Mag. Slobodan RAKOČEVIČ SMISELNA UPORABA ZUP V ...

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAMag. Slobodan RAKOČEVIČSMISELNA UPORABA ZUPV PREKRŠKOVNEM POSTOPKU(HITRI POSTOPEK)Učno gradivo za udeležence usposabljanjaza vodenje in odločanje v hitrem postopkuGradivo je izdelano za izvedbo seminarja na Upravni akademiji. Vse pravice pridržane. Kopiranje inrazmnoževanje v kakršni koli obliki ni dovoljeno brez predhodnega pisnega soglasja Upravneakademije.

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAKAZALOKAZALO .............................................................................................................................. 21 UVOD ................................................................................................................................ 22 PRISTOJNOST ORGANOV.............................................................................................. 53 IZLOČITEV URADNE OSEBE .......................................................................................... 84 ZASTOPANJE................................................................................................................... 95 ROKI IN NAROKI ............................................................................................................ 116 JEZIK V POSTOPKU ...................................................................................................... 127 VLOGE,VABILA, ZAPISNIKI, PREGLEDOVANJE IN PREPISOVANJE SPISOV ........ 128 VROČANJE..................................................................................................................... 179 ODLOČBA....................................................................................................................... 201 UVOD2

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAPrvi odstavek 58. člena Zakona o prekrških določa da se, če v zakonu nidrugače določeno, v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika vpostopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov,rokov in narokov, vročanja in izločitve uradnih oseb smiselno uporabljajo določilaZakona o splošnem upravnem postopku ( v nadaljevanju ZUP).Za določitev pristojnosti prekrškovnih organov in spore o pristojnosti medprekrškovnimi organi se uporabljajo določbe ZUP ( 1. odstavek 49. člena Zakona oprekrških).Če kršitelju plačilnega naloga ni mogoče vročiti takoj na kraju prekrška, semu plačilni nalog vroči po določbah ZUP ( 5. odstavek 57. člena Zakona oprekrških).To so določbe Zakona o prekrških /ZP-1/(Ur. l. RS, št. 7/03 in 86/04; ), ki vpostopkovnem smislu prekrškovne organe napotujejo na določbe ZUP in jim vdoločenih vprašanjih postopka nalagajo bodisi neposredno uporabo ZUP, vdoločenih pa smiselno uporabo določil ZUP.O tem, kaj pomeni neposredna uporaba ZUP, ne more biti dvoma – določilaZUP veljajo tako, kot če bi bila vsebovana v ZP-1; več zadrege in težav lahkoprinese razumevanje pojma smiselna uporaba ZUP.Poleg smiselne uporabe je možna tudi njegova subsidiarna uporaba. ZUPpozna obe vrsti uporabe njegovih določil: subsidiarno in smiselno. ZUP vsebujepravila upravnega postopka, ki vejajo za vsa področja, ne glede na morebitneposebnosti posameznih področij. Vendar pa specifičnosti posameznega področjapoggosto zahtevajo drugačno ureditev posameznih vprašanj postopka. Topomeni, da lahko poleg pravil ZUP na določenem področjuobstajajo tudi pravila, kiposamezna vprašanja postopka urejajo drugače kot ZUP. Običajno gre za manjšeostope od ureditve, ki je določena z ZUP. Subsidiarna uporaba določil ZUPpomeni, da če je na določenem področju določena institucija postopka urejenadrugače kot v ZUP velja ta ureditev. Organ, ki vodi postopek, ravna glede takourejeni vprašanj po posebnem postopku, v vseh ostalih pa postopa po ZUP. Takona posameznih področjih postopkovna pravila, ki so vsebovana v posebnihpredpisih, glede posameznih vprašanj spreminjajo pravila ZUP. Primarno seuporabljajo določila, ki jih predpisuje poseben postopek, subsidiarno pa pravila3

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAZUP. Če obstaja posebna ureditev, velja ta ureditev in ureditev, ki je določena vZUP. To imenujemo subsidiarna uporaba ZUP. Vendar pa se morajo določilaZUP v vseh ostalih vprašanjih, torej tam, kjer ni posebnih določb v področnihpredpisih, uporabljati neposredno, dosledno in v celoti.V resnici se smiselna uporaba ZUP ne razlikuje kaj dosti od njegovesubsidiarne uporabe. Smiselna uporaba ZUP je kar pogosta, saj je predpisana že vZUP tudi za ravnanje v vseh tistih javnopravnih stvareh, pri katerih se tako alidrugače posega v pravice posameznika ali pravnih oseb, čeprav ne gre za upravnezadeve. To pomeni, da se ZUP sicer smiselno, a obvezno uporablja na številnih inzelo različnih področjih, in sicer na vseh tistih, na katerih ni in kolikor ni sposameznimi področnimi zakoni predpisan poseben postopek.ZP-1 v uvodu citiranih členih uveljavlja smiselno uporabo ZUP v določenihvprašanjih, v nekaterih vprašanjih pa tudi neposredno. Ta vprašanja v ZP-1 splohniso urejena ali pa niso urejena v celoti, zaradi zagotovitve procesnega varstva inprocesnega reda pa morajo biti. Takšna rešitev ZP-1 je zato racionalna inrazumljiva, saj so v ZUP ta vprašanja urejena ustrezno tudi za hitri prekrškovnipostopek.Smiselna uporaba ZUP v teh vprašanjih seveda ne pomeni diskrecijskepravice tistega, ki vodi postopek, da zadevne določbe ZUP uporablja samo, če semu zdi to smotrno, sicer pa ravna po svoji presoji. Smiselna uporaba določb ZUP epomeni dosledno uporabo določb ZUP vendar na prilagojen način, to je na način,ki je v največji meri prilagojen posebnostim posameznega področja, na katerem seuporablja. Uporaba ustreznih določb ZUP je v hitrem prekrškovnem postopkuobvezna, vendar samo tedaj, kadar je to zaradi posebnosti prekrškovnegapostopka mogoče in v obsegu, ki zaradi teh posebnosti prihaja v poštev. Tako sebodo npr. za izločitev uradne osebe v celoti uporabljali razlogi in postopek, ki jihglede tega določa ZUP. Kdo konkretno odloča o izločitvi uradne osebe, ki vodiprekrškovni postopek, pa bo odvisno od tega, za kateri prekrškovni organ gre inkatera uradna oseba tega organa je pooblaščena za to.Glede na to, da bodo hitri postopek o prekrških vodili vsi tisti upravni in drugidržavni organi ter nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjemzakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, in pooblaščeni občinski organi(2. odstavek 45. člena ZP-1), je seveda nemogoče za vse te organe vnaprej in za4

