Vabljeni k branju v PDF obliki - Skupnost občin Slovenije

V žariščuz vložitvijo premičnin in nepremičnin,razen nepremičnin, ki se upravljajoza izvajanje javnih služb. Ohranitevlastništva občine nad infrastrukturo jesicer predvideval tudi 80. j člen ZJF, kije določal, da ‘javna infrastruktura, kisluži za izvajanje javne službe oziromajavne gospodarske službe, ni v pravnemprometu, razen če gre za prenos na drugoosebo javnega prava’, vendar je bil ta členrazveljavljen z uveljavitvijo ZJZP v letu2006. Čeprav z uveljavitvijo ZJZP zavečino infrastrukture ni pravnih omejitevza prenos infrastrukture v last izvajalcemgospodarskih javnih služb, pa moramona tem mestu opomniti na določilo 145.člena ZJZP, s katerimi je zakonodajalecskušal (dokaj neposrečeno) določitipostopek za vrnitev infrastrukture, ki jebila pred uveljavitvijo ZJZP kot stvarnivložek vložena v obstoječa podjetja. Vnavedenem členu je določeno, da se tainfrastruktura, ki skladno z zakonomni v pravnem prometu, v bremekapitala prenese v last občine, če javnopodjetje ali druga pravna oseba izvajasamoupravno lokalno javno službo.Navkljub navedenemu določilu pazaradi številnih pogojev, ki morajobiti za uporabo navedenega 145. členaZJZP izpolnjeni, v praksi do prenosainfrastrukture v last občin ni prišlo. S tempa je v praksi nastala vrsta problemov. Zatrajno izvajanje dejavnosti javne službe jenamreč izjemno pomembno, da občinaneposredno obvladuje infrastrukturoza izvajanje dejavnosti gospodarskejavne službe in z njo prosto razpolaga.Ker v navedenih primerih občinenimajo infrastrukture v svoji lasti, bodomorale razpolagalno pravico pridobitis sklepanjem najemnih razmerij,kar pa bo zagotovo vplivalo na dvigstroškov izvajanja dejavnosti lokalnihgospodarskih javnih služb. Pridobitevrazpolagalne pravice nad javnoinfrastrukturo pa je nujna, saj je občinav skladu z določilom 2. člena, dolžnazagotavljati lokalne gospodarske javneslužbe zaradi zagotavljanja javnih potreb,kadar in kolikor jih ni mogoče agotavljatina trgu. S tem je občini sicer danopooblastilo, da lahko, v skladu z določiliveljavnega ZGJS, samostojno odločio tem v kakšni pravno-organizacijskiobliki bo organizirala opravljanjelokalne gospodarske javne službe (vrežijskem obratu, javnem gospodarskemzavodu, javnem podjetju ali s podelitvijokoncesije), vendar bodo občine priodločanju o izbiri pravno-organizacijskeoblike opravljanja lokalne gospodarskejavne službe omejene, če ne bodo imeleinfrastrukture v svoji lasti oziromanad infrastrukturo ne bodo imele t.i.razpolagalne pravice. Infrastrukturaje namreč vir monopola, zato si moraobčina zagotoviti možnost neposrednegaobvladovanja infrastrukture za izvajanjegospodarskih javnih služb oziromanjenega lastništva. S tem pa si ohranjatudi možnost razmeroma enostavnezamenjave izvajalca gospodarske javneslužbe, v kolikor obstoječi izvajalec nezagotavlja želene kakovosti izvajanjadejavnosti gospodarske javne službe. Obnavedenih vprašanjih ureditve razmerijmed občinami in izvajalci lokalnihgospodarskih javnih služb moramo natem mestu opomniti tudi na zavezo občin,ki morajo do 31.12.2009 zaradi odpraveračunovodskega izkazovanja sredstev vupravljanju na področju gospodarskihjavnih služb urediti vsa razmerja gledeinfrastrukture z izvajalci gospodarskihjavnih služb kot upravljavci. Ker sta se dovprašanj v zvezi z urejanjem navedenihrazmerij že izrekli Ministrstvo za financein tudi Računsko sodišče RS, bomo vnadaljevanju opozorili zgolj na nekateraodprta vprašanja, ki se nanašajo predvsemna določanje višine amortizacijeosnovnih sredstev in naprav, ki so javnainfrastruktura ter na subvencioniranjecen komunalnih storitev.V mesecu avgustu 2009 je stopil v veljavoPravilnik o metodogiji za oblikovanjecen storitev obveznih občinskihgospodarskih javnih služb varstva okolja(Uradni list RS, št. 63/2009), s katerimje minister za okolje in prostor določil6

predstavniki ministrstev – ob ministruza finance dr. Francetu Križaniču šeminister zadolžen za lokalno samoupravoin regionalno politiko dr. Henrik Gjerkeš,državni sekretar iz Ministrstva za okoljein prostor mag. Zoran Kus, državnasekretarka Ministrstva za šolstvo in športAlenka Kovšca ter številni drugi. Čeprav jenekatere, še posebej v delegaciji skupnosti,ki so jo sestavljali, podpredsednicaskupnosti Irena Majcen, član predsedstvaLeo Kremžar in generalna sekretarkaJasmina Vidmar močno mučilo vprašanje,o čem pravzaprav naj bi se še pogajali, pa sobili na vladni strani zelo zagnani. Pogovoriso se pravzaprav začeli z informacijo, da jeznesek višine povprečnine že sprejet, dapa se je mogoče pogovarjati o še dodatnihzahtevah obeh asociacij. Da vzdušje ne bibilo preveč moreče, pa je poskrbel ministerza finance Križanič, ko je ponovil inponovno zatrdil, da bo, če bo ekonomskaslika v začetku leta 2010 ugodnejša, vladapripravila rebalans proračuna, s katerimbodo občinam zagotovili višja sredstvaskozi povprečnino.Iz dolgega spiska dodatnih pričakovanjobeh asociacij je bilo mogoče ubranitivečino teh zahtev. Dileme so se največkratpojavljale zaradi terminologije - ali lahkovlada pozove ministrstvo ali mu lahko lepriporoči. Kar pa ni bistvo spremenilovsebinskih pričakovanj. Nekaterapričakovanja so ostala nedorečena oz. najbi o njih govorili s predstavniki pristojnihministrstev v naslednjih dnevih intednih. Tako se nikakor ni bilo mogočedogovoriti in uskladiti glede pričakovanjobeh asociacij v zvezi s prenosi kmetijskihin nezazidanih stavbnih zemljišč iz skladakmetijskih zemljišč na občine. Oziroma:novi zakon o skladu prinaša neke novein dodatne ugodnosti za občine, čepravte niso po mnenju asociacij popolnomaustrezne. V zvezi s temi dejstvi naj bi seponovno sestali asociaciji in Ministrstvo zakmetijstvo, čeprav napredka pravzaprav nimogoče pričakovati. Okopi so le preveliki.Prav tako smo si ostali na različnihbregovih pri spremembah Zakona ojavnem naročanju. Minister Križanič jesicer povedal, da so predlagana določilao naročilih male vrednosti nekolikospremenili, mogoče poenostavili, vendarso ta določila za občine še vedno zeloobremenjujoča. Zakon je sicer že vproceduri, vendar naj se o možnihugodnejših rešitvah še ne bi bili pripravljenipogovarjati. V zvezi z našo zahtevo, da seodpravijo posebne garancije za sanacijoodlagališč komunalnih odpadkov obnjihovem zapiranju, pa je državni sekretarZoran Kus povedal, da je to žal določilo,ki ga uvaja ena od direktiv Evropske unije,zato ni uresničljiva.Tako dogovorjena določila dogovoramed obema asociacijama in vlado naj biše prevetrili in pregledali ter nato še vdecembru 2009 »slavnostno« podpisali.Ali bodo dodatne zahteve uresničene inali bodo te vsaj delno olajšale delovanjeobčin, pa bo pokazalo naslednje leto.Nekaj dodatnih zahtev iz dogovora za leto2009 je namreč še vedno odprtih.Jasmina VidmarV žarišču8

Projekt 3D javne razgrnitveSkupnost občin Slovenije se je po predhodnem posvetovanju z občinami in Ministrstvom za okolje in prostor prijavila na razpis E vsebine in estoritve Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, za sofinanciranje projekta 3D javne razgrnitve. Projektni predlog je bil pozitivnoocenjen in izbran za sofinanciranje. Podpis pogodbe je v teku. Javno naročilo za izbiro zunanjega izvajalca se zaključuje. Torej? Akcija!Cilj projekta je občankam in občanomzagotoviti transparentne postopkeprostorskih razgrnitev, kjer bodoimeli možnost aktivnega sodelovanjaz oddajanjem svojih komentarjev. Stem bomo posredno razbremeniliobčine, saj bodo uporabnikom vseinformacije na voljo na spletnemportalu 3D javne razgrnitve. Ta bo zlogičnim uporabniškim vmesnikomzagotavljal enostavno uporabo. Vozadju spletnega portala bo delovalmodul za komunikacijo in podporouporabnikom iz občin, ki bodo na tanačin med seboj lažje širili informacijev smislu pomoči.Poleg prostorskih razgrnitev pa želimov okviru projekta 3D-JR uporabnikomna spletnem portalu v 3D realističnemprostoru ponuditi tudi enostavenpregled geoinformacijskih podatkov, kiso obvezna podlaga javnim prostorskimrazgrnitvam in s katerimi razpolagajoMinistrstvo za okolje in prostor,geodetska uprava občine.Faze projekta so naslednje: analiza– izvedba - promocija. Vrstni red ninujno v tem zaporedju, saj projektizvedbo določenih aktivnosti omogočavzporedno. Na začetku bomo izvedlitemeljito analizo postopkov javnihrazgrnitev in pridobili smernice za razvojspletnega portala. Pregledali, urediliin pripravili bomo geoinformacijskepodatke, ki jih želimo uporabiti kotpodlago za prikaz na spletnem portalu.V drugi fazi bomo izdelali podrobennačrt za izdelavo spletnega portala3D javne razgrnitve. Pri snovanjuin oblikovanju bomo upoštevalitehnologije, ki sestavljajo »Web 2.0«,kjer je poudarek na enostavni uporabi.Nato bomo zgradili spletni portal,vgradili napredno platformo za prikaz v3D prostoru in jo prilagodili za »online«urejanje oz. spreminjanje pokrajine.Le-to bomo zaradi zahtevnosti začeliizdelovati že takoj po začetku projekta.Skladno z zanesljivostjo bomo vgradilivisoke varnostne mehanizme kodiranjapovezave, ki bodo zagotavljali varnooddajanje komentarjev uporabnikov.V zadnjem delu izvedbene faze bomoizdelali modul za komunikacijo inpodporo med občinami, sledilo pabo testiranje, saj le brezhiben infunkcionalen spletni portal lahkozagotovi uporabnost in doseže cilj.Tretjo fazo promocije smo z objavotega članka že pričeli. Torej se izvajaod samega začetka projekta, vendar netako močno, kot bo to v drugi poloviciprojekta, ko bo spletni portal v zaključnifazi izgradnje. Občanke in občanebomo tako nagovorili in povabili kuporabi sistema s stopnjevanjem PRaktivnosti, ki bo veliko prispeval napodročju javnih razgrnitev in urejenostigeoinformacijskih podatkov.Prednosti spletnega portala 3Djavne razgrnitveOb predvideni močni medijski podporiželimo vsem prebivalcem RepublikeSlovenije omogočiti dostop docentralizirane baze javnih prostorskihrazgrnitev. Tako bodo občanke inobčani lahko kadarkoli obiskali spletniportal in si ogledali vse javne razgrnitvev Sloveniji.V žarišču9

V žariščuNi potrebno posebej poudarjati, daimajo uporabniki ob pregledovanju3D modelov ali maket zgradb precejboljšo predstavo o predstavitvi kot tisti,ki le berejo tekstovne dokumente zokrnjenimi grafičnimi podatki oziromanačrti zgradb. Spletni portal 3D javnerazgrnitve zato predvideva tudi 3Dpredstavitve objektov. Okoli zgradbse bodo lahko uporabniki sprehajali,si ogledovali okolico, vklopili zgradbeiz katastra RS. Spletni portal bouporabnikom iz občin omogočal urejanjeterena, da bodo prostorske razgrnitvečim bolj skladne s končnimi načrti. Česo si občanke in občani do sedaj lahkoogledali le digitalni 3D model zgradbe,si bodo sedaj lahko ogledali tudicelotno realistično okolico in se po njejsprehajali.Vsi uporabniki spletnega portala 3Djavne razgrnitve bodo imeli na voljodostop do ažurnih geoinformacijskihvsebin. Te se bodo redno osveževale spodatki ministrstva za okolje in prostorin geodetske uprave. Tako si bodouporabniki lahko ostale lokacijskeinformacije ogledali tudi na spletnemportalu 3D javne razgrnitve. Posledičnobomo s tem dodatno razbremeniliobčine in pomagali okoljskemuministrstvu, ki 3D prikazovalnika zasvoje geoinformacijske podatke nima.Z dobro in obširno promocijo želimospletni portal 3D javne razgrnitvedodobra oglaševati med uporabniki injih nagovoriti k uporabi. Del akcije botudi dobro izdelana celostna grafičnapodobaza pojavljanje v medijih.Predvidene so reklamne pasice, ki bodonamenjene oglaševanju. Ustanovilibomo interesne skupine na boljeobiskanih portalih spletnih skupnosti(Facebook, Youtube, Twitter itd.), kibodo skrbele za promocijo in podporospletnemu portalu 3D javne razgrnitve.Poleg vseh naštetih aktivnosti pa se bomopovezovali s sorodnimi organizacijamioziroma projekti.Do spletnega portala 3D javnerazgrnitve bo lahko dostopal vsak, kiima dostop do interneta (trenutnapenetracija je 58%). Uporabniki bodotako lahko oddali svoje mnenje na javneprostorske razgrnitve neposredno prekospleta. Ne bo jim potrebno fizično alipo pošti oddajati svojih mnenj, s tempa razbremenimo okolje (manj gnečena cestah in občinah, manj porabljenihneobnovljivih virov energije, manjobremenjeni občinski uslužbenci soboljše volje, manj porabljenega papirjaitd.).Na Skupnosti občin Slovenije pa žerazmišljamo o nadaljevanju projektapo zaključku sofinanciranja s straniministrstva. Poleg vnosa omenjenihažurnih geoinformacijskih podatkovbomo napredni platformi postopomadodajali nove vsebine in uporabnefunkcionalnosti. Te bodo uporabnikomomogočile in poenostavile marsikateriproces – ob dodani funkcionalnostisonca in senčenja si bodo uporabnikilahko ogledali, koliko časa je njihovaparcela obsijana s soncem. Ob tem nehotezaidemo na področje nepremičnin, karle potrjuje široko uporabnost spletnegaportala z integrirano napredno platformoza prikaz 3D realističnega prostora RS.Nadaljnji razvoj spletnega portala 3Djavne razgrnitve vidimo torej predvsemv dodajanju novih vsebin oz. slojevgeoinformacijskih podatkov, kot so npr.plazovita območja, arheološka območja,območja kulturne dediščine ali zaščitenanaravna območja... Razvoj pa vidimotudi v nadgradni funcionalnosti, kotso sonce, senčenje, merjenje površine,razdalj, profil terena, ...To bo pripomoglo k širšemu kroguuporabnikov, saj bo vsak našel želeneinformacije. V tem trenutku še nenačrtujemo konkretnejših aktivnosti,razmišljamo o njih le okvirno, saj želimooptimalno izkoristiti čas predvidenza projekt. Razvoj projekta bomovsekakor prilagajali skladno z odzivomuporabnikov.Spletni portal 3D javne razgrnitvepredvideva brezplačno uporabo za vseuporabnike, vendar le v nekomercialnenamene.Saša Kek10

