDIJIH (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmk-1 in77/10 – ZSFCJA), okrajšava: ZMed.– Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojneganovinarja in za vodenje razvida kot javne knjige (Uradni list RS, št. 105/01),– Uredba o merilih oziroma pogojih za določitev slovenskih avdiovizualnih del (Uradnilist RS, št. 105/01),– Uredba o načinu in kriterijih za oblikovanje seznama najpomembnejših dogodkov(Uradni list RS, št. 105/01),– Sklep o določitvi seznama najpomembnejših dogodkov (Uradni list RS, št. 18/03),– Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje projektov izproračunske postavke za avdiovizualne medije (Uradni list RS, št. 52/03 35/04, 34/06,77/10 – ZSFCJA in 1/11),5 Sklep o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije – javni sklad (Uradni list RS, št. 96/00) seuporablja vse do vpisa statusnega preoblikovanja Filmskega sklada Republike Slovenije v agencijo v sodniregister.643

– Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanjaprogramskih vsebin medijev (Uradni list RS, št. 78/06 in 4/11),– Pravilnik o načinu vodenja in postopku za vpis ter o posredovanju podatkov izrazvida medijev (Uradni list RS, št. 58/01, 54/02 – Skl. US: U-I-177/02-5, 94/02 in 73/03– Odl. US: U-I-177/02-15),– Pravilnik o merilih za opredelitev vsebin lastne produkcije (Uradni list RS, št. 77/02),– Pravilnik o programih posebnega pomena (Uradni list RS, št. 85/02),– Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika o dovoljenjih za izvajanje radijske alitelevizijske dejavnosti (Uradni list RS, št. 111/06),– Pravilnik o določitvi vizualnega in akustičnega opozorila za programske vsebine, kiniso primerne za otroke in mladoletnike (Uradni list RS, št. 39/07).Splošni akti, sprejeti na podlagi Zakona o medijih, ki so v pristojnosti sprejemanja Agencijeza pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije:– Odlok o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 62/01, 115/06, 100/07) –v pristojnosti Državnega zbora Republike Slovenije,– Poslovnik Sveta za radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 14/07, 31/00 in 89/01),– Splošni akt o načinu ugotavljanja pokritosti prebivalstva na območju RepublikeSlovenije z analognimi prizemnimi radijskimi ali televizijskimi programi, ki serazširjajo po radijskih frekvencah za analogno radiodifuzijo (Uradni list RS, št.138/06) – v pristojnosti Agencije za pošto in elektronske komunikacije RepublikeSlovenije,– Metodologija strokovnega nadzorstva radijskih in televizijskih programov (Uradni listRS, št. 59/08) – v pristojnosti Agencije za pošto in elektronske komunikacije RepublikeSlovenije,– Splošni akt o dovoljenju za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti (Uradni listRS, št. 95/06 in 25/07) – v pristojnosti Agencije za pošto in elektronske komunikacijeRepublike Slovenije.ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05-ZDavP-1B,105/06 – Odl. US, 26/09-ZIPRS0809-B (31/09 – popr.), okrajšava: ZRTV-1.– Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (Uradni list RS, št. 106/06),– Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikovter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija (Uradni listRS, št. 75/04),644

– Pravilnik o podrobnejših kriterijih za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlogplačila davčnemu zavezancu – fizični osebi (Uradni list RS, št. 142/04, 117/05, 109/06,117/06 – Zdavp-2),– Pravilnik o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo prispevka zaprograme RTV Slovenija (Uradni list RS, št. 94/06).Drugo:Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije zaleti 2011 in 2012 (ZIPRS1112-A), Uradni list RS, št. 4/11 z dne 21. 1. 2011, ki določa višinoprispevka za programe RTV Slovenija).ZAKON O ZAGOTAVLJANJU VIDNOSTI IN SLIŠNOSTI PROGRAMOV RTVSLOVENIJA IN LOKALNIH NEKOMERCIALNIH PROGRAMOV NA OBMOČJIH, KJERŽIVI SLOVENSKA NARODNA MANJŠINA (Uradni list RS, št. 70/00), okrajšava: ZVSPRTV.ZAKON O POGOJIH ZA OPRAVLJANJE REPRODUKTIVNE VIDEO IN AVDIODEJAVNOSTI (Uradni list RS, št. 42/1994, 50/1994, 1/1995, 69/2006 – ZOIPub), okrajšava:ZPORVAD.645