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAvsa vprašanja, ki so glede hitrega prekrškovnega postopka urejena z določili ZUP,natančno določiti, kdaj in v kakšnem obsegu prihaja njihova uporaba v poštev. Vvsakem primeru pa morajo uradne osebe teh organov temeljito poznati in razumetiZUP.Med subsidiarno in smiselno uporabo določil ZUP torej ni večjih ali bistvenihrazlik. Gre za določila, ki jih je treba upoštevati v vsakem primeru; pri subsidiarniuporabi dosledno in brez modifikacij, pri smiselni uporabi pa dosledno, a zdoločenimi prilagoditvami, ki pa ne spreminjajo intencije ustreznih določb ZUP.Smiselna uporaba teh določil pomeni predvsem to, da jih je treba tam, kjer tozaradi posebnosti področja ni mogoče “dobesedno“, upoštevati bodisi samo vdoločenem obsegu ali pa prilagodjeno posebnostim na posameznem področju.Razlika med subsidiarno in smiselno uporabo določb ZUP je po ZP-1 še boljzabrisana tudi zato, ker je ZP-1 smiselno uporabo ZUP omejil na podoben način,kot to sicer velja za subsidiarno uporabo. V cit. 58. členu namreč določa, da seZUP v hitrem postopku smiselno uporablja v navedenih vprašanjih le, če v ZP-1 alikakšnem drugem zakonu ni drugače določeno.2 PRISTOJNOST ORGANOV(II. poglavje ZUP) STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOSTPristojnost organa pomeni pooblastilo določenega organa, da opravljanaloge, zaradi katerih je ustanovljen. To je pravica in dolžnost organa. Topooblastilo je dano organu s predpisi in je obvezno za vse udeležence v postopku.Pristojnost v tem postopku ne more biti predmet dogovora med udeleženci vpostopku in tudi ni stvar organa, ki vodi postopek. Vprašanje pristojnosti je sicer vvsakem postopku pomembno procesno vprašanje, od katerega je odvisnazakonitost celotnega postopka in sprejete odločitve.Vsak organ mora med postopkom ves čas paziti na svojo pristojnost.Pristojnost pomeni, da ima pravico in dolžnost odločanja o konkretni zadevi samoen , s predpisi točno določen organ. Pristojnost organov je stvarna in krajevna.5

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAStvarna pristojnost je pristojnost v materialnem, vsebinskem smislu, ki kažena določeno delovno področje ali težo oziroma pomen določene zadeve in jedoločena s predpisi. Za odločanje po ZUP so npr. v zadevah iz državne pristojnostina prvi stopnji stvarno pristojne upravne enote, če zakon ne določa drugače; zaodločanje o zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne skupnosti pa upravasamoupravne skupnosti (predpostavljena stvarna pristojnost). Zakon pa lahkodoloči, da je na prvi stopnji pristojno tudi ministrstvo in če je v takšnem primeru vministrstvu za določeno področje organiziran organ v sestavi za to področje, potemna prvi stopnji vodi postopek in odloča ta organ.Krajevna pristojnost je teritorialna pristojnost in pomeni, da je v državi izmedvseh stvarno pristojnih organov za vodenje in odločanje v postopku pristojen samoen konkretno določen organ (izključna pristojnost).V ZUP so pravila za določitev krajevne pristojnosti dovolj podrobno določenain so odvisna od konkretne zadeve, v prekrškovnem postopku torej od storjenegaprekrška. O prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča.Prekrškovni organi po ZP-1 so upravni in drugi državni organi, nosilci javnihpooblastil pa tudi organi samoupravnih lokalnih skupnosti; tako se krajevnapristojnost teh organov določa po ZUP po stalnem prebivališču stranke ali vzadevah, ki se nanašajo na poklicno dejavnost posameznikov, ki se opravlja vdoločenem kraju po kraju, kjer se dejavnost opravlja ali če se zadeva tičenepremičnine po kraju, kjer nepremičnina leži, ali po kraju, kjer je nastal povod zapostopek. Zanimivo je, da ZP-1 določa, da se določila ZUP glede določitvepristojnosti prekrškovnih organov in glede sporov o pristojnosti uporabljajoneposredno in ne samo smiselno. Navedeno pa glede na dejstvo, da se velikavečina postopkov o prekrških začne po uradni dolžnosti (50. člen ZP-1) pomeni, dase bo krajevna pristojnost določala glede na sedež organa oziroma enote, ki bopostopek začel.Spor o pristojnosti je lahko pozitiven ali negativen, tiče pa se lahko stvarne alikrajevne pristojnosti. Pozitiven spor je v primeru, ko si dva (ali več) organa lastitapristojnost za odločanje o isti zadevi (istem prekršku), negativen pa če nobenorgan noče vzeti zadeve (prekrška) v postopek. O sporu o pristojnosti odloča6