PrednostnausmeritevRegionalni razvojniprogramiRazvoj obmejnihobmočij s HrvaškoRP “Razvoj regij”SKUPAJRazpoložljiva EUsredstva (v EUR)Za slednjega bo morda v trenutku objavetega prispevka že objavljen tretji javnirazpis, za prvo pa je pristojna vladnaslužba doslej objavila štiri, naslednji pa jev pripravi in bo objavljen konec januarja2010.Majska napoved zdaj že bivše ministrice,pristojne za lokalno samoupravo inregionalno politiko, da bo 5. javni razpisobjavljen že pred letošnjim poletjemse je izkazala za preveč optimistično.Vprašanje se neutemeljeno politizira inišče morebitne skrite razloge za takšnoravnanje pristojne vladne službe, kipa nima realnega temelja. Razlogi zaodlog so objektivne narave. Prvi je, daorgan upravljanja kohezijske politikeaktivno pripravlja poenostavitve indoločene spremembe v sistemu izvajanjakohezijske politike, s čimer želi pospešilibodoče črpanje evropskih sredstev navseh področjih. Razmisleki gredo v smersprememb pri avansiranjih operacij,Pogodbeno dodeljenasredstva (v EUR)585.838.151 293.205.787 50%33.604.483 17.027.523 51%619.442.634 310.233.310 50%Pogodbeno dodeljena EU sredstva na celotni razvojni prioriteti RR do 31.12.2008 (Vir: SVLR 2009)pavšalih za posredne stroške, spremembpri navodilu o upravičenih stroških,poročanju, informiranju in potrjevanjuinstrumentov, spremljanju prihodkovna projektih, upravičevanju davka nadodano vrednost, ipd. Vse te nove pogojein pravila bo treba upoštevati pri pripravivseh bodočih javnih razpisov. Drugirazlog je posledica revizij Računskegasodišča Republike Slovenije inMinistrstva za finance – Urada za nadzorproračuna, ki je revizijski organ izvajanjaevropske kohezijske politike v Sloveniji.Izvajanje te razvojne prioritete v letih2007 in 2008 je računsko sodišče oceniloz mnenjem s pridržkom. Ugotovitve obehrevizijskih organov kažejo na določenenejasnosti pri izbiri pravne podlage zaizvajanje operativnega programa. Pri temje SVLR konkretne rešitve in predlogeukrepov preverjala tudi z Evropskokomisijo, skupne ugotovitve pa kažejo,da bo SVLR nadaljnje aktivnosti izvedlaz novim instrumentom, ki bo omogočal%popolno skladnost z vsemi nacionalnimiin evropskimi predpisi, ki urejajokoriščenje sredstev Evropske skupnostiv Republiki Sloveniji. Tretji razlog zaodlog pa je, da je Operativni programpribližno na polovici realizacije, takočasovno kot po izplačanih sredstvih. ZatoSVLR preverja skladnost regionalnihprioritetnih projektov po eni strani scilji regionalnih razvojnih programov ins cilji Operativnega programa krepitveregionalnih razvojnih potencialovv obdobju 2007-2013. Na osnoviugotovitev tega pregleda in zunanjihevalvacij, opravljenih letos spomladi,bo SVLR regijam po potrebi predlagalaustrezne korekcije izvedbenih načrtov.Upravičenci (občine) bodo namrečlahko svoje projekte posredovali šele pouskladitvi izvedbenih načrtov.Kot sem že omenil, bo nov instrument,ki bo nadomestil t.i. 5. javni razpis,objavljen v začetku prihodnjega leta. Pritem velja še enkrat opozoriti, da bo nanjmožno prijavljati le tiste projekte, ki bodoimeli pridobljena vsa ustrezna dovoljenjaza poseg v prostor (npr. pravnomočnogradbeno dovoljenje), zagotovljen lastnidelež sofinanciranja pa v veljavnemnačrtu razvojnih programov. Občineso bile o ugotovitvah zunanjih evalvacijin o poudarkih novega instrumenta žeobveščene, kot tudi o dejstvu, da zamikV žariščuRegijaKvote po PU RRP za2007-2013 (v EUR)%Pogodbene vrednosti izJR 2007-2008 (v EUR)% dodeljenihsredstev(pogodbe/kvota)Izplačano doavgusta 2009 (vEUR)% črpanja(izplačano/pogodbe)Gorenjska 59,319,058.00 10.1% 32,150,112.00 54% 13,292,242.77 41%Goriška 40,282,629.00 6.9% 21,406,122.16 53% 13,278,945.44 62%JV Slovenija 50,928,355.00 8.7% 24,104,707.00 47% 13,462,116.14 56%Koroška 27,595,505.00 4.7% 14,978,886.00 54% 6,368,727.96 43%Notranjskokraška 23,328,479.00 4.0% 9,479,856.00 41% 4,944,048.22 52%Obalnokraška 31,181,467.00 5.3% 15,947,117.10 51% 9,318,714.92 58%Osrednjeslovenska 15,657,194.00 2.7% 5,364,000.00 34% 1,975,961.14 37%Podravje 133,998,779.00 22.9% 63,567,547.00 47% 23,593,666.87 37%Pomurje 70,194,294.00 12.0% 36,379,530.00 52% 16,966,214.87 47%Savinjska 83,375,147.00 14.2% 44,203,648.60 53% 22,642,553.72 51%Spodnjeposavska 31,378,860.00 5.4% 17,030,734.00 54% 5,398,803.08 32%Zasavska 18,598,385.00 3.2% 8,593,526.77 46% 4,503,613.91 52%SKUPAJ 585,838,152.00 100.0% 293,205,786.63 50% 135,745,609.04 46%Razpoložljiva sredstva in realizacija na prednostni usmeritvi »Regionalni razvojni programi« (Vir: SVLR, avgust 2009)12

objave v ničemer ne spreminja dejstva,da bo za projekte, ki bodo prijavljeniv letu 2010, mogoče uveljavljatiupravičene stroške npr. pripravljalnihdel tudi za leto 2009. SVLR je žejunija začel postopek za izvedboomenjenega novega instrumenta, kisistem odločanja ne spreminja, zahtevapa nekoliko večjo natančnost in skrb zaskladnost predlaganih projektov s ciljiRegionalnih razvojnih programov in ciljiOperativnega programa. Javni razpis zapripravo izvedbenih načrtov regionalnihrazvojnih programov za obdobje 2010-2012 je sprožil proces usklajevanja inpriprave izvedbenih načrtov regionalnihrazvojnih programov za novo triletnoobdobje. Občine so torej že od tegadatuma seznanjene z upravičeniminameni in razpoložljivimi sredstvi zaposamezno statistično regijo. Regionalnerazvojne agencije so do začetka oktobrapredložile izvedbene načrte regionalnihrazvojnih programov in navedleprojekte, s katerimi bodo kandidiralido kvote, ki je bila posamezni regijidodeljena. Objava novega instrumentabo tako prinesla le tehnične podrobnostinačina prijave.Naj bo regionalna politika resregionalnaSedanji model odločanja poleg vsehpozitivnih posledic, najpomembnejšaje vsekakor neposredno sodelovanjeobčin, gospodarstva in nevladnihorganizacij pri odločanju o regionalnihrazvojnih prioritetah, nosi s seboj tudinevarnost prevlade ozkih lokalističnihinteresov in drobljenje finančnih virovna veliko množico manjših in še manjšihprojektov. Regije morajo biti sposobnesprejemati odločitve, ki ne bodo ogrožaledoseganje regionalnih ciljev. Razvojregij namreč zagotavlja sofinanciranjeinfrastrukture, ki je komplementarnatisti iz prve razvojne prioritete inprojektom nacionalnega pomena.Zagotavlja razvoj in delovanje regij kotučinkovitih in funkcionalnih celot, zatoso doslej evidentirani poskusi prebegovobčin iz ene regije v drugo in konfliktiglede določanja prioritetnih projektovporaz posamezne regije. Odločevalcimorajo imeti v mislih ključne regionalneprojekte, ki so decentralizirani vprostoru in prispevajo k celostninotranji mobilizaciji regije in njenihkomparativnih prednosti. Prevladatimora koncept endogenega razvoja, kiišče lastne prednosti in ne čaka zgolj napomoč od zunaj.Število investicij v določenem prostoruje pomemben kazalec regionalnegain prostorskega razvoja. Ekonomskageografija pokaže, da čeravno prostorskorazpršena Investicijska aktivnost vobdobju 2000 – 2006 kaže, da je bilo vosrednji Sloveniji s četrtino slovenskegaprebivalstva in dobro tretjino delovnihmest koncentriranih dve petini vsehinvesticij. Druga ugotovitev pa je, da gre vzadnjih letih za sicer razpršeno dejavnostpo vsej državi, toda v večjem delu občinza naložbe relativno majhne vrednosti.V skoraj treh četrtinah slovenskih občinje bilo v navedenem obdobju skupaj ledobra desetina naložbenih vrednosti,samo investicije v Ljubljani, Mariboru,Novem Mestu, Kopru in Celju pa sodosegle polovico vseh naložb v državi.Podatki za obdobje po letu 2006 nisozbrani in ovrednoteni, ocenjujem pa, da sene bi pomembno razlikovali od gornjih.Sveži indeks razvojne ogroženosti občinrazkrije, da so vrednosti kazalnikovrazvitosti majhnih občin zelo nizke vprimerjavi s srednje velikimi in velikimiobčinami. Zato niso odveč opozorila,da občine dolgoročno ne morejo bitinosilci regionalnega razvoja in da nujnopotrebujemo pokrajine. Nezmožnostpolitičnih akterjev doseči sporazum otem pa dokazuje, da so politične strankeza svoje partikularne cilje, kot je na primervolilni uspeh, pripravljene žrtvovati tuditemeljno razvojno paradigmo.Razvojne težave in absorpcijskasposobnost občinRazvojne težave, ki jih ugotavljastroka, se kažejo v razlikah v prostorskirazporeditvi delovnih mest, stopnjibrezposelnosti, izobrazbeni strukturiprebivalstva, prometni povezanostiin najbolj opaznem neenakomernemdostopu do družbene infrastrukturev posamezni regiji. Kako presegatite razlike? Z različnimi instrumenti,predvsem pa usklajeno na ravni države.Če pustimo ob strani vprašanje, vkolikšni meri vladni resorji medsebojnousklajujejo sektorske politike tudi skozioči skladnega regionalnega razvoja,nam ostane, da se predvsem usmerimov instrumente, ki so nam na voljo skozivladno službo, pristojno za regionalnopolitiko. Težava je, da v Sloveniji še nismovzpostavili sistema ocenjevanja vplivarazličnih programov javnega financiranjana gospodarsko rast in posledičnorazvoj, zato lahko ocenjujemo programezgolj same po sebi tako, da primerjamonačrtovane cilje in z doseženimi.Tukaj pa nas tudi v razmerju do EUčaka dokazovanje doseganja ciljeviz Operativnega programa, zato ninepomembno, kako so pripravljeniizvedbeni načrti Regionalnih razvojnihnačrtov po regijah za obdobje do 2012,saj za popravni izpit ne bo več časa.Predvidevam, da bo najtrši oreh doseči3.700 novih bruto delovnih mest,trenutno porazni rezultati pa so tahip tudi na preusmerjanju potnikov zzasebnega na javni prevoz. Absorpcijskesposobnosti občin ne merimo zgoljz velikostjo proračunov in njihovimiinvesticijskimi potrebami.V prvipolovici izvajanja programa beležimoodstopanja od razpisanih sredstev,dejansko podpisanih pogodb in aktualnerealizacije projektov zaradi težav občinpri pridobivanju ustreznih dovoljenjza poseg v prostor, proračunskemnačrtovanju, izvajanju javnih naročil,pripravi poročil z zahtevki za izplačila,plačilni sposobnosti, zasledovanjupogodbenih rokov in podobno. Temuvprašanju se v prihodnjih mesecih vobčinah ne bodo mogli izogniti.Dr. Roman LavtarV žarišču13