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJApristojni organ. ZUP ima podrobne določbe, kateri organ je pristojen za odločanje okompetenčnih sporih (sporih o pristojnosti) v konkretnih primerih. Te določbe seneposredno uporabljajo tudi glede sporov o pristojnosti med prekrškovnimi organi .Ta pristojnost je odvisna od položaja in vrste organov, ki so v sporu. Na splošnovelja, da odloča organ, ki je v nekem smislu nadrejen oziroma pristojen za nadzornad delom obeh (ali vseh) organov v sporu.V vseh drugih vprašanjih v zvezi s pristojnostjo organov naj bi se ZUPsmiselno uporabljal. V prekrškovnem postopku bodo za to uporabo prišle v poštevpredvsem določbe v zvezi s prepovedjo prevzema in prenosa pristojnosti, stekapristojnosti, ustalitve pristojnosti, pravne pomoči in prostorske omejitve pristojnosti.Glede pristojnosti je pomembno tudi določilo ZUP, ki omogoča ustalitevpristojnosti, kar pomeni, da tisti organ, ki je kot krajevno pristojen (seveda mora bititudi stvarno pristojen) začel postopek, ostane pristojen tudi tedaj, kadar nastanejomed postopkom okoliščine, po katerih bi bil krajevno pristojen kakšen drug organ.Enako velja tudi, če se z zakonom spremeni stvarna pristojnost, razen če zakon nedoloči drugače.Prevzem pristojnosti pomeni pravico drugega organa, da na podlagiposebnega pooblastila prevzame posamezno zadevo iz pristojnosti določenegaorgana, prenos pristojnosti pa, da organ prenese svojo pristojnost na drug organ.Prevzem in prenos pristojnosti sta po ZUP praviloma prepovedana, dovoljena stasamo izjemoma, če zakon tako določa in če so zato izpolnjeni v zakonu predpisanipogoji zato.Stek pristojnosti nastane, če bi bila po kriterijih, določenih v ZUP za istozadevo hkrati krajevno pristojna dva ali več stvarno pristojnih organov. V temprimeru je pristojen tisti organ, ki je prvi začel postopek, lahko pa se ti organi medseboj tudi sporazumejo, kateri od njih bo vodil postopek.Prostorska omejitev pristojnosti pomeni, da lahko organ opravlja uradnadejanja samo na svojem območju, to je na teritoriju, za katerega je ustanovljen.Uradno dejanje lahko organ opravi izven svojega območja samo v primeru, če bibilo s tem dejanjem nevarno odlašati, vendar mora o tem takoj obvestiti organ, ki jepristojen za tisto območje. Za posamezna dejanja v postopku, ki jih želi pristojniorgan opraviti izven svojega območja mora zato zaprositi organ, ki je pristojen zaobmočje na katerem je treba dejanje opraviti. To se imenuje pravna pomoč.7

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJADržavni organi so dolžni dajati drug drugemu pravno pomoč, enako velja za organe samoupravnih lokalnih skupnosti.3 IZLOČITEV URADNE OSEBE(II. poglavje ZUP ) IZLOČITEVPooblastilo za vodenje in odločanje v postopku ima stvarno in krajevnopristojen organ. Vendar pa je jasno, da lahko vodi postopek in odloča v postopkusamo fizična oseba, ki pa mora biti za to tudi na predpisan način pooblaščena.Oseba, ki je za to v skladu z zakonom pooblaščena in opravlja dejanja ter odloča vpostopku v imenu organa, je uradna oseba, pooblaščena za postopek in odločanje.Pooblastilo lahko dobi samo oseba, ki je zaposlena pri organu in izpolnjuje zato vzakonu določene pogoje.V vsakem pravnem postopku je nujno zagotoviti nepristranskost pri vodenjupostopka in pri odločanju. To terja vrsta ustavnih načel, kot so: načelo zakonitosti,enakega pravnega varstva in enakosti pred zakonom itd. Razumljivo je, dapostopka v konkretni zadevi ne more voditi in v njem odločati uradna oseba, ki je vtakšnem razmerju do drugih udeležencev v postopku ali do zadeve (prekrška), ki bilahko pomenila dvom o njeni nepristranskosti. Takšna uradna oseba ne smeopravljati dejanj v postopku in ne sme v postopku odločati, zato se mora takoj koizve za takšno okoliščino iz postopka izločiti.ZUP natančno določa razloge, zaradi katerih se mora predstojnik organa alipooblaščena uradna oseba izločiti in postopek pri izločitvi. Ti razlogi, kakor tudisam postopek izločitve, so v celoti uporabni tudi v prekrškovnem postopku.Pooblaščena uradna oseba organa se mora izločiti, če je sama udeleženec vpostopku (stranka, priča, izvedenec, pooblaščenec, zakonit zastopnik itd.) ali če jestranka v postopku z njo v krvnem sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do vštetegačetrtega kolena, ali če je z njo v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugegakolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela vizvenzakonski skupnosti, če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke,8

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAnjenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, pa tudi, če je bila udeležena vpostopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. Izločitev v teh primerih jeobvezna. Ti razlogi so takšne narave, da že sam njihov obstoj, ne glede namorebitno in nesporno siceršnjo nepristranost uradne osebe, ne dovoljuje njenegakakršnega koli sodelovanja v postopku. Uradna oseba mora takoj, ko zve za obstojkakšnega od navedenih razlogov, prenehati z nadaljnjim delom v zadevi in tosporočiti organu oziroma osebi, ki je pristojna, da o tem odloči.Izločitev pooblaščene uradne osebe lahko zahteva tudi stranka, ki je vpostopku, in sicer iz enakih razlogov, ki smo jih navedli, lahko pa tudi iz razlogov, kiji vzbujajo dvom o nepristranosti uradne osebe. O takšni zahtevi stranke odločipristojni organ oz. oseba s sklepom.4 ZASTOPANJE(III. poglavje ZUP) – STRANKA IN NJENO ZASTOPANJEZUP ureja različne vrste zastopstva stranke, ki jih je treba smiselno uporabititudi v hitrem prekrškovnem postopku. To so: zakoniti zastopnik, začasni zastopnik,pooblaščenec in skupni predstavnik.Zakoniti zastopnik je oseba, ki v upravnem postopku zastopa stranko, kinima procesne sposobnosti. V prekrškovnem postopku bo moral imeti zakonitegazastopnika npr. kršitelj ali oškodovanec, ki nima takšne sposobnosti. Procesnasposobnost pomeni sposobnost samostojno opravljati dejanja v postopku.Procesno sposobnost ima oseba, ki je poslovno popolnoma sposobna. Popolnoposlovno pristojnost ima fizična oseba, ki je polnoletna in razsodna. (mladoletnaoseba je lahko delno poslovna sposobna in v tem obsegu je tudi procesnosposobna), seveda pa ji je ta sposobnost iz različnih razlogov lahko omejena ali patudi v celoti odvzeta.Pravna oseba nima procesne sposobnosti, zato lahko opravlja dejanja vpostopku samo njen zakoniti zastopnik.Zakoniti zastopnik je določen z zakonom (npr. starši mladoletnega otroka) aliz aktom pristojnega organa na podlagi zakona (npr. z odločbo o postavitvi skrbnikaposlovno nesposobni osebi).9

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAZakoniti zastopnik opravlja vsa procesna dejanja v imenu stranke. Zakonitizastopniki se morajo na zahtevo organa izkazati z ustreznim dokumentom, npr.starši z osebnim identifikacijskim dokumentom, skrbnik z ustrezno odločbo opostavitvi.Začasni zastopnik je oseba, ki jo postavi organ, ki vodi postopek, čeprocesno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika ali če je treba zaradinujnih razlogov opraviti kakšno dejanje zoper osebo, katere prebivališče jeneznano in nima pooblaščenca. Organ postavi začasnega zastopnika samo vprimeru, če to narekuje nujnost zadeve ali interes stranke in je treba izvestipostopek. Organ postavi začasnega zastopnika tudi, kadar si koristi stranke innjenega zakonitega zastopnika nasprotujejo in v primeru, ko imata stranki znasprotnim interesom istega zakonitega zastopnika (npr. kršitelj in oškodovanec).Prav tako postavi organ začasnega zastopnika stranki, ki ni fizična oseba innima zakonitega zastopnika, predstavnika ali pooblaščenca.Pooblaščenca moramo ločiti od zakonitega zastopnika. Pooblaščenca lahkopostavi procesno sposobna stranka ali zakoniti zastopnik procesno nesposobnestranke. Pooblaščenec zastopa stranko in opravlja v njenem imenu in za njenračun vsa procesna dejanja, za katera ga stranka pooblasti ali za čas za kateregaga pooblasti. Pravni naslov tega zastopanja je pooblastilo (pri zakonitemzastopniku je podlaga zakon ali odločba pristojnega organa). Pooblastilo je lahkodano samo za določena dejanja v postopku ali pa za ves postopek. Ker gre zapooblastilno razmerje, lahko pooblastitelj v vsakem trenutku prekliče danopooblastilo, pooblaščenec pa se lahko pooblastilu ob vsakem času odpove razenmed dejanjem v postopku.Stranka, ki stalno živi v tujini, mora imeti pooblaščenca, če iz kakršnih kolirazlogov ne more osebno sodelovati v postopku.Pooblastilo se da pisno ali ustno na zapisnik.Pooblaščenec je lahko vsak,ki je poslovno popolnoma sposoben. Največkratje pooblastilo za zastopanje dano odvetniku, ki je praviloma strokovno najboljusposobljen za opravljanje dejanj v postopku. Pri drugih pooblaščencih je njihovastrokovna usposobljenost lahko vprašljiva, zato je organ, ki vodi postopek, dolžanče to ugotovi, na to opozoriti stranko.10

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJA5 ROKI IN NAROKI(VII. poglavje ZUP )Praktično so vse določbe ZUP, ki se tičejo rokov in narokov neposrednouporabne tudi v hitrem prekrškovnem postopku. To so predvsem določbe o poteku,določanju in štetju rokov ter o posledicah zamude rokov glede na naravo in vrstoroka.Rok je določeno časovno obdobje, v katerem je treba opraviti določenodejanje v postopku (npr. v petnajstih dneh) ali določena časovna točka, do katereje treba opraviti določeno dejanje v postopku (npr. do 31. marca). To so procesniroki.Roki so zakoniti, to so tisti, ki so določeni z zakonom oz. z drugimi predpisi aliroki, ki jih lahko določi organ, ki vodi postopek.Nekateri roki (praviloma so to zakoniti) so prekluzivni – zamuda takšnegaroka pomeni izgubo določene pravice. Tisti, ki ni opravil določenega dejanja vtakšnem roku, tega dejanja sploh ne more več opraviti in je zato izgubil določenopravico. Zakoniti roki so tudi nepodaljšljivi; organ, ki vodi postopek, zakonitega rokane more podaljšati, rok, ki ga je določil sam, pa lahko podaljša po lastni presojiseveda na podlagi pravočasne vloge prizadetega.Objektivni rok je rok, ki temelji na stvarnih dejstvih in okoliščanih ter pričneteči z nastankom neke objektivne okoliščine ali dejstva (npr. z vročitvijo);subjektivni rok pa je rok, ki je odvisen od določene osebe (npr. od trenutka ko jestranka zvedela za neko novo dejstvo ali ko je pridobila možnost uporabe novegadokaza pri zahtevi za obnovo postopka).Roki tečejo neprekinjeno – tudi med prazniki in nedeljami ali dela prostimidnevi oz. dnevi ko organ ne dela. Izjema velja za zadnji dan, tj. dan izteka roka –če ta pade na nedeljo ali praznik itd., se šteje za dan izteka roka prvi naslednjidelovni dan.Roki so določeni po dnevih, mesecih ali letih. Rokov ni mogoče določiti pourah ali tednih.11