Prostorski akti in varstvo pred naravnimi indrugimi nesrečamiSofinanciranje razvojno raziskovalnega projekta: »Ocena ogroženosti pred plazovi z geološko geomorfološko karto prilagojeno za GIS«V žariščuObčine so kot temeljni nosilecurejanja prostora na podlagi Zakonao varstvu okolja in Zakona o varstvupred naravnimi in drugimi nesrečamidolžne izdelati med drugimi tudi ocenoogroženosti pred plazovi v skladu zNavodilom o izdelavi ocen ogroženosti.Najprimernejša izdelava ocene pomnenju strokovnjakov s področja zaščitein reševanja je s pomočjo Metodologije zaizdelavo Ocena ogroženosti pred plazoviz geološko karto prilagojeno za GIS, ki jebila sofinancirana s strani Ministrstva zaokolje in prostor, Ministrstva za obramboin Ministrstva za šolstvo v letu 2004.Zato je nujno in edino sprejemljivo,da se že izdelane in mednarodnoverificirane razvojno raziskovalnenaloge, kot je CRP: »Metodologija zadoločanje ogroženosti zaradi zemeljskihplazov – končno poročilo« UL FGO,Poročilo KSH d-78, Ljubljana, maj2004, realizira v praksi. Ključna sestavinatakšne metodologije je karta geološkopogojenih nevarnosti zaradi procesovpobočnega premikanja v merilu 1:25000, ki jo je za ta namen razvil Geološkizavod Slovenije.Glede na to, da občine niso zmožnesofinancirati tako kvalitetne in finančnozahtevne naloge, smo prepričani, danam financiranje omogočajo sredstvaEU v višini najmanj 85%. S pomočjoangažiranosti Skupnosti občin Slovenije(SOS) pa je sofinanciranje izvedljivo,tako da bi občinam ostalo le še ustreznopridobivanje in posredovanje podatkovo plaziščih.Predstavniki Ministrstva za okoljein prostor (MOP) so na sestanku23.11.2009 v celoti podprli aktivnostiSOS in zagotovili, da bodo v zvezi z»Regionalnimi razvojnimi programi2007-2013« in drugimi razpisi storilivse, kar je v njihovi pristojnosti, inpoiskali možnosti za sofinanciranjeocene. Občine se tudi sklicujemo na4. odstavek 3. točke splošnih pogojevrazpisa, ki navaja, da se za lastni vir štejejotudi investicijska sredstva iz državnegaproračuna v skladu s Pravilnikom onamenih …. (Uradni list RS št. 19/07).V Resoluciji o varstvu pred naravnimiin drugimi nesrečami je sprejetaodločitev, da se morajo dopolnitiprostorske sestavine plana RepublikeSlovenije in drugih prostorskih načrtovz ukrepi za zaščito pred naravnimiin drugimi nesrečami ter zagotavljatiredno dopolnjevanje in spremljanjeizvajanja teh dokumentov, s temeljnimizhodiščem, da je prostorsko načrtovanjedaleč najpomembnejši in tudi najcenejšiinstrument za prilagajanje dejavnostiin rabe prostora učinkom podnebnihsprememb oziroma za občutnozmanjšanje ranljivosti prostora predtemi spremembami.Zaradi navedenega si občine zeloprizadevamo pri dopolnjevanju svojihobčinskih prostorskih aktov, strokovnoin dosledno upoštevati ogroženost inranljivost svojega prostora.V zvezi s sprejemanjem občinskihprostorskih aktov so županje in županina sestanku 3.6.2009 sprejeli zahteve, kiso bile naslovljene na Vlado RS:• Vlada RS naj opredeli pristojnostiMinistrstva za kmetijstvo,14

• gozdarstvo in prehrano, da le-to ssvojimi (ne)ravnanji ne bo zaviralec,temveč bo spodbujevalec lokalnegarazvoja.• Direktorat za prostor naj prevzameaktivno vlogo usklajevalca medposameznimi nosilci urejanjaprostora in občinami.• S strani Vlade RS se morajosprejeti ukrepi za poenostavljeno inpospešeno sprejemanje občinskihprostorskih načrtov.• SOS poziva vlado k spremembamzakonodaje v smeri, da bi strateškidel prostorskega akta postalobvezen.• Sestavni del prostorskega akta je tudiocena ogroženosti pred plazovi zgeološko karto prilagojeno za občinskiGIS.Občine so zaradi lege v alpskem inpredalpskem prostoru vedno boljogrožene tudi zaradi škod ob pojavuzemeljskih plazov, ki ob sanaciji zahtevajododatne aktivnosti in nepredvidenafinančna sredstva.Na podlagi Zakona o varstvu prednaravnimi in drugimi nesrečami soobčine dolžne izdelati ocene ogroženostipred nesrečami, med drugimi tudi ocenoogroženosti pred plazovi. Takšno ocenoje možno izdelati na podlagi Kartegeološko pogojenih nevarnosti zaradiprocesov pobočnega premikanja vmerilu 1:25.000 za območja občin.Geološko geomorfološka karta dajepodlago za smotrno upoštevanjegeoloških danosti (nevarnosti zanastanek plazov, skalnih podorov ipd.)pri prostorskem načrtovanju in izvajanjezaščitnih ukrepov pri nalogah občine napodročju zaščite in reševanja. Prav takose lahko določene stopnje nevarnosti skart neposredno uporabijo v občinskihpredpisih urejanja prostora in določanjukriterijev sofinanciranja posameznikovin gospodarskih subjektov pri odpraviposledic plazenja.Karta v merilu 1:25.000 (karte manjšihmeril tega ne omogočajo) opisujeobstoječe, predvsem pa tudi predvidenepojave masnega premikanja (plazenje,skalni podori, drobirski tokovi).Metodologija je razvita v okviruznanstvenoraziskovalnega projektaGeološkega zavoda Slovenije GeoZSv letu 2004 in je bila mednarodnoverificirana. Namenjena je ocenigeološko pogojenih nevarnosti nanivoju občin v merilu 1:25.000 inomogoča neposredno uporabo priizdelavi občinskih prostorskih načrtov.Razen verifikacijskih pregledov je kartautemeljena na bazi arhivskih podatkovGeoZS, ki nima konkurenčnegaekvivalenta. Izdelava karte temelji nazaporednih fazah:1) Sinteza obstoječih arhivskihgeoloških podatkov in verifikacijskihterenskih pregledov v fazno kartogeološko pogojenih nevarnosti zaradiprocesov pobočnega premikanja vmerilu 1:25.000.2) Izdelava verjetnostnegastatističnega modela geološko pogojenihnevarnosti zaradi procesov pobočnegapremikanja v merilu 1:25.000.3) Izdelava karte geološko pogojenihnevarnosti zaradi procesov pobočnegapremikanja v merilu 1:25.000 na podlagisinteze fazne karte (1) in verjetnostnegamodela (2) v merilu 1:25.000 in izločitevnajbolj problematičnih območij.4) Detajlno kartiranje najboljproblematičnih območij v merilu 1:5.000ali 1:10.000 (odvisno od razpoložljivetopografske osnove) in izdelava detajlnihnačrtov geološko pogojenih nevarnostizaradi procesov pobočnega premikanjaza ta območja.5) Vnos podatkov v občinski GIS spotrebnimi navodili uporabnikom.Končni izdelek je na občinski GISprilagojena rastrska karta z označenimiin razvrščenimi območji nevarnosti(štiri stopnje) v rastru 25x25 m (nivonatančnosti) za celotna območja občin.Stroški za izdelavo kart in ocenogroženosti znašajo okvirno 20.000do 40.000,00 € za eno občino. Zatoje pomembno, da se za izdelavo ocenogroženosti odločijo tiste občine, kiimajo težave s plazišči. Razpis namrečdoloča minimalno višino sredstev zarazdelitev, po do sedaj znanih podatkihnajmanj 600.000,00 EUR. Pomembnoje, da se poiščejo viri za financiranjete pomembne naloge s strani MOP indrugih ministrstev. Sredstva je možnopridobiti iz razpisov EU in regionalnihrazvojnih programov za raziskave inrazvoj, ki so na razpolago že v tem letu inprav tako v naslednjih letih. V kolikor bise za izdelavo ocene ogroženosti odločiločim več občin, bi verjetnost financiranjadosegla 85 %, preostalo pa drugi viri.»Pomembno je, da čim bolj učinkovitoporabimo evropska sredstva, ki jihvključimo v programski proračun.« (MitjaGaspari, DELO 25.8.02009)Pri odločitvi o izdelavi karte z ocenoogroženosti se postavlja vprašanjestroškov in koristi oziroma vprašanje,koliko sredstev se vloži v preventivnedejavnosti, kar ocena ogroženosti pravgotovo je, in koliko škode morajo občinein občani pokriti pri sanaciji, če se neupoštevajo določila ocene ogroženosti.Najslabši primer bi bil podcenjevanjenevarnosti oziroma preventivnihaktivnosti, čeprav se v isti sapi lahkovprašamo, kolikšna sredstva »država«nameni občinam za izvajanje obveznostiiz zakonodaje. Zato se je v praksi vednoizkazalo, da se moramo v občinahopreti tudi na lastne sile in iznajdljivostpri pridobivanju sredstev iz EU indrugih skladov. Navsezadnje pa imamona ministrstvih za te aktivnosti tudistrokovno usposobljene službe, ki imajože kar nekaj pozitivnih izkušenj.V žarišču15

Primer stroškov in koristi.Za sanacije ob neupoštevanjuogroženosti pred plazovi je bilo v zadnjihujmah na območju severovzhodnega deladržave po podatkih služb Civilne zaščiteza neposredne stroške potrebnih 2 mio€, za sanacije pa po oceni strokovnjakovše 9 mio €. Izkazano je bilo, da je večkot polovica vseh potrebnih intervencijin sanacij nastala zaradi neupoštevanjapravilnih posegov v prostor. Pravilne inučinkovite posege v prostor (ali njegoveprepovedi) pa bi nedvomno pridobili izpredlagane izdelave ocene ogroženosti inranljivosti prostora. Iz navedenega izhaja,da bi prihranili okoli 6 milijonov € samopri tej zadnji ujmi. Strošek za izdelavoocene tudi brez virov iz EU skladov pa bibil v tem primeru minimalen.S priložene informativne karteverjetnosti pojavljanja plazov za območjeSlovenije v merilu 1:250 000 je razvidenmetodološki pristop. Za uporabo kartna nivoju občin pa se uporabljajo karte vmerilu 1:25 000, ki so predmet projekta.Pripravil:Sodelavec za zaščito in reševanjeVladimir Jarh Nikolič, Mestna občinaSlovenj Gradec, član delovne skupine zazaščito in reševanje pri Skupnosti občinSlovenije, ob sodelovanju Geološkegazavoda Slovenije (dr. Komac in dr.Bavec)Slovo NUSZ ali prihod davka na nepremičnine?V žariščuV zadnjem obdobju se je v medijihpojavilo kar nekaj prispevkov na temomnožičnega vrednotenja nepremičninin posledično uvedbe davka nanepremičnine. Z uvedbo davka nanepremičnine je predvidena odpravanadomestila za uporabo stavbnegazemljišča (NUSZ) in davka odpremoženja. Oba, predvsem NUSZ,predstavljata kar zajeten del (izvirnih)prihodkov lokalnih skupnosti.Navedeno pomeni, da se lahko z njunoukinitvijo oz. nadomestitvijo z davkomna nepremičnine vsaj v nekaterihlokalnih skupnostih bistvenospremenijo pogoji financiranja oz.zagotavljanja finančnih virov.Ker (vsaj po mojem mnenju) vprispevkih niso bile predstavljenevsebinske primerjave med prejnavedenimi dajatvami, želim v svojemskromnem prispevku pojasniti nekaterebistvene razlike med temi dajatvami innanizati nekaj argumentov za in protiuvedbe davka na nepremičnine.Odločitev, da napišem ta prispevek,je tudi v ugotovitvi, da občinskeuprave temu vprašanju ne posvečajodovolj pozornosti in to kljub temu, dapredstavljajo prihodki s tega naslovapovprečno 10% proračunov občin –ne skrbi pa jih tudi dovolj, da je obsegnadaljnjega financiranje morebitiodvisen tudi od njihovega sodelovanjapri množičnem vrednotenjunepremičnin (ki je celo zakonskopredpisan).Moj širši pogled na uvedbo davka nanepremičnine sem že podal v pismubralcev, ki je bil objavljen v Delu dne17.1.2009 na strani 5 (http://www.delo.si/tiskano/html/20090117/Delo/0). Priporočam ogled članka,ki je v bistvu negativen odgovor napobudo, da se naj namesto uvajanjadavka na nepremičnine uvede davekna »pretirano oz. neracionalno«potrošnjo v smislu – nepremičninenaj ne bodo predmet obdavčitve, saj sosi jih ljudje zgradili s trdim delom in zodrekanjem. V odgovoru podajam tudinekatere ugotovitve glede nespametnein kratkoročne prostorske politike.Te posledice se nam sedaj vračajo vobliki dragih reševanj komunalnoinfrastrukturnih problemov, ki so vvelikem obsegu na ramenih občin.Preteklost in (še) sedanjost dajatevna nepremičnineObjektiven odgovor glede obdavčitvenepremičnin je v Sloveniji praktičnonemogoč. Do nepremičnin v Slovenijiprevladuje predvsem subjektivenodnos, ki gre vse do meje iracionalnega.Večina stanovanjskih hiš je bila zgrajenaz lastnim delom, zato je tudi prisotenmočan emocionalni odnos do telastnine. Država je v preteklosti s takšnopolitiko na nek način kupovala socialnimir. V takratni družbi so se reševalistanovanjski problemi z nenadzorovanogradnjo stanovanjskih hiš na komunalnoneopremljenih področjih, država pa jetakšno ravnanje na tihem podpirala.Kljub temu, da je država s tem pospravilaz mize en problem, se je pojavil drugiproblem - posesti oz. možnost uporabenepremičnin v družbeni ureditvi, kiskoraj ni poznala zasebne lastnine. Zatoje bilo potrebno glede na družbenoureditev, v kateri je vladala družbenalastnina, uvesti vsaj nek družbenikorektiv. Odziv države je bil v tem, daje država uvedla neko nadomestilo zaposest ali lastništvo, ki naj bi presegaloneka družbena pričakovanja oz. merilaza posameznika oz. družino. S temsmo pridobili NUSZ in davek napremoženje.Prihodki lokalnih skupnosti so vdružbenih ureditvah zelo raznolikiin so odvisni od družbene ureditve, kiureja razmerje med državo in lokalnosamoupravo. To razmerje že navzvenodraža način urejanja javnih zadev. Žev evropskem prostoru zaznamo zelorazlične ureditve - od skandinavskihlokalnih skupnosti, ki imajo zelovelika pooblastila, pa vse do držav, kiprepuščajo lokalnim skupnostim zelomalo pooblastil. V preteklosti in16