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJA6 JEZIK V POSTOPKU(IV. poglavje ZUP)Uradni jezik v postopku je slovenski jezik. V slovenskem jeziku se vlagajovloge, pišejo odločbe, sklepi, zapisniki, uradni zaznamki in druga pisanja (npr.vabila) ter se opravljajo vsa dejanja v postopku (npr. zaslišanje prič). Na območjihobčin, kjer sta poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi madžarski oziromaitalijanski jezik, se postopek vodi v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti,če stranka to kadarkoli med postopkom to zahteva ali če vloži zahtevo za začetekpostopka v jeziku ene ali druge narodne skupnosti (npr. z vložitvijo pisnegapredloga oškodovanca). Če so v postopku udeležene tudi stranke, ki niso podaletake zahteve, se postopek vodi v slovenskem jeziku in jeziku narodnostneskupnosti.Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo v postopku predorgani izven območja, na katerem sta uradna jezika tudi italijanski in madžarskijezik, pravico uporabljati svoj jezik. Organ jim mora v tem primeru zagotovititolmača na stroške organa.Stranke in drugi udeleženci postopka, ki ne znajo jezika, v katerem tečepostopek (npr. tujci), ali ga ne morejo uporabljati zaradi invalidnosti, imajo pravicospremljati potek postopka s pomočjo tolmača. Organ, ki vodi postopek, jih jedolžan o tem poučiti.7 VLOGE,VABILA, ZAPISNIKI, PREGLEDOVANJE INPREPISOVANJE SPISOV(V. poglavje ZUP, ki nosi naslov „ OBČEVANJE ORGANOV I N STRANK“ureja sicer nekoliko več vprašanj postopka kot izhaja iz gornjega naslova a zahitri postopek velja obravnavati le vprašanja iz naslova tega poglavja. )12

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAVloga je skupni izraz za različne vrste občevanja strank in drugihudeležencev postopka, kadar se ti obračajo na organ. To so različni predlogi,zahteve, pritožbe, ugovori, prošnje itd. Različna pisanja in dokumenti (odločbe,nalogi, sklepi, vabila ipd) , ki jih pošilja organ strankam in drugim udeležencem vpostopku niso vloge.Vloge so lahko v pisni obliki ali ustne.Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana –to je pisna vloga v fizični obliki. Pisna vloga je tudi vloga, ki je v elektronski obliki inje podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Vloga velektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemusistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje inobveščanje.Ustna vloga se vloži pri organu na zapisnik.Vloga se izroči organu, ki je pristojen za sprejem. Vloga se lahko vloži vsakdelavnik med poslovnim časom, po elektronski pošti pa ves čas.Organ, ki je pristojen za sprejem vloge (to ni v vsakem primeru tudi organ, kivodi in odloča v postopku, npr. o pritožbi praviloma odloča drugostopenjski organ,pritožba pa se izroči organu, ki je izdal sporno odločbo in ta organ je organ, ki jepristojen za sprejem vloge) je dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči,oziroma vzeti ustno vlogo na zapisnik. Če organ ni pristojen za sprejem vloge vfizični obliki ali ustne na zapisnik, na to opozori vložnika in ga napoti na pristojniorgan, vendar pa, če ta vztraja na izročitvi vloge, vlogo sprejme in jo zaradinepristojnosti s sklepom zavrže. Podobno ravna z vlogo, ki jo dobi po pošti ali poelektronski poti s tem, da jo v tem primeru mora, če ni nobenega dvoma o tem,kateri organ je pristojen za sprejem vloge, takoj odstopiti pristojnemu organu in otem obvestiti vložnika, sicer pa jo s sklepom zavrže.Vsebina vlog je različna, vendar pa mora biti vsaka vloga razumljiva in moraobsegati vse, kar je potrebno, da se lahko obravnava. Vsaka vloga mora vsebovatisplošne podatke o vložniku, navedbo organa, zadevo, katere se vloga tiče terzahtevek kaj vložnik želi od organa.-13

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAPoleg navedenih splošnih podatkov mora vsebovati tudi druge sestavine, čejih zahteva zakon ali drug predpis (npr. obvezne priloge, listine, dokumente).Ko govorimo o vlogah, moramo ločiti med zahtevo in zahtevkom. Zahteva jevrsta vloge, zahtevek pa je tisto, kar vložnik z vlogo želi doseči. Pri zahtevku gre zaneko pravico, ki jo vložnik uveljavlja z vložitvijo vloge. Zahtevek vedno obstoji vmaterialnem smislu in ne v procesnem.Nepopolne ali nerazumljive vloge pristojni organ samo zaradi tega ne smezavreči, ampak mora v petih delovnih dneh pozvati vložnika, da odpravipomanjkljivosti v roku, ki mu ga določi. (Petdnevni rok, v katerem mora organ odvložnika zahtevati odpravo pomanjkljivosti v vlogi, je zakoniti rok in se ne morepodaljšati – seveda je obenem tudi samo instrukcijski in obvezuje samo organtako, da zamuda tega roka praviloma ne povzroči kakšnih posebnih posledic. Rok,ki ga za odpravo pomanjkljivosti vloge določi organ, pa je podaljšljiv, odvisenpredvsem od presoje uradne osebe, ki vodi postopek.)Če se pomanjkljivosti odpravijo v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, koje bila vložena vloga, s katero so bile pomanjkljivosti odpravljene. Če papomanjkljivosti v postavljenem roku niso odpravljene, organ vlogo s sklepomzavrže. Določene vloge so vezane na bodisi procesni rok (npr. pritožbe) ali pa narok, ki je določen z materialnimi predpisi (npr. določen odškodninski zahtevek).Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok.Vabila so sredstvo organa, ki vodi postopek, da zagotovi navzočnost osebe,ki je po njegovi presoji potrebna v postopku. Praviloma se vabi pisno – s pisnimvabilom; prav tako se praviloma vabi samo osebe na območju organa; izjemomase lahko povabi osebo, ki prebiva izven območja organa, ki vodi postopek, vendarsamo v primeru, če se s tem postopek pospeši ali olajša oziroma če je navzočnosttake osebe nujno potrebna.Vabilo mora vsebovati naslednje:− ime organa, ki vabi,− ime in naslov oziroma prebivališče vabljenega,− kraj, dan in po možnosti tudi ura ko se mora zglasiti pri organu,− zadeva, v kateri je oseba vabljena,− kot kaj je oseba povabljena (npr. kot stranka, priča),14

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJA− navedba, kaj mora vabljeni prinesti s seboj (npr. katere dokumente).V vabilu se mora navesti tudi, ali mora povabljeni priti osebno, ali pa lahkopošlje pooblaščenca (npr. priča gotovo ne more pričati preko pooblaščenca, ampakse mora zglasiti pri organu osebno). V vabilu je treba opozoriti vabljenega naposledice, če se vabilu ne bo odzval ali če organu ne sporoči, da ne more priti.Povabljeni se mora odzvati vabilu. Če se zaradi bolezni ali iz kakšnegadrugega opravičenega razloga ne more, mora to takoj sporočiti organu in obenempredložiti dokazilo za izostanek, razen če to ni mogoče.Organ ima zaradi neopravičenega izostanka vabljene osebe na razpolagodoločene ukrepe, in sicer: prisilno privedbo vabljenega, denarno kazen in naložitevstroškov, nastalih zaradi neopravičenega izostanka. Vendar morajo biti možniukrepi navedeni v vabilu sicer se jih ne sme uporabiti.Zapisnik se sestavi o ustni obravnavi, o zaslišanjih oz.ustnih izjavah strank indrugih udeležencev in o vseh drugih pomembnejših dejanjih v postopku (npr. oopravljenem ogledu). O vseh drugih dejanjih uradna oseba napiše uradnizaznamek.Zapisnik mora biti sestavljen pravilno, korektno in v skladu z zakonom, kajtitako sestavlje zapisnik je javna listina. To pa pomeni, da je pomembno dokaznosredstvo v postopku, saj dokazuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno.Zajavno listino velja zakonita domneva resničnosti. Tisto kar je vsebovano v takšnilistini velja za resnično; če kdo temu osporava mora to v predpisanem postopkudokazati. Dokazno breme je torej na tistemu ki osporava resničnost vsebine javnelistine. (Tak zapisnik npr. dokazuje, da je neka priča v resnici izpovedala tako, kotje navedeno v zapisniku, seveda pa ne tudi resničnost tistega, kar je izpovedala.)Za zapisnik tako kot za vsako javno listino velja pravna domneva, da dokazujetisto, kar je v njem navedeno. Tak zapisnik ima v postopku gotovo pomembnodokazno moč, zato je razumljivo, da zakon za njegovo sestavljanje predpisuje vrstoobveznih sestavin in tudi obvezen način njegovega oblikovanja.Zapisnik mora vsebovati:− ime in sedež organa, ki opravlja dejanje,− kraj, dan in uro dejanja,− zadevo, v kateri se dejanje opravlja,− osebna imena uradnih oseb in vseh drugih udeležencev v dejanju,15

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJA−−potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav,sklepe.Zapisnik mora obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopkuopravljenega dejanja in danih izjav, pri tem se je seveda treba omejiti na bistvozadeve in samo na tisto, kar se konkretne zadeve tiče. Navesti je treba vse listinein druge dokaze, ki so bili uporabljeni v dejanju, o katerem se piše zapisnik. Izjavevseh tistih udeležencev v postopku, ki so pomembne za odločitev, se zapišejo vzapisnik dobesedno in v prvi osebi. V zapisnik se morajo vpisati tudi vsi sklepi, kise izdajo med dejanjem.Zapisnik se piše sproti med opravljanjem dejanja. Za sestavo zapisnika jeodgovorna uradna oseba, ki vodi oz. opravlja dejanje v postopku. Po končanemdejanju zapisnika ni več mogoče sestavljati, spreminjati ali dopolnjevati. Če sedejanje, o katerem se sestavlja zapisnik, ne more končati isti dan, se vsak danposebej vpiše v isti zapisnik tisto, kar je bilo tisti dan napravljeno in se tudi podpiše.V zapisnik je treba vnesti vse prekinitve, ki so se med dejanjem zgodile. Vzapisniku se ne sme ničesar izbrisati, tisto kar je bilo prečrtano, mora ostati čitljivoin je treba posebej overiti.Preden se zapisnik sklene, se prebere udeležencem pri dejanju postopka, čeželijo, pa ga lahko preberejo tudi sami. Udeleženci lahko dajo svoje pripombe nazapisnik. Uradna oseba mora na koncu zapisnika navesti, da je bil zapisnikprebran in da nanj ni bilo pripomb, če pa so bile, jih je treba na kratko vnesti vzapisnik. Zapisnik podpišejo vsi udeleženci dejanja, na koncu pa ga overi uradnaoseba, ki je dejanje vodila in morebitni zapisnikar. Če je bilo v dejanju npr.zaslišanih več oseb, se podpiše vsaka od njih pod tistim delom zapisnika, kjer jezapisana njena izjava.Pregledovanje in prepisovanje spisov. Stranke imajo po ZUP pravicopregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebnedokumente v fizični ali elektronski obliki. Poleg strank ima to pravico tudi vsakdodrug, ki verjetno izkaže da ima od tega pravno korist. (Pravna korist je neposrednana zakon ali drug predpis oprta osebna korist) Od takšne osebe sme organ vprimeru dvoma zahtevati, naj pisno ali ustno na zapisnik obrazloži svojo pravnokorist. Pregledovanje, prepisovanje in preslikavanje dokumentov nadzoruje16