sedanjosti sta v Sloveniji že od nekdajbili NUSZ in davek na premoženje, kotv preostalih državah (tudi zahodnegapolitičnega sistema), prihodek lokalnihskupnosti. Tudi v bodoče (če bosprejet zakon na davek nepremičnin)je mogoče pričakovati, da bodo davkiin dajatve na premoženje prihodeklokalnih skupnosti.Donosnost dajatev na nepremičninein politični razlogi za sprejetje davkana nepremičnineMakroekonomsko in politično gledanoz vidika celotnega državnega proračuna,predstavljajo javne dajatve z naslovaobdavčitve nepremičnin dokaj majhnovrednost (145,6 mio za leto 2007).Občine tako zberejo v proračune lokalnihskupnosti povprečno 10 % njihovihprihodkov, kar pa je gledano z vidikalokalnih skupnosti zelo pomembenprihodek. Ti prihodki predstavljajo vstrukturi celotnega državnega proračunale ca. 1,9 % (za leto 2009 znaša celotenproračun 7,920 mio EUR). Obstajaverjetnost, da bi bilo možno na nekinačin nadomestiti izpad teh finančnihsredstev (v primeru da davka ne biuvedli), vendar se tukaj odpirajo še drugedileme, ki jih bom opisal v nadaljevanju.Nujnost zagotavljanja teh sredstev pa jeneizpodbitna, saj glede na povečevanjeobsega nalog občin ob nespremenjenihprihodkih občine že sedaj prisiljuje vzadolževanje. Navedeno ima posledicetudi že na makroekonomskem položajuSlovenije. Vprašljivo je tudi načelopravičnosti – izpad prihodkov davka nanepremičnine bi morali pokriti tudi tisti,ki niso lastniki nepremičnin.Prav tako je s političnega vidika zeloneprijetno obdavčiti 1,2 mio lastnikovnepremičnin, ki jih je po popisu izleta 2007 6,5 mio. Sicer je pri tem nanek način mogoče pritrditi bivšemupremierju, ki je izrekel znameniti stavek:»Torej, povedal bom še stotič, tudiza gluhe, vlada ne predlaga nobenihdavkov na nepremičnine.« 1 , vendarje v nadaljevanju vseeno zamolčal, dapopis nepremičnin predstavlja uvodv davek na nepremičnine. Navedenidavek bi nadomestil NUSZ in davek odpremoženja, tako da praktično gledano,res ne gre za nov davek. Vznemirjanjelastnikov z obvestili o njihovi posplošenivrednosti vsekakor ni dobro za katerokolipolitično garnituro, ki takrat vlada.Če strnemo – gornji (politični)razlogi vodijo k temu, da bo moralapolitična oblast (katerekoli opcije), kibo predlagala davek na nepremičnine,imeti zelo dobre argumente, predvsempa dovolj poguma, da bo prevzela nasemarsikatero upravičeno ali neupravičenokritiko. To dejstvo je verjetno tudiglavni razlog, da si vsaka politična oblastv samostojni Sloveniji podaja davek nanepremičnine kot vroč kostanj in dakljub dolgoletnim obljubam še nimamouvedenega tega davka. Gledano z gornjihvidikov lahko pripišemo uvedbi davkana nepremičnine minus (vsaj za vsakopolitično oblast, ki ga bo uvedla).Argumenti upravičenosti uvedbedavka na nepremičnineRazlogov za uvedbo davka nanepremičnine je kar nekaj: popolnomazastarela (v bistvu neustavna) NUSZin davek na premoženje, predmetobdavčitve ni vrednost nepremičnine,premalo vzvodov za izvajanje zemljiškepolitike ipd. Poskušal bom navesti vsajnekaj argumentov, ki bodo v nasprotjus političnimi razlogi v prid uvedbi davkana nepremičnine.V žarišču1Janez Janša na seji državnega zbora 18. decembra 200617

V žariščuKljub temu, da je NUSZ bil zakonskopredpisan že leta 1977, ga že takratniso uvedle vse občine in tudi ne za vsastavbna zemljišča. Nova ureditev, ki jepodrobnejše določala NUSZ, sega vleto 1984 na podlagi Zakona o stavbnihzemljiščih, katera določila so še danes vveljavi (ob dopolnitvah z Zakonom ourejanju prostora in Zakonom o graditviobjektov). Določila predpisujejozgolj neki okvir, ki določa predmetdajatve, osnovna merila in kriterije zadoločanje višine, oprostitve ipd., vseostale stvari pa prepušča občinskimodlokom. Ker je trenutno občin vSloveniji 210, imamo tudi (teoretičnoin praktično) 210 različnih odlokovo nadomestilu za uporabo stavbnihzemljišč (pa še tu obstaja vprašanje aliimajo vse občine odloke sploh sprejete).Gre torej za razpršeno, nepreglednoin nekonsistentno določanja višinedajatve NUSZ. Prav tako je bilo karnekaj odločitev ustavnega sodišča, vkaterih je to ugotovilo, da je NUSZsicer neustaven, vendar predstavljanenadomestljiv vir financiranja lokalnihskupnosti in bi njegova ukinitevpovzročila resno nevarnost za izvajanjezakonskih nalog lokalnih skupnosti in gazato pušča v veljavi (oz. dopušča njegovoizvajanje).Neustrezna je tudi določitev predmetadajatve, od katere se odmerja NUSZ.Na višino NUSZ, skladno z zakonom,vpliva le nekaj okoliščin, kot so npr.lokacija, površina, namembnost,komunalna opremljenost… V praksizato prihaja do situacij, ko plačata enakNUSZ uporabnik zelo razkošne hišekakor tudi uporabnik na pol razpadajočestanovanjske hiše, ki ima na njegovožalost enako površino in se nahaja naenakem območju z enako komunalnoopremo. Po mojem mnenju gre v takšnihprimerih za nedopusten in popolnomanepravičen kriterij. Gledano s tegavidika, lahko pripišemo plus za uvedbodavka na nepremičnine, saj naj bi bileden izmed glavnih kriterijev vrednostnepremičnine. Dodaten plus si davekzasluži zaradi poenotenja kriterijev inmeril za celotno območje Slovenije,ki s tem izbija subjektivne kriterije oz.samovoljo občin po določevanju višinNUSZ glede na trenutne (politične)potrebe.Zemljiška politika in davek nanepremičnineDavek na nepremičnine je lahko tudi zeloučinkovit instrument zemljiške politike.Tudi davčni strokovnjaki se strinjajo,da njegov namen nikakor ne sme bitisamo fiskalen. Kot je bilo omenjeno žev začetku tega prispevka, se moramozaradi nespametne prostorske politikedanes soočati z izstavljenimi računi,ki naj bi vsaj delno odpravili posledicetakšnega ravnanja. Na tem vprašanjuse bodo verjetno najbolj lomila kopjapri določevanju stopenj davka. Pri temse bo potrebno soočiti z ekonomskimi,sociološkimi in drugimi argumenti.Čeprav v današnjem sistemu NUSZpomeni prispevek t.i. fizičnih oseb(lastnikov stanovanj in stanovanjskihhiš) v strukturi pobranega NUSZmajhen delež, bo pričakovati, da bo vsakasprememba naletela na buren odziv tehzavezancev. Pri pisanju zakona bo zatopotreben temeljit razmislek pri uvajanjustopnje davka na vrednost nepremičnin,ki niso namenjene stanovanjskemunamenu in bi naj tudi v bodočeprispevale največ k izdatnosti pobranedajatve oz. davka. Z druge strani pa bimoral biti davek vsaj toliko stimulativen,da bi prisilil lastnike nepremičnin, darazmislijo o tistih nepremičninah, kijih dejansko ne potrebujejo za lastnobivanje. Ni potrebno posebej omenjati,da je obstoječ davek na premoženjeneučinkovit, saj so njegove stopnje(kljub možnostim občin, da ga zvišajona 5 x vrednost) tako majhne, da lastnikene prisiljuje k aktivnostim v zvezi zobdavčeno nepremičnino. Pa tudikriteriji so postavljeni zelo visoko in jezato zelo malo zavezancev s tega naslova(pa še ti imajo veliko možnosti, da selahko izognejo plačilu).Da je stanovanjska politika neustrezna,dokazuje že golo dejstvo, da imamo vSloveniji dovolj stanovanj, ki pa nisoustrezno umeščena v prostor ali panjihova struktura ni ustrezna. To stanjese je pojavljalo že pred osamosvojitvijoSlovenije, po osamosvojitvi pa je bilstorjen še en bistven korak na področjunepremičnin - lastninjena stanovanjv prejšnji družbeni lastnini. S temse je bistveno spremenila lastniškastruktura, ki je privedla do tega, da jepostal delež stanovanj v zasebni lastikar 92,4 % (vir SURS: 2002). Takratje bila sestavljena struktura stanovanjsledeča: enostanovanjskih hiš je bilo46,4%, dvostanovanjskih hiš 18,3%,tri- ali večstanovanjskih stavb 34,2%,nestanovanjskih in drugih stavb 1,1%.Velik odstotek lastniških stanovanjje značilnost južnoevropskih držav(Italija,Grčija, Malta…), kar odraža nekzgodovinski odnos do nepremičnin instanje družbene ureditve (družinskapovezanost in navezanost na rodnenepremičnine).V Sloveniji je stanje podobno, tako daimamo »med naseljenimi stanovanji kar82 odstotkov lastniško zasedenih (v njihbiva lastnik s svojim gospodinjstvom),osem odstotkov pa sestavljajo stanovanjav zasebni lasti, katerih uporabnik,ponavadi mlajši sorodnik, ne plačujenajemnine… Pri preostalih dvehskupinah stanovanj smo seveda zelonizko – zasebnih najemnih stanovanj jetri odstotke, neprofitnih/socialnih pasedem odstotkov.« 2K stanovanjem je potrebno prišteti šenezazidana stavbna zemljišča, ki jihlastniki čuvajo za »prihodnje rodove«ali pa jih špekulativnih razlogov nočejoprodati. Kljub nekaterim instrumentom,ki so na voljo, občine ne morejo izvajatizemljiške politike na takšnih2Srna Mandić, Prihodnost ob upokojitvi; Stanovanje, kot četrti pokojninski steber, Sobotna priloga Dela 17.10.2009, str. 818

zemljiščih, saj je odločba ustavnegasodišča razveljavila plačevanje NUSZna komunalno neopremljenih stavbnihzemljiščih. 3 Zelo malo občin se je zatosploh odločilo za uvedbo NUSZ nanezazidana stavbna zemljišča. Ta temaje obširna in strokovno zahtevna, zatomogoče o tej temi kdaj drugič.Skratka, z ustrezno obdavčitvijo bi bilomogoče spremeniti nekatere železnenavade s področja nepremičnin. S stališča»homo oeconomicusa« bi zavezancilahko začeli razmišljati o stroškihvzdrževanja nepremičnin, izgubljenihprihodkov z naslova najemnin in sevedapredvsem iz vidika stroškov davka.Davek na nepremičnine – da ali ne ?Ljudje pri davkih ravnamo dostikratiracionalno, saj se ne zavedamo vsehposledic naših odločitev v danemtrenutku. Dotaknil sem se zgoljnekaterih argumentov za in proti uvedbedavka na nepremičnine. Verjetno si nipotrebno posebej predstavljati izidaodgovora na hipotetično referendumskovprašanje: »Ali ste za uvedbo davka nanepremičnine ?«. Tistih, ki bi obkrožiliodgovor »ZA«, bi težko našli zakakšen procent. Ljudje se pri davkihtežko razumsko odločajo, ne glede nato, kakšni argumenti so za sprejetjekakšnega davka.Četudi bo ponujen predlog davkanadomestil popolnoma neustreznoobstoječo dajatev, bo predlog naletelna bolj ali manj izražen odpor. Priplačevanju davkov gre za plačilo nekedajatve, od katere plačnik ne dobineke neposredne protidajatve. Čeponazorim s citatom: »Plačilo davka jeza davčnega zavezanca breme, ki ga le stežavo sprejema in si zato na različnenačine prizadeva zmanjšati negativneposledice obdavčitve.« 4 Dodatno bodok argumentom »PROTI« verjetnoprilili olja na ogenj tudi vsi tisti, ki sobili opečeni ob poku nepremičninskegabalona in vsi tisti, ki so postali lastnikinepremičnin zaradi drugih okoliščin, kiniso povezane z nujnostjo njihove rabenepremičnin.Kot sem nakazal v prispevku, obstajatudi možnost, da se davek preprostone uvede. Pri tem razmisleku bi želelopozoriti le na eno temeljno načelo– načelo pravičnosti. Breme bo v temprimeru razporejeno na druge davčnezavezance, ki niso povezani s predmetomobdavčitve t.j. nepremičninami obdejstvu, da imamo v Sloveniji kar za 180milijard evrov vrednih nepremičnin.Če ponovim – želim si le razmislekob morebitni uvedbi davka nanepremičnine. Z veseljem bom prisluhniltudi drugim argumentom – pa naj bodoza ali proti.Janko Trobiš, Mestna občina Celje inpredsednik delovne skupine za NUSZpri SOSKomentar izraža stališče avtorja inne nujno tudi organizacije, v kateri jezaposlen, članstva delovne skupine aliuredništva časopisaV žarišču3o tej odločitvi morda kdaj drugič. Pripravljavec zakona je ob pisanju odgovora US naredil »salto mortale« glede na jezikovno in teleološko razlago spornega člena.4Mag. Nina Veršnik, pravnica; cisti.racuni@finance-on.net, objavljeno 6.9.04 22:0019

Financiranje javnih kulturnih zavodov občinustanoviteljic po 1.1.2010 jedro velike neznankeV petek, 4.12.2009, sta se na Ministrstvu za kulturo sestala Sekcija mestnih občin Skupnosti občin Slovenije in ministrica za kulturo Majda Širca.Kar nekaj mestnih občin si je v zadnjih mesecih neuspešno prizadevalo za srečanje z ministrico, slednje pa je v zelo kratkem roku uspelo realiziratisekretariatu SOS. Vsebina srečanja je bila financiranje javnih kulturnih zavodov po 1.1.2010, sekcija mestnih občin pa je zastopala interese vsehprizadetih občin ustanoviteljic.V žariščuKljučne zahteve predstavnikov Sekcijemestnih občin SOS so vsebovane vnaslednjem: »Višina sofinanciranja vletih 2010 in 2011 s strani države nebo manjša kot v letu 2009, ne gledena morebitne spremembe državnegaproračuna v naslednjem dvoletnemobdobju. Trajna ureditev statusain financiranja občinskih muzejevin galerij od leta 2012 naprej bopotekala v sodelovanju z občinamiustanoviteljicamiin na podlagiusklajenih predhodnih sprememboziroma dopolnitev vseh predpisov, kiurejajo to vprašanje.«Ministrica za kulturo Majda Širca je bilaizjemno kooperativna ter se je na vabilosekretariata odzvala izjemno hitro.Glede zahtev predstavnikov mestnihobčin je izrazila svoje načelno soglasjev zvezi s vključevanjem predstavnikovobčin v prihodnje zakonske spremembeoz. dopolnitve, medtem ko je zavezoMinistrstva za kulturo, da se sredstva vletih 2010 in 2011 ne bodo zmanjšala,zavrnila iz objektivnih razlogov. Čepravso predstavniki Sekcije mestnih občins petkovim dialogom bili v veliki merizadovoljni, obstaja še vedno dilemaoziroma nerešeno vprašanje gledefinanciranja, ki pa ga je v dobro obehstrani z dolgoročnega vidika potrebnorešiti.Tripartitna pogodba o sofinanciranjupooblaščenega muzeja/galerije v letu2010, ki jo je pripravilo Ministrstvo zakulturo, vsebuje med drugim naslednjedoločbe: »Sredstva se dodelijo znamenom izvajanja državne javneslužbe in za izvajanje nalog varstvapremične in žive dediščine širšegapomena. (…) Financer sofinanciradržavno javno službo v obsegu izprejšnjega odstavka, vendar največ vvišini 80 % vseh stroškov delovanjamuzeja.« (4. člen pogodbe). Razliko(najmanj 20% vseh stroškov delovanjamuzeja/galerije) bo morala prispevatiobčina-ustanoviteljica (oziroma občinesoustanovitelji)!Mnenje Komisije za kulturo SOS:Glede na nedosežen dogovor spredstavniki Ministrstva za kulturoje v tem trenutku povsem realnopričakovati, da bo ministrstvo vsajnekaterim pooblaščenim muzejem ingalerijam zagotovilo manj sredstev vletu 2010 kot v letu 2009. Ob dejstvu,da občine v svojih proračunih za leto2010 nimajo zagotovljene razlike vvišini najmanj 20% vseh stroškov, smovse občine-ustanoviteljice povabili kenotnemu in usklajenemu pristopu doMinistrstva za kulturo, ne glede na to,ali bo posameznemu muzeju/galerijidržava nemara namenila nekoliko več20

sredstev kot v letu 2009. Komisijaza kulturo meni, da gre predvsemza načelno vprašanje državnegafinanciranja občinskih muzejev/galerij, ki je odločilnega pomena tudiza financiranje po 1. januarju 2012(Podpis pogodbe o sofinanciranju vnaslednjem letu predstavniki komisijerazumejo tudi kot dolgoročno zavezoobčine-ustanoviteljice glede višinesredstev in namena sofinanciranja.)Komisija za kulturo SOS je zatopredlagala, da Skupnost občinSlovenije, potem ko bo Ministrstvoza kulturo posredovalo podatke ofinanciranju posameznih muzejev/galerij, opravi primerjalno analizo gledena financiranje le-teh v preteklosti inseznani vse občine-ustanoviteljice okonkretnih finančnih posledicah vletu 2010. Glede na nastalo situacijomenijo namreč, da nam le enoten inusklajen pristop, vključno z možnostjo,da nobena občina-ustanoviteljica nepodpiše pogodbe o sofinanciranjupooblaščenega muzeja/galerije v letu2010, zagotavlja realno pogajalskopozicijo do Ministrstva za kulturo, kiše vedno vztraja pri svoji ignorantskidrži. Predlog komisije izhaja tudi izspoznanja, da občine ustanoviteljice nemorejo sprožiti upravnega spora, saj sostranke v postopku muzeji/galerije, kiso se potegovali za pooblastila v skladu z»Javnim ciljnim razpisom za podelitevpooblastila za opravljanje državne javneslužbe muzejev« ( JPR19-PSM-2009),ki ga je Ministrstvo za kulturo objavilo27. marca 2009.Občinam ustanoviteljicam je komisijaza kulturo posredovala enotnodikcijo izjave župana/županje, ki jo jepredlagala v podpis. S takšnimi izjavamiželimo izraziti nedvomno enotnostališče vseh prizadetih občin.Vlado Kožel,predsednik komisije za kulturo SOSMO Celje14. seja predsedstva SOS z ministrom LukšičemPredsedstvo Skupnosti občinSlovenije se je 17. novembra 2009sestalo na 14. redni seji. V vsebinskemudelu o problematiki izvajanja predšolskevzgojo je gostilo ministra za šolstvoin šport dr. Igorja Lukšiča. Prisotni sobili ob glavnih točkah dnevnega redaseznanjeni tudi z delom komisij insekcije mestnih občin ter sekcije ostalihobčin, ki sta se sestali pred samo sejopredsedstva. Minister je prisotnimpredstavil prioritete na področjupredšolske politike. Priznal je, da imadržava do tega sektorja v proračunuizrazito »mačehovski odnos«, zatobo v začetku decembra organiziranaokrogla miza, s katero želijo poudaritipomembnost tega starostnega obdobja.Povedal je tudi, da so zaradi trenutnegapoložaja ukinili brezplačen vpis5-letnika, za kar si bodo prizadevali, dabo sčasoma uveljavljeno. Postopno si bopo besedah ministra ministrstvo tudiprizadevalo, da bo vrtec brezplačen,čeprav je veliko pritiskov na že uvedensocialni ukrep, v skladu s katerim jevpis drugega otroka v vrtec brezplačen.Minister je izpostavil predvsem željo,da bi v prihodnosti skupaj z občinamiin Službo za lokalno samoupravo inregionalno politiko iskali ustreznerešitve v razbremenjevanju finančnihbremen. Minister vidi rešitve tudi vMi med seboj21

funkcionalni gradnji ter v možnostizačasnih - mobilnih variant. PredsedstvoSOS je podprlo predlog sekcije mestnihobčin, da se ustanovi komisija za vrtceglede prostorskih normativov. MinisterLukšič se je zavezal, da bo ministrstvonaredilo analizo stanja na tem področjuter primerjavo z ostalimi evropskimidržavami, saj po njegovih besedah nirazloga, da bi v Sloveniji imeli vrtcedražje kot drugod.točko razno so med drugim obravnavalitudi pobudo Mestne občine Ljubljanav zvezi s spremembo 9. člena Zakona ofinanciranju občin, na podlagi kateregalahko občine od leta 2007 predpišejoobčinsko takso le za z zakonomtaksativno naštete razloge, med katerimije določena uporaba javnih površin zaprirejanje razstav in zabavnih prireditev.Predsedstvo Skupnosti je podprlopobudo in jo naslovilo na Ministrstvo zafinance. Predsedstvo se je tudi strinjalos predlogom o ustanovitvi Komisije zaobčinsko redarstvo, za katero so se žepričeli postopki evidentiranja članov vdelovno skupino.Alenka JarcMi med sebojCeloviti vpogled v problematikoizvajanja prenosa infrastrukturev upravljanje občin, izvajanjagospodarskih javnih služb ter določanjecen komunalnih storitev, ki se kažejov lokalnih skupnostih, je podal dr.Boštjan Brezovnik z Inštituta zalokalno samoupravo in javna naročilaMaribor. Prisotne je seznanil, da jena tem področju prišlo do celovitereforme, ki pa je za seboj pustilanevzdržne konsekvence. Med drugimso sporne določbe Zakona o javnozasebnempartnerstvu, ki posegajo v žepridobljene pravice, kar pa je v nasprotjuz ustavnimi določili in samo prakso. Ktej temi se je seje predsedstva udeležilatudi Bernarda Podlipnik z Ministrstvaza okolje in prostor, ki je povedala,da je bilo s strani občin zasleditipritiske glede spornega pozitivnegastrokovnega mnenja o oblikovanjucene komunalnih storitev. Ministrstvovidi težavo predvsem v evidencah inorganiziranosti v občinskih upravah, čese ta pomanjkljivost ne odpravi, pa boimelo za posledico veliko občin težavez računskim sodiščem. Skupnost bo vsodelovanju z inštitutom dala pobudo zaspremembo Pravilnika o metodologijiza določitev cen s predlogom, da seroki navedeni v pravilniku podaljšajo zanajmanj dve leti.Na seji predsedstva je bilo govora šeo postopkih združevanja Skupnostiobčin Slovenije in Združenja občinSlovenije, kjer se je predsedstvoseznanilo z dosedanjimi postopki inprizadevanji Skupnosti po združitviobeh reprezentativnih asociacij. Pod22

Sekcija mestnih občin o ukinitvi sredstev v upravljanjuSekcija mestnih občin Skupnosti občinSlovenije se je na svoji prvi, ustanovniseji sestala 17.11.2009 v prostorihMestne občine Kranj. Ukinitev sredstevv upravljanju je bila točka dnevnegareda, ki je trenutno v mestnih občinahizjemnega pomena, saj prinaša velikovprašanj in nejasnih situacij. Razpravljaliso vsi predstavniki mestnih občin, namenrazprave pa je bil izmenjati stališča,medsebojne izkušnje ter iskati rešitve.Ob tem je predsedujoči Bojan Šrotpovedal, da je Skupnost občin Slovenijena Ministrstvo za okolje in prostor in naVlada Republike Slovenije je na 30. redniseji s sklepom št. 47800-4/2009/17 zdne 4. junija 2009 sprejela Strategijoravnanja z nepremičnim premoženjem(v nadaljevanju strategija). V strategijije med nalogami določila tudi konkretnenaloge Ministrstva za pravosodje. Točka1.9 strategije določa, da je Ministrstvoza pravosodje dolžno v sodelovanjuz Ministrstvom za javno upravo indrugimi pristojnimi ministrstvi temeljitoproučiti ter se na tej podlagi odločiti omorebitni pripravi spremembe predpisov,s katerimi bodo nepremičnine, ki imajostatus zapuščine brez dedičev, postalelast samoupravnih lokalnih skupnosti naobmočju katerih ležijo. Pri pripravi tehpredpisov je Ministrstvo za pravosodjedolžno zagotoviti sodelovanje združenjobčin v skladu s 94. členom Zakona oMinistrstvo za finance naslovila dopis,v katerem je opozorila na problemstandarda 35 in nedorečenost vsebinskihtežav na tem področju. Predstavnikimestnih občin so na seji izrazili tudipotrebo po ustanovitvi »ad hoc«delovne skupine za spremembo Zakonao financiranju občin. Praksa zadnjihlet kaže, da država sprejema zakone inpodzakonske predpise, ki v veliki meriprizadenejo občinske proračune terprinašajo nove obremenitve in obveznosti,ki jim je težko slediti in jih realizirati. Šeposebej pa občine že nekaj časa opozarjajolokalni samoupravi. V zvezi s predmetnoproblematiko so se v torek, 1.12.2009,na Ministrstvu za pravosodje sestalipredstavniki Skupnosti občin Slovenije(v nadaljevanju skupnost), predstavnikiomenjenega ministrstva ter državnegapravobranilstva. Predstavniki skupnostiso uvodoma v zvezi s tem poudarili, dase postavlja zgolj in predvsem vprašanjeoziroma dilema v primeru, da navedenopredstavlja večje stroške ali nesorazmerneobveznosti za samoupravne lokalneskupnosti glede na koristi, kar se nanašatako na vrednost zapuščine v povezavi sterjatvami zapustnikovih upnikov kot tudina stroške z predmetnimi nepremičninami.Našo domnevo so samo še potrdilipredstavniki državnega pravobranilstva,ki so podrobneje predstavili vse problemeter stroške, ki jih prinašajo zapuščinena dejstvo, da občine, ki so sedežneobčine institucij, katerih pristojnostiso širše od meja občin, za delovanjeteh ne prejemajo nobenih dodatnihsredstev. Mestne občine in občine, ki jihje mogoče šteti kot regionalna središčana nekaterih področjih, so tako tiste, kimorajo znotraj svojih lastnih sredstevzagotavljati sredstva, za investicije insredstva za delovanje institucij, katerihstoritve uporabljajo uporabniki iz širšega,regionalnega »bazena«.Jasmina TkalčičZapuščine brez dedičev se ne bodo prenesle na občinebrez dedičev. Omenjene zapuščine so vvečini primerov prezadolžene, prav takoso sodni postopki zelo dolgi in prinašajododatne stroške ter obveznosti. S tem, koso predstavniki državnega pravobranilstvapovedali, da v danem trenutku in obveljavni zakonodaji »ne privoščijo prenosazapuščin brez dedičev na občine«, so samopotrdili domnevo, da prenos zapuščin brezdedičev v danem trenutku na občine nepride v poštev. Tako je na sestanku bil sprejetsklep, da je v tej fazi prenos predmetnihzapuščin na občine nesprejemljiv, karse pa tiče problematičnosti postopkovin zakonodaje pa bo ministrstvo zapravosodje, ministrstvo za javno upravoin državno pravobranilstvo pristopilok spremembi zakonodaje v smeripoenostavitve postopkov.(SP)Mi med seboj23

Srečanje predstavnikov skupnostiz ministrom dr. GjerkešemMi med sebojPredstavnice in predstavniki Skupnostiobčin Slovenije (v nadaljevanju SOS)so se na Službi Vlade RS za lokalnosamoupravo in regionalno politiko (vnadaljevanju SVLR) sestali z ministromdr. Henrikom Gjerkešem. Spregovorili soo odprtih vprašanjih ter iskali rešitve težav,s katerimi se soočajo predstavniki lokalnesamouprave. Ministru so predstavilinabor problemskih zadev, s katerimi sesrečujejo občine. Dr. Gjerkeš je uvodomapozdravil takšna skupna srečanja, saj sezaveda, da je v smeri reševanja težav nujnosodelovanje s predstavniki lokalne oblasti.Poudaril je, da je prejel popis problemskihzadev, ki mu jih je posredovala SOS in kipovzemajo najbolj problematične zadevev občinah. Zaveda se, da jih je ogromnoin da nekaterih težav ministrstvo nebo zmoglo reševati samo, zato apelirana pogostejša srečanja s predstavnikiasociacij. Minister je prav tako zagotovil,da bosta tako SOS kot tudi Združenjeobčin Slovenije obravnavana kotenakovredna sogovornika nasprotiministrstvom pri sprejemanju predpisovin postopkov, ki se tičejo občin.Predstavniki asociacij so se z ministrompogovarjali tudi o črpanju evropskihsredstev, kjer se pričakuje pospešitevS sklepom predsedstva Skupnosti občinSlovenije je bilo sklenjeno, da se izmedčlanov delovne skupine za notranjorevizijo pri Skupnosti občin Slovenijeizbere komisija, ki bo opravila pregledekakovosti notranjih revizijskih službpo občinah. Dne 9. septembra 2009 jekomisija, sestavljena iz mag. BožidarjaJagra, mag. Nataše Koprivšek in SimoneKrese, opravila prvi pregled v Mestniobčini Maribor (v nadaljevanju MOM).Cilj pregleda so bile zlasti aktivnosti,s katerimi bi komisija preučila vsenajpomembnejše dejavnike tveganja, ki sopostopkov v zvezi s 5. razpisom izOperativnega programa krepitveregionalnih razvojnih potencialov zaobdobje 2007 – 2013. SOS je pri temopozoril, da je nujno potrebno pospešitivse aktivnosti, saj mora biti skupen interestako občine kot države, da se evropskasredstva, ki so na razpolago, počrpajo.Minister je poudaril, da se pričakujezačetek priprave razpisa, ki bo objavljenpredvidoma v januarju naslednjega leta.Skupnost je še ob tem dodala, da je meddrugim nujno potrebna analiza uspešnostipri črpanju EU sredstev, da se odpravijopomanjkljivosti in ovire. S strani SOSje bilo opozorjeno na problematikokomunalne in cestne infrastrukture,predvsem glede prenosa v upravljanje naobčine. Pri prenosu se pojavljajo številnetežave, saj dejansko stanje ni zrelo zaveljavno ureditev. SOS je zato zahtevalpodaljšanje roka za prenos komunalneinfrastrukture.Z ministrom so predstavniki Skupnostispregovorili še o ustanavljanju pokrajin.SVLR že usklajuje nadaljnja postopanjav zvezi s pokrajinsko zakonodajo, vendarse je potrebno zavedati, da morajo biti tipostopki opravljeni korektno in natančno,je še poudaril minister. Podpredsednikobvladovana v zadostni meri in opozorilana morebitne slabosti. V ta namen so bilipredlagani proučitev možnosti izvajanjanotranje revizije, pregled indikatorjev inovrednotenje upravljanj tveganj, pregledsistema notranjega kontroliranja terravnanje z dokumentarnim gradivom.Komisija je ob pregledu ugotovila, da jeMOM zagotovila kvalitetne možnostiza izvajanje dejavnosti notranjegarevidiranja, prav tako so prostori primerniza opravljanje nadzora. Služba za notranjerevizije MOM dosledno zagotavljainformiranost, ki jo dokumentira zSOS Anton Peršak je povzel naborproblemskih zadev in ministra predvsemopozoril na problematiko javno zasebnegapartnerstva, na izvajanje občinskihprostorskih načrtov v zvezi z Zakonomo prostorskem načrtovanju, pa tudi naproblematiko lastništva nad občinskimicestami, pri kateri bi bilo nujno potrebnovzpostaviti evidenco, ki bi izkazalapravilno dejansko in pravno stanje.Minister je bil v nadaljevanju tudiopozorjen na še vedno pereč problemfinanciranja občin in z njim povezanimdoločanjem višine povprečnine. SVLRmora ob prihodnjih spremembahZakona o financiranju občin upoštevatitudi predloge, katere je na to temoposredoval SOS. Minister dr. Gjerkeš jeob koncu naznanil, da se bo oblikovaloskupno posvetovalno telo za uspešnoizvajanje evropske kohezijske politike,katero bo sestavljeno iz predstavnikovSOS, Združenja občin Slovenije terSVLR. Ministrstvo je mnenja, da se botako najučinkoviteje uresničila možnostizpolnitve vseh zastavljenih ciljevoperativnih programov.Alenka JarcPregled kakovosti notranje revizijske službe v MOMeksternimi in internimi vročilnicami,je še ugotovila komisija. Cilj pregledaje bil izpolnjen nad pričakovanji. Vporočilu je komisija zapisala, da meni, dabi MOM ob upoštevanju Usmeritev zadržavno notranje revidiranje ter Uredbe oupravnem poslovanju in drugih internihaktov še izboljšala obstoječe stanje.Komisija predlaga, da se takšni postopkipregledov nadaljujejo, saj je izmenjavastrokovnih izkušenj in dobre prakse večkot koristna za nadaljnja ukrepanja.Alenka Jarc24

Zdravstveno zavarovanje občanovše nekaj časa problematičnoV postopku sprejemanja noveleZakona o zdravstvenem varstvu inzdravstvenem zavarovanju je Skupnostobčin Slovenije nenehno opozarjala,da je s spornimi določbami Zakonao spremembah in dopolnitvahZakona o zdravstvenem varstvu inzdravstvenem zavarovanju (Uradni listRS, št. 76/2008; ZZVZZ-K) ogroženafinančna sposobnost samoupravnihlokalnih skupnosti za izvajanje njihovihz Ustavo RS in zakoni določenih nalog,zaradi česar jim je onemogočeno,da bi lahko svojim prebivalkam inprebivalcem v celoti zagotovile pravicodo uresničevanja lokalne samouprave.Kljub vsem pripombam in opozorilom,ki so bile očitno »ignorirane«, jenovela zakona bila sprejeta.Nadalje je ministrstvo ravnalo naškodo občin pri sprejemanju Pravilnikao merilih za ugotavljanje dohodkov,prihrankov in premoženja občanovza prijavo v obvezno zdravstvenozavarovanje (Uradni list RS, št. 126/08, vnadaljevanju »pravilnik«), ki je pogoj zaizvajanje spornih določb novele zakona.Kljub mnogim pripombam in obljubi,da bo pravilnik usklajen s predstavnikiobčin, je ministrstvo ravnalo v nasprotjuz omenjeno zavezo ter objavilo pravilnikv Uradnem listu RS 31.12.2008. Občineso se znašle v nezavidljivem položaju,saj je na ta način, kot ga določata novelazakona ter pravilnik, izvajanje zakonapraktično onemogočeno.Z dopisom, ki ga je s strani Ministrstvaza zdravje prejela skupnost daljnega3.4.2009, je le to priznalo, daje bila sprememba zakona, vkaterem so določeni kriteriji, ki sopodlaga za zavarovanje občanov,NEDOMIŠLJENA. Ministrstvopriznava, da stanje, ki ga je povzročilapredmetna sprememba zakona otežujezagotavljanje obveznega zdravstvenegazavarovanja za socialno ogroženeobčane. Zaradi tega naj bi ministrstvopredlagalo spremembo kriterijev tako,da zaradi zagotavljanja obveznegazdravstvenega zavarovanja ne bo prišloše do dodatnega oškodovanja oseb, ki sezavarujejo kot občani.Od obravnavanega dopisa je minilo žeskoraj osem mesecev, Ministrstvo zazdravje pa kljub zavezi iz omenjenegadopisa do današnjega dne ni storiloprav ničesar. Občine so že slabo leto vpoložaju, ko se še vedno sprašujejo, kakoizvajati veljavno zakonodajo na področjuobveznega zdravstvenega zavarovanjaobčanov, saj po analizi Skupnosti občinSlovenije kar 90 odstotkov občin neizvaja postopkov v skladu z zakonom.Na drugi strani pa so ponovno na udarusocialno ogroženi občani, ki so še kakopotrebni pomoči v teh težkih časih.Pravica do zdravstvenegavarstva je ustavna pravica,zato je skupnost pozvalaministra, da v skladu ssvojo zavezo v najkrajšemmožnem času sproži vsepotrebne postopke zaspremembo trenutnihpredpisov, s katerimibo ponovno omogočenenostaven postopekzavarovanja tako zasocialno ogrožene občanekot tudi za samoupravnelokalne skupnosti.Ministrstvo se je naomenjeni dopis odzvalos kratkim odgovorom,da se zavedajo situacije,v kateri se je znašelmarsikateri socialnoogroženi občan in da, kotže nekaj časa obljubljajo,Ministrstvo za zdravjepripravlja nov zakon, ki naj bi določilenostavnejši postopek za prijavo vobvezno zdravstveno zavarovanjeobčanov.Skupnost je v odgovoru na skopi dopisministrstva reagiralo s predlogomter pozvalo k ustanovitvi skupnegakoordinacijskega telesa za sprememboZakona o zdravstvenem varstvu inzdravstvenem zavarovanju. Predmetnipredlog je skupnost podkrepila zargumentom, da je priprava realnihin izvršljivih določb zakona mogočazgolj z medsebojnim sodelovanjem,pripravljavci predlogov sprememb pa vveliki večini ne poznajo podrobnejšihpostopkov delovanja lokalnih skupnosti.Ravno slednje pa so vršilke zakonskih inpodzakonskih predpisov.Siniša PlavšićMi med seboj25

Nas bo ministrstvo s spremembamiPravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcihponovno »razveselilo«?Mi med sebojSkupnost občin Slovenije se je konecleta 2008 intenzivno ukvarjala spredlogom Pravilnika o metodologijiza oblikovanje cene programov v vrtcih,ki izvajajo javno službo, vendar je vzačetku leta 2009 delo na tem pravilnikuzastalo. Skupnost je morala s svojimipripombami na hitro odreagirati prispremembah Zakona o financiranjuvzgoje in izobraževanja, brez našegasodelovanja in vednosti so bile v avgustu2008 sprejete spremembe in dopolnitvePravilnika o normativih in kadrovskihpogojih za opravljanje dejavnostipredšolske vzgoje.Ministrstvo za šolstvo je v tem letu pričelos pogovori za marsikatero spremembo,vendar so spremembe in novi predlogisprememb sledili precej nesistematično.Prvi predlog spremembe pravilnika oplačilih staršev je zajemala ne več kot dvačlena in se je nanašala prvenstveno le nauskladitev 21. d člena s spremembamizakonodaje na področju pobiranjadavkov ter spremembo 6. člena pravilnika,kjer bi se naj pravilnik spremenil in bi najza samostojne kulturne ustvarjalce, kijim prispevke plačuje država upoštevaliobračunani in ne le plačani prispevki,ki jih plačuje država. Ob pregledupredlaganih sprememb smo sevedaobčine članice skupnosti predlagale šenekaj manjših popravkov, ki bi jih bilosmiselno in potrebno vnesti v pravilnik,če ga je ministrstvo že »odprlo« .Predlagali smo, da se dopolni oz. spremeni24. člen pravilnika, ki določa postopekobčin za določitev polnega plačila starševv primerih, ko občina ugotovi, da so staršinavajali neresnične podatke. Potrebnoje obnoviti postopek določitve plačilain v obnovljenem postopku občina natodoloči polno plačilo vrtca, po tem, ko jestaršu dala možnost, da se izjasni gledenavajanja neresničnih podatkov. Ob temje ministrstvo dodalo še nov člen, kjer binaj občina upoštevala posebni socialnipoložaj družine ter spremembo 18. členapravilnika, po katerem bi naj ponovnokot spremembo upoštevali tudi višinodohodkov.Prav ta zadnja sprememba je sprožilapravi plaz pripomb in novih predlogov.Namreč, že v preteklosti smo občine kotspremembo upoštevale spremembo višinedohodkov. V praksi pa se je pokazalo,da so starši to s pridom uporabljali inprinašali potrdila o nižjih dohodkih,nemalokrat pa se je pri dohodnini zanaslednje leto pokazalo, da celoletnidohodki niso bili tako nizki. Zato je žepred leti prišlo do spremembe pravilnika,kjer je bilo eksplicitno določeno, kaj sešteje kot sprememba, ki je podlaga zadoločanje višine plačila, in sicer je bilomed drugim določeno, da se upoštevasprememba »virov« dohodkov. Ustavnosodišče pa je v enem od pritožbenemprimeru ugotavljalo, da je to lahko tudivišina dohodkov.Po obsežni razpravi in preverjanju vsehpredlogov in ugotovitvi, da sodiščepresoja, ali je neka pravica v zakonuin podzakonskih predpisih pravilnotolmačena in uporabljena, ne pa alimora biti v nekem aktu ali ne, smo nausklajevalnem sestanku na Ministrstvuza šolstvo in šport prišli do zaključka, dapreprosto vire ali pa višine dohodkov kotspremembe med letom izbrišemo iz 18.člena pravilnika, predvsem z namenompreprečevanja številnih sprememb sredileta. Da pa starši v izjemnih primerihne bi bili oškodovani, smo v skupnostipredlagali, da se v 18. členu pravilnikadoda diskrecijska pravica občine (ki jedrugače že določena v 3. členu pravilnika),da lahko občina tudi sredi leta upoštevaposebni socialni položaj družine in določi26

»nižje« ali »višje« plačilo staršev, kotizhaja iz dokumentov in dejstev, ki so jihstarši navajali ob oddaji vloge za znižanoplačilo vrtca.Ko smo dodatne manjše popravkepredlagali in pregledali naslednji osnuteksprememb pravilnika, se je kar vsulo večještevilo dodatnih pripomb. Veliko od njihje smiselnih, vendar zahtevajo temeljitpremislek in širšo razpravo. Glede nato, da se v občinah zavedamo, da vsakasprememba pravilnika zahteva določenčas že za samo objavo in uveljavitevspremembe, nato pa morajo občineposkrbeti še za spremembo programov,smo se občine osredotočile predvsem zaenostavne in ne bistvene spremembe, kiza seboj ne bodo potegnile spremembprogramov za določanje plačil staršev inpredvsem ne bodo povzročile zadrževanjasprememb in posledično objavepravilnika, saj smo občine z reševanjemvlog za znižano plačilo staršev že začele.Za nekatera odprta vprašanja inpoenotenje ravnanja ter dodatnotolmačenje pa se je ministrstvo obvezalo,da bo posredovalo občinam enotnanavodila, v katerih bodo zapisane vseposebnosti in odpravljene dileme, nakatere smo občine pri razpravi o tehspremembah opozarjale.Nekatere od pripomb, kjer je potrebentemeljit premislek in razprava, so naprimer, da se kot sprememba sredi letaupošteva tudi premoženje družine, ki selahko tudi sredi leta spremeni, vprašljivaje rešitev, ko starši vloge ne dopolnijoin se jim vloga zavrne. Nekatere občineopozarjajo tudi na problem pridobivanjapodatkov subvencij kmetov.Poglobljen pregled pravilnika bi gotovoprinesel še kakšno pomanjkljivost alipa bi še v kakem členu bilo smiselno inpotrebno kaj spremeniti. V kolikor bibile občine prej opozorjene na dejstvo,da bo ministrstvo pravilnik spreminjalo,in v kolikor ministrstvo tega ponovnone bi počelo »zadnji trenutek«, bilahko občine posredovale kvalitetne inpredvsem pravočasne pripombe.Spremembe pravilnika, ki smo jih skupajz ministrstvom oblikovali in dorekli,so sedaj še v proceduri in usklajevanjuna drugih ministrstvih. V času, ko jenastajal ta prispevek, spremembe še nisoobjavljene in samo upamo lahko, da nebo končna dikcija členov popravljena nafinančnem ali pa katerem drugem resorjutako, da bo sicer morda lepše zapisana,občinam pa bo »zagrenila življenje« inotežila vsakodnevno delo in izvajanjepravilnika.Pa srečno novo leto želim!Zlatka Šmarčan, Članica delovneskupine za predšolsko vzgojo pri SOSSestanek Delovne skupine zanotranje revidiranje v Ilirski BistriciČlanice in člani delovne skupine zanotranje revidiranje so se sestali 25.novembra v prostorih občine IlirskeBistrice. Na svojem zadnjem letošnjemsrečanju so se člani in članice seznanili spregledom kakovosti notranje revizijskeslužbe v Mestni občini Maribor (vnadaljevanju MOM), ki je bil opravljen vmesecu septembru. Pregled se je pokazalkot dobra praksa, saj se tako zagotoviprenos dobrih praks in nasvetov članovdelovne skupine, ki pridejo v pregled.Člani komisije, ki so opravili pregled, so bilipozitivno presenečeni, saj je pokazal zeloučinkovito delovanje notranje revizijskeslužbe MOM. Tako člani komisije kottudi predstavnici MO Maribor so mnenja,da so takšni pregledi zelo koristni terupajo, da se bodo nadaljevali.Po pregledu kakovosti so se člani in članiceposvetili še izkušnjam pri najemanjuzunanjih revizijskih služb. Večina članicin članov ima slabe izkušnje z zunanjimiizvajalci notranjih revizij. Problematičnaje predvsem kakovost in sledljivost.Večina zunanjih notranjih revizorjevnima izkušenj z opravljanjem revizijproračunskih uporabnikov in temuprimerna je kakovost njihovih pregledov.Urad za nadzor proračuna tukaj ne opravljasvojega dela, saj ne kontrolira kakovostizunanjih izvajalcev. Pri sledljivosti pa jeproblem, da po opravljeni notranji revizijizunanji izvajalci odidejo in ne sledijosvojim ugotovitvam. Iz navedenih vzrokovje potrebno dobro sodelovanje zunanjihrevizorjev z notranjo revizijsko služboobčine.Nato so se člani in članice seznanili zanomalijami pri notranji reviziji, sajzakonski in podzakonski akti nisokompatibilno rešeni. Na sestankudelovne skupine je bilo dogovorjeno, dase pozove Urad za nadzor proračuna, kinaj začne preverjati dela in naloge, ki sonavedeni v Uredbi o notranji organizacijiin sistemizaciji delovnih mest in nazivovv organih javne uprave in pravosodnihorganih (v nadaljevanju uredba)(Ur.L.RS. št. 58/2003). Izpostavljene sobile anomalije plačnega sistema, ki urejujepoložaj državnega notranjega revizorja.Velikokrat se dogaja, da opis del in nalogv uredbi ni usklajen z nalogami, ki jihdržavni notranji revizor pri proračunskemuporabniku v resnici tudi opravlja.Ob koncu sestanka so se člani in članiceseznanili še z vprašalnikom o zadovoljstvuz delom Urada za nadzor proračuna, kiga je posredovalo Računsko sodišče vsemnotranjim revizorjem. Glavne kritikenotranjih revizorjev so bile, da Urad zanadzor proračuna ne pozna problematikena občinskem nivoju, medtem ko odnotranjih revizorjev veliko zahtevajo.Miha MohorMi med seboj27

Delovni posvet - ukinitev sredstev v upravljanjuMi med sebojDne 22.10.2009 je v Ljubljani potekaldelovni posvet na temo »Vsebinski,računovodski in davčni vidik ukinitvesredstev v upravljanju«. Skupnost občinSlovenije je delovni posvet organiziralav sodelovanju z Združenjem občinSlovenije ter predstavniki Ministrstva zafinance in predstavniki pisarne Jerman& Bajuk, d.o.o. Predstavnici ministrstvaMiranda Groff Ferjančič in VesnaMilanovič sta predstavili vsebinski terračunovodski vidik ukinitve sredstevv upravljanju, medtem ko je ValentinBajuk podrobneje predstavil davčnividik ukinitve sredstev - predvsemkar zadeva obračunavanja DDV terudeležencem ponudil praktične rešitvena zastavljena vprašanja. Udeležba naseminarju je bila aktualnosti tematikeprimerna, saj je z 31. decembrom 2009na podlagi spremembe Slovenskegaračunovodskega standarda 35 (2006)odpravljena možnost računovodskegaizkazovanja sredstev v upravljanju poštiriletnem prehodnem obdobju tudipri javnih podjetjih. Urejanje razmerijmed lastniki infrastrukture in izvajalcigospodarske javne infrastrukture (GJS)bo pomembno spremenilo način urejanjateh razmerij, še posebej glede izvajanjaposameznih nalog pri evidentiranju inobračunavanju stroškov povezanih zinfrastrukturo, posledično pa tudi priobračunavanju in plačevanju stroškovuporabe infrastrukture (najemnine).Z rešitvijo sredstev v upravljanju bozaključena še ena tranzicijska zgodba.Javni partner bo moral v celoti prevzetibreme lastništva in skrb za zagotavljanjedobrin skupnega in splošnega pomena,kar jim nalaga zakon. Razmerja zizvajalci GJS pa morajo biti urejenatransparentno in tako, da bodo izvajalcilahko opravljali svoje naloge.Spremembe ZDDV-1 po 31.12.2009V četrtek, 12.11.2009, je v Kranjupotekal delovni posvet SPREMEMBEZDDV-1 PO 31.12.2009, kiga je Skupnost občin Slovenijeorganizirala v sodelovanju s podjetjemSimič&partnerji, davčno svetovanje,d.o.o.. Glede na to, da je v danemtrenutku večina slovenskih občin takoali drugače DDV zavezank in da se s1.1.2010 koreniteje spreminja Zakono davku na dodano vrednost – ZDDV-1, sta predavateljici Tanja Kaltnekar ter28Nevenka Simić Mićunović na seminarjupodrobneje predstavili spremembe,ki se bližajo in bodo stopile v veljavos 1.1.2010. Zakon o spremembah indopolnitvah ZDDV-1 je bil objavljen vUradnem listu RS št. 85/09 30.10.2009.Novosti se bodo pričele uporabljati s1. januarjem 2010. S spremembami sedosedanji zakon na nekaterih segmentihbistveno spreminja. Če omenimo le dvenajvečji spremembi, sta to zagotovosprememba glede določitve krajaopravljanja storitev ter ukrepi za bojproti davčnim goljufijam. Spremembebodo deležni vsi, ki imajo kakorkoliopravka z DDV, med drugim tudi občinein drugi državni organi. Na splošnobo način določanja kraja opravljanjastoritev pri številnih storitvah po novembistveno drugačen, kajti splošno praviloza obdavčitev storitev določa, da so teobdavčene po kraju sedeža naročnika,če je ta davčni zavezanec. S spremembamise širi tudi krog davčnih

zavezancev za potrebe določanja krajaopravljanja storitev. Poenostavljenopovedano, se bodo za te namene moraliregistrirati vsi, ki na trgu opravljajokakršnokoli dejavnost, vključno zmalimi davčnimi zavezanci, občinamiin drugimi državnimi organi itd., če jimbodo opravljene storitve, za katere veljaobrnjeno davčno breme. Enako velja zaprimere, ko bodo ti zavezanci tovrstnestoritve opravili drugim davčnimzavezancem po sistemu obrnjenegadavčnega bremena. Za določene vrstestoritev bodo še naprej v veljavi posebnapravila, ki bodo tudi spremenjena. Ponovem letu se bo mesečno poročalo tudio vseh opravljenih storitvah, kar pomeni,da se bodo v rekapitulacijska poročilavpisovale vse opravljene transakcije napodročju opravljanja storitev, kadar jeplačnik DDV naročnik storitve.Po uvedbi novega plačnega sistemaV sredo, 18.11.2009, je v Ljubljanipotekal delovni posvet na temo»Odgovori na najpogostejša vprašanjaleto dni po uvedbi novega plačnegasistema«.Nov plačni sistem za zaposlene v javnemsektorju, ki se je začel uporabljati s prvimizplačilom plač po novem (1. avgustalani), je v praksi porodil tudi mnogedileme in vprašanja, ki jih pristojneslužbe odpravljajo in popravljajomorebitne napake.Vendar je kljub temu ostalo še velikovprašanj, ki jih je moč razrešiti s pomočjoprakse in s pomočjo sistematično zbranihnapak in načinov odprave teh napak.Prav tako je vlada nedavno sprejelapredlog Zakona o interventnih ukrepih,na podlagi katerega se prelaga v kasnejšeobdobje tudi povišanje plač v javnemsektorju. Predlog tega zakona prav takopodaljšuje ukrep neplačil od decembraleta 2009 do decembra leta 2010 za delplače z naslova redne delovne uspešnosti.Prav tako predlog tega zakona ohranjaomejitve z naslova povečanega obsegadela v obsegu 20 oziroma v primeruposebnih projektov največ 30 odstotkovosnovne plače.Predavatelj iz ministrstva za javno upravoje slušateljem podrobneje predstavilugotovitve iz postopka nadzora,najpogostejše napake in aktualnavprašanja ob prehodu na nov plačnisistem ter podal odgovore na nekateravprašanja, ki se uslužbencem pojavljajopri njihovem vsakdanjem delu.V zvezi s prehodom na nov plačni sistemter implementacijo tega je potrebnoopozoriti predvsem na 3. in 3.a členZakona o sistemu plač v javnem sektorju.V primeru, ko je javnemu uslužbencu vnasprotju s tretjim odstavkom 3. členatega zakona določena in izplačana nižjaplača, kot bi mu pripadala, se mu razlikaz zakonitimi zamudnimi obrestmi medizplačano in zakonito določeno plačoizplača skupaj s prvim izplačilom plačepo ugotovitvi nastale nezakonitosti.Po drugi strani pa v primeru, koje izplačana višja plača, kot bi mupripadala, se z javnim uslužbencemali funkcionarjem dogovori o načinuvrnitve preveč izplačanega zneska.V primeru, da med delodajalcem indelojemalcem v enem mesecu od pisnegapoziva delodajalca ne pride do soglasja,mora delodajalec preveč izplačaniznesek zahtevati s tožbo pred pristojnimsodiščem.Siniša PlavšićMi med sebojSkupnost občin na sestankuz ministrico za obramboPredstavniki Delovne skupine zazaščito in reševanje pri Skupnosti občinSlovenije (v nadaljevanju skupnost) teržupana MO Velenje Srečko Meh in MONova Gorica Mirko Brulc so se v sredo,2.12.2009, na Ministrstvu za obrambosestali z ministrico dr. Ljubico Jelušič.Uvodoma je skupnost ministricipredstavila najbolj problematične zadeve,ki se pojavljajo v okviru izvajanja zaščitein reševanja v lokalnih skupnostih. Statusprostovoljca, usklajevanje občinskihnačrtov zaščite in reševanja z Upravo RSza zaščito in reševanje (v nadaljevanjuuprava) ter obvladovanje v primeruvečjih nesreč so problematike, ki vdanem trenutku dvigujejo največ prahu.Glede na to, da je aktivnih prostovoljcevvedno manj, je skupnost poudarila, dabi bilo nujno potrebno sistematičnorešiti predmetno problematiko oziromada občine potrebujejo orodje, s katerimbi lahko nagradile aktivne prostovoljcein tako tudi v prihodnosti obdržaleprimerno število prostovoljcev.Ministrstvo se je s predlogom strinjalo terobljubilo, da bo v sodelovanju s skupnostjopoiskalo morebitne rešitve v bližnjiprihodnosti. Kar se tiče usklajevanjanačrtov, je problem pri usklajevanju teh zlokalnimi skupnostmi,29

priznavajo na ministrstvu. Prav takopa naj bi bila uredba tista, ki določa vsepotrebno v zvezi z izdelavo načrtov inministrstvo oziroma uprava nima večjevloge. Poleg tega so se vsi strinjali tudi zpomanjkljivo usposobljenostjo ljudi, kipredmetne načrte ustvarjajo, predvsem vmanjših občinah.Izpostavljena je bila tudi problematikaobvladovanje večjih nesreč. Dejstvo, skaterim se na ministrstvu strinjajo, je, dav primeru večje nesreče ni usklajenegasistema, ki bo ustrezno reagiral inpostopal v primeru teh dogodkov.Predvsem je problem na relaciji medskupinami usposobljenimi za zaščito inreševanje (gasilci…) ter zdravstvom, ki jepredvsem s strani zdravstva neustrezna,kar v primeru nesreč zaradi neusklajenostilahko privede do hujših posledic.Poleg omenjenih problematik je skupnostz ministrico razpravljala tudi o nekaterihdrugih problemih, med katerimi veljaomeniti nujnost interdisciplinarnegapristopa, predvsem načina usklajevanjain priprave tako splošnih, posamičnihkot tudi operativnih aktov na področjuzaščite in reševanja, in sicer v fazipreventive. Že velikokrat smo slišali, daje ključ do izpolnitve temeljnih nalogsistema preventiva. Vendar je vse skupajprepuščeno občinam in upravi, ki imatakljub dobrim nameram premalo moči nanivoju vladnega usklajevanja. Potrebnobi bilo prevetriti zakonodajo, ki se dotikatega področja, saj prav lokalne skupnostiopažajo velika neskladja npr. med tistim,kar bi bilo potrebno storiti v okolju, dane bi prišlo do nesreče, in med tem, karse realno dogaja. V oči bodejo primeri,ko upravne enote izdajajo gradbenadovoljenja za gradnjo tam, kjer obstajatveganje za poplave, plazove ipd.Tudi predstavniki Ministrstva za okoljeso se na nedavnem sestanku s predstavnikiskupnosti strinjali, da je interdisciplinarniodnos do problema najboljša pot doustrezne preventive.Ministrica je na koncu razpraveizrazila zadovoljstvo ter pripravljenostnadaljnjega konstruktivnega sodelovanjas predstavniki Skupnosti občin Slovenije.Siniša PlavšićZa lažje uresničevanje lokalne politikeMi med sebojKako v bodoče z občinskim redarstvom, kakšne spremembe so potrebne v okviru Zakona o financiranju občin in na področju prostorskih normativov zavrtce ter vzpostavitev oziroma oblikovanje partnerstva na področju izvajanja evropske kohezijske politike, so bili vzvodi za evidentiranje predstavnikovobčin članic Skupnosti občin Slovenije v delovne skupine in komisije.Nujne spremembe Zakona ofinanciranju občinSekcija mestnih občin je na svojiustanovni seji v torek, 17.11.2009,sprejela sklep, da se znotraj delovanjaSkupnosti občin Slovenije ustanovidelovna skupina za pripravo spremembZakona o financiranju občin. Sklep jeistega dne na svoji 14. seji podprlo tudipredsedstvo skupnosti. Praksa zadnjih letnamreč kaže, da država sprejema zakonein podzakonske predpise, ki v velikimeri prizadenejo občinske proračuneter prinašajo nove obremenitve inobveznosti, ki jim je težko slediti in jihrealizirati.Še posebej pa občine že nekaj časaopozarjajo na to, da občine, ki so sedežneobčine institucij, katerih pristojnostiso širše od meja občin, za delovanjeteh ne prejemajo nobenih dodatnihsredstev. Mestne občine in občine, ki jihje mogoče šteti kot regionalna središčana nekaterih področjih, so tako tiste, kimorajo znotraj svojih lastnih sredstevzagotavljati sredstva za investicije insredstva za delovanje institucij, katerihstoritve uporabljajo uporabniki izširšega, regionalnega »bazena«. Pravzaradi dejstva, ker Zakon o financiranjuobčin v ničemer finančno ne stimulirateh občin, je sekcija mestnih občinna pobudo nekaterih članic in članovkomisije za proračun in javne financesprejela sklep o oblikovanju delovneskupine, katere naloga bo pripravitiizhodišča za spremembo Zakona ofinanciranju občin, s katerimi bi v sistemfinanciranja občin vključili elementefinanciranja regionalnih institucij.Nujne so spremembe prostorskihnormativov v vrtcihPredstavniki občin ugotavljajo, da jednevni strošek za otroka, ki obiskujevrtec, občutno previsok za lokalneskupnosti ter se je potrebno v prihodnjeorientirati k cenejši in kakovostnejšipredšolski vzgoji. Težave ob vpisu vpredšolsko vzgojo se kažejo tudi zaradispremenjenih normativov, zaradi katerihse zvišujejo stroški na enega otroka.Predstavniki lokalnih skupnosti menijo,da bi bilo smiselno predpisati minimalnestandarde (in ne nadstandarde kot jestorila država), vsaka občinska upravapa bi na tem področju delovala v skladus svojimi zmožnostmi. Za zmanjševanjestroškov občin v tej predmetni zadeviministrstvo v preteklosti ni imeloposluha, prav tako bi slednje lahkopristopilo k določitvi bolj fleksibilnihnormativov glede objektov za vrtce.Sekcija mestnih občin je zato na svojiustanovni seji v torek, 17.11.2009,sprejela sklep, da se znotraj delovanjaSkupnosti občin Slovenije ustanovi30

delovna skupina za pripravo spremembpravilnika o prostorskih normativih zavrtce. Sklep je istega dne na svoji 14. sejipodprlo tudi predsedstvo skupnosti.Ustanovljena komisija občinskegaredarstvaZakon o občinskem redarstvu (Ur. L. št.139/2006) (v nadaljevanju ZORed) jezačel veljati 1. januarja 2007 in opredeljujepodročje občinskega redarstva. Glede nadejstvo, da občine ustanavljajo občinskaoziroma medobčinska redarstva, imajopri delu veliko težav z zakonskimi inpodzakonskimi predpisi. Tako se jenpr. zapletlo že pri uniformah in priizobraževanju občinskih redarjev.Na področju občinskega redarstva jeprihajalo do absurdne situacije, saj sta seMinistrstvo za notranje zadeve in SVLRusklajevala zgolj z Združenjem občinskihredarjev. Slednje zastopa posamezneredarje, ki so včlanjeni v združenje inne službe redarstva, ki jih financirajolokalne skupnosti.Državni organi do sedaj niso imelikompetentnega sogovornika s straniobčin za usklajevanje navedenih zadev.Prepričani smo, da bo komisija, v katerobodo vključeni vodje občinskih redarjev,delovala kakovostno in strokovno,obenem pa bo bila orodje za učinkovitoreševanje težav, ki nastajajo na tempodročju.Naloga komisije bo prioritetno poiskatidokončne rešitve glede uniformobčinskih redarjev, obenem pa bopristopila k spremembam in dopolnitvamZakona o občinskem redarstvu. Nalogakomisije bo med drugim tudi obravnavazakonskih in podzakonskih predlogovs tega področja kakor tudi prisluhnitiin ukrepati na področju izobraževanjaredarjev.Mi med sebojPartnerstvo na področju izvajanjaevropske kohezijske politikeSlužba vlade RS za lokalno samoupravoin regionalno politiko (SVLR) v vlogiorgana upravljanja za evropske31

strukturne sklade in kohezijski sklad jeskladno s sklepi Vlade RS začela izvajatiaktivnosti za operativno načrtovanjeizvajanja ukrepov za izboljšanje črpanjasredstev evropske kohezijske politike vRS v obdobju 2007-2013.Ena od glavnih nalog navedenihaktivnosti je tudi sprotna in učinkovitaanaliza učinkovitosti izvajanjaoperativnih programov ter pripravanekaterih njihovih izboljšav. Pri tem jeizpostavljeno načelo pomoči izvajanjaevropske kohezijske politike, kjer secilji strukturnih in kohezijskega skladauresničujejo tudi v okviru tesnegasodelovanja med organi upravljanjain organi lokalnih skupnosti. Skladnoz navedenim je SVLR predlagalaoblikovanje posvetovalnega partnerstvaza nadaljnje uspešno izvajanje evropskekohezijske politike v RS v obdobju2007-2013.Posvetovalno partnerstvo naj bizajemalo izvajanje in spremljanjeOperativnega programa krepitveregionalnih razvojnih potencialov zaobdobje 2007-2013 in Operativnegaprograma razvoja okoljske in prometneinfrastrukture za obdobje 2007-2013.Gre za vzpostavitev medsebojnesprotne izmenjave informacij inmnenj za nadaljnje učinkovitejšečrpanje sredstev evropske kohezijskepolitike. Posvetovalno partnerstvobo vključevalo izključno tiste vsebineizvajanja in spremljanja Operativnegaprograma krepitve regionalnih razvojnihpotencialov za obdobje 2007-2013 inOperativnega programa razvoja okoljskein prometne infrastrukture za obdobje2007-2013, kjer lokalne skupnostinastopajo v vlogah upravičencev.Članstvo posvetovalnega telesa jesestavljeno iz predstavnikov SVLR, SOSin ZOS, v katero so imenovani po trijepredstavniki vsake asociacije in SVLR(skupaj torej 9 članov).Jasmina TkalčičNove spremembe na področju predšolske vzgojeMi med sebojMinistrstvo za šolstvo in šport se jepravzaprav že drugič v tem letu lotilosprememb Zakona o vrtcih. Prvespremembe so bile sicer pripravljenekonec preteklega leta, o njih smogovorili še v začetku tega leta. Ključnatočka, okoli katere so se vrtele spremembein seveda tudi razprave, pa je bil člen, kinaj bi spremenil nov uzakonjen načinfinanciranja občin, po katerem bi karnekaj občin financiralo vrtce nezakonito.Dogovora ni bilo in mogoče niti nimoglo biti, saj je ministrstvo prisluhnilopredvsem vrtčevskim organizacijam, kiso trdile, da so financirane neustreznoin da je eden od sedaj veljavnih modelovfinanciranja vrtcev bolj pošten kot drugi.Problem, ki se pri vedno novih in novihspremembah zakonodaje na področjupredšolske vzgoje pojavlja, so pravzapravnenehne in kontinuirane spremembesistema, ki ob tem, da naj bi problemereševale, ustvarjajo nove in dodatne. Obtem pa so spremembe marsikdaj pogojenez izrazito ozkimi interesi posameznihv področje predšolske vzgoje vpletenihskupin, vsekakor pa ostaja neizpodbitnoto, da spremembe na spremembo nekakone pripomorejo k transparentnosti,učinkovitosti in smiselnosti sistemapredšolske vzgoje. Kaj nove in novespremembe povzročajo tistim, ki jihmorajo izvajati, niti ne omenjamo.Namreč, dejstvo, da so zaposleni(pravzaprav na večini področij) poobčinah pod nenehnim udaromzakonskih sprememb , zaradi katerihjim popolnoma zmanjkuje časa zakreativne pristope, za dolgoročnerazmisleke, za razvoj v smislu novihkvalitet in novih pogledov. Ujetost vnenehne kroge sprememb, ki to niti niso,postaja nevzdržna in z vidika razvojnihmožnosti in potreb področja predšolskevzgoje nesprejemljiva.Vendar to ni tema tega prispevka, čepravsmo mi iz skupnosti na to in o tem žeopozarjali, že govorili tako z ministricoza javno upravo kot ministricopristojno za lokalno samoupravo inregionalno politiko. Prav tako naproblem birokratske preobremenjenostiopozarjamo povsod tam, kjer je tomogoče. Vendar bi bilo treba na tempodročju vsekakor narediti več.Tudi primerjave z nekaterimi sosednjimidržavami članicami EU kažejo mankoprav na področjih, ki zahtevajokreativnost, dolgoročen pristop, ki paima svoje razloge prav v birokratizacijiopravil in njihovem nenehnemponavljanju.Nove predlagane spremembe