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAdoločena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa v kateremmora stranka dokazati svojo istovetnost s svojim kvalificiranim potrdilom zaelektronski podpis.ZUP vsebuje tudi določbo, na podlagi katere lahko vsakdo, ne glede naverjetno izkazan pravni interes, od organa zahteva v skladu z Zakonom o dostopudo informacij javnega značaja, da mu omogoči dostop do informacij javnegaznačaja v posamezni upravni zadevi. V katerih primerih in v kakšnem obsegu bomogoče realizirati to pravico v posamezni upravni zadevi v upravnem postopkuoziroma v hitrem prekrškovnem postopku, je seveda težko opredeliti vnaprej.Očitno pa je, da bo ta pravica zaradi narave posameznih upravnih in prekrškovnihzadev prišla v poštev v zelo omejenem obsegu in na specifičen način. To jeupoštevano tudi v 6. členu ZDIJZ, kjer je določeno, da lahko organ zavrne dostopdo zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen alisestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali postopka s prekrški in binjegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Omejitev te pravice v hitrem postopku(in tudi v upravnem) pomeni tudi določba, vsebovana v 3. točki 6. člena ZDIJZ, kidovoljuje, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije tudi v primeru, če sezahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstvaosebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.17

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJA8 VROČANJE(VI. poglavje ZUP)Vročanje je opravilo v postopku, s katerim organ izroča vabila, sklepe,odločbe in druga svoja uradna pisanja naslovniku. Vročitev ima pravne poslediceza dokument, naslovnika in organ. Odločba, ki ni vročena naslovniku, nima pravnihučinkov, organ jo lahko v celoti spremeni. Od vročitve tečejo roki. Zaradi takšnegapomena vročanja so predpisana posebna pravila vročanja, ki urejajo čas, kraj innačin vročitve ter sestavo listine o vročitvi (vročilnice).Praviloma se vroča samo ob delavnikih, in sicer podnevi, to je med šesto indvajseto uro. Izjemoma je zaradi nujnih ukrepov v javnem interesu ali iz razlogov,ki jih lahko določi poseben zakon, dovoljeno vročati tudi ob nedeljah in praznikih incelo ponoči, to je med dvajseto in šesto uro.Vročitev se praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnikzaposlen. Vročitev odvetniku in notarju se opravi v njegovi pisarni.Dokumenti se vročajo po pošti ali po elektronski poti ali pa jih vroča organ posvoji uradni osebi, po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov vfizični obliki ali po elektronski poti kot svojo dejavnost. Tistega, ki mu je treba vročitidokument, se sme samo izjemoma povabiti zato, da prevzame dokument.Vročanje po elektronski poti se opravi vedno, kadar stranka to želi in tosporoči organu ali če stranka svojo zahtevo za uvedbo postopka pošlje organu poelektronski poti. Če niso izpolnjeni pogoji za vročitev po elektronski poti, načinvročitve določi organ, čigar dokument je treba vročiti. To pomeni, da je vročanje poelektronski poti primarno, v tem primeru namreč uradna oseba organa ne določaveč načina vročanja.V ZUP je posebej urejeno obvezno osebno vročanje dokumentov, poleg tegapa tudi nekateri posebni primeri vročanja (npr. vročanje osebam, ki v državi uživajodiplomatsko imuniteto, slovenskim državljanom v tujini, vojaškim osebam, osebam,ki jim je vzeta prostost, osebam, zaposlenim v kopenskem, zračnem alipomorskem prometu, vročanje pooblaščencu, zakonitemu zastopniku itd.), pri18

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAkaterih je posebej pomembna določitev, kdaj se v posameznem primeru šteje, daje bilo pisanje vročeno naslovniku.Osebno vročanje je po ZUP obvezno za odločbe, sklepe in druge dokumente,pri katerih začne z dnem vročitve teči zakoniti rok, to je rok, ki ga ni mogočepodaljšati (prekluzivni rok). Bistvo osebnega vročanja je v tem, da se morajodokumenti vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (naslovniku) in prikaterem je treba o opravljeni vročitvi obvestiti organ, ki je vročitev odredil, sposebno listino – vročilnico. V primerih, ko je treba dokument osebno vročitinaslovniku, pa to ni mogoče, pusti vročevalec v poštnem predalčniku ali na vratihstanovanja oz. poslovnega prostora ali na drugem primernem mestu pisnosporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in opozorilo, da ga moranaslovnik prevzeti v 15 dneh. Vročitev v tem primeru velja za opravljeno, konaslovnik prevzame dokument oziroma s pretekom 15-dnevnega roka.Posebej velja omeniti tudi ravnanje v primeru, če naslovnik ali druga oseba, kije dolžna dokument sprejeti, sprejem odkloni brez zakonitega razloga. Vročevalecv tem primeru pusti dokument v stanovanju, kjer taka oseba stanuje, oziroma vprostorih, kjer je zaposlena, ali pa nalepi spis na vrata ali ga pusti v predalčniku.Če se opravi vročitev na ta način, mora vročevalec napisati na vročilnici dan, uro inrazlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je dokument pustil. S tem se šteje, da jevročitev v redu opravljena.V hitrem prekrškovnem postopku se po 1. odstavku 57. člena ZP-1 plačilninalog kršitelju vroči takoj na kraju prekrška, torej osebno, le če to ni mogoče, se po5. odstavku istega člena plačilni nalog vroči po določbah ZUP. Vročitev plačilneganaloga kršitelju na kraju prekrška je seveda osebna vročitev, zato je treba tudi vprimeru, ko takšna vročitev ni mogoča in jo je treba opraviti po določbah ZUP,takšno vročitev opraviti po tistih določbah ZUP, ki veljajo za osebno vročanje.Osebno vročanje je po smiselni uporabi ZUP v prekrškovnem postopku obveznotudi za prekrškovne odločbe in sklepe, poleg tega pa tudi za obvestilo po 2.odstavku 55. člena ZP-1 ter za druga pisanja, za katere tako odloči pristojni organ.ZP-1 v 5. odstavku 57. člena tudi določa, da se mora, v primeru če se plačilninalog kršitelju ne more vročiti takoj na kraju prekrška, kršitelju na kraju prekrškapustiti obvestilo o prekršku z navedbo kraja in časa storitve ter pravne opredelitveprekrška. Takšno obvestilo ne pomeni vročitve plačilnega naloga in za kršitelja19

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAnima pravnih posledic; plačilni nalog je treba kljub obvestilu vročiti po določbahZUP.Obvestilo o storjenem prekršku na kraju prekrška po svoji pravni naravi nienako obvestilu, ki se pusti naslovniku zaradi neuspešne osebne vročitve po ZUP.Vročenje po pravilih ZUP pomeni tudi v hitrem prekrškovnem postopku pomembnoracionalizacijo tega dejanja, hkrati pa zagotavlja večjo učinkovitost in ekonomičnostcelotnega postopka, saj se bo v primeru neuspešne osebne vročitve štelo, da je taopravljena s potekom 15-dnevnega roka od poskušane vročitve.Odločba o prekršku se vroča osebam, ki imajo po ZP-1 pravico zahtevatisodno varstvo, in sicer osebam, ki jim je bila izrečena sankcija, njihovim zakonitimzastopnikom oziroma zagovornikom ter lastnikom odvzetih predmetov.V hitrem prekrškovnem postopku se uporabijo tudi vse posebnosti, ki soglede vročanja v ZUP določene za različne osebe in primere (posebni načinivročanja).9 ODLOČBA(XIII. poglavje)Odločba v upravnem postopku je konkretni upravni akt, s katerim se odloči opravici, obveznosti ali pravni koristi v neki upravni zadevi. ZUP sicer nima izrecnedefinicije odločbe, zelo podrobno pa določa, kateri organ izda odločbo, obliko insestavne dele odločbe, vrste odločb (delna, dopolnilna, začasna), rok za izdajoodločbe, popravljanje pomot v odločbi ter pojem oziroma nastanek dokončnosti,pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe.Odločba je pravno dejanje in pomeni uporabo splošnega pravnega akta(zakona oz. drugega predpisa) v konkretni zadevi. Odločba je enostranska izjavavolje organa, ki se glede vsebine ne pogaja ali dogovarja z drugimi osebami,udeleženimi v postopku. Odločba je tudi oblastno (avtoritativno) dejanje – odločitevorgana se lahko tudi prisilno izvrši.Odločba je pisna, izjemoma je v primeru nujnih ukrepov v javnem interesutudi ustna.20

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJA46. člen ZP-1 določa, da prekrškovni organ o storitvi prekrška in o sankcijiodloči z odločbo, v 56. členu pa opredeljuje sestavne dele pisne odločbe zatoseveda določbe ZUP o sestavnih delih odločbe ne pridejo v poštev. Smiselnauporaba ZUP glede vprašanj v zvezi z odločbo prihaja v poštev samo v tistemobsegu in glede tistih vprašanj, ki v ZP-1 v zvezi z odločbo niso urejena.Sestavni deli prekrškovne odločbe, določeni v 56. členu ZP-1, so sicer na prvipogled zelo podobni tistim, ki jih za upravno odločbo določa ZUP, vendar pa imajotudi vrsto posebnosti, ki jo od te odločbe pomembno razlikujejo.Poleg sestavnih delov, ki jih za upravno odločbo določa ZUP,ima prekrškovnaodločba med drugim tudi opozorilo o posledicah nepravočasnega plačila oz.neplačila kazni (o uklonilnem zaporu oziroma prisilni izterjavi itd.).ZP-1 podrobno določa tudi vsebino oz. elemente teh sestavnih delov. Razlikamed prekrškovno in upravno odločbo je tudi v vsebini obrazložitve. Obrazložitevprekrškovne odločbe je kratka (kratka obrazložitev upravne odločbe je možnasamo v enostavnih zadevah, v katerih je udeležena samo ena stranka ali vprimeru, če je več strank, pa nobena ne ugovarja in se zahtevku ene stranke ugodi– v takih primerih se lahko izda odločba tudi na predpisanem obrazcu) in nevsebuje presoje in ocene dokazov, temveč samo izjavo kršitelja ter opisdejanskega stanja in navedbo dokazov. ZP-1 v 2. odstavku 57. člena določasestavne dele plačilnega naloga, ki velja kot pisna odločba o prekršku.Tako kot upravna odločba, mora tudi prekrškovna odločba imeti pouk opravnem sredstvu v katerem mora biti jasno navedeno katero pravno sredstvo jena voljo, v katerem roku ga je treba vložiti in na kakšen način, kateremu organu sega izroči, posebej pa mora vsebovati tudi opozorilo o zadržanju izvršitve sankcije, opravici predlagati zadržanje izvršitve ter opozorilo o nevezanosti sodišča naugotovljeno dejansko stanje in pravno opredelitev prekrškovnega organa. Pač pase morajo tudi v hitrem prekrškovnem postopku uporabljati določbe ZUP, če jepouk o pravnem sredstvu napačen ali pa ga sploh ni. V nobenem primeru strankazaradi napačnega pouka o pravnem sredstvu ne sme trpeti škodljivih posledic.Prav tako v prekrškovnem postopku smiselno veljajo samo tiste določbe ZUPo popravljanju napak v odločbi, ki niso v ZP-1 posebej urejene (2. in 3. odstavek46. člena ZP-1). Popravek pomote, ki je za stranko neugodna, učinkuje od dneva21

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVODIREKTORAT ZA ORGANIZACIJO IN KADREUPRAVNA AKADEMIJAvročitve sklepa o popravku, sicer pa od dneva, od katerega ima pravni učinekpopravljena odločba.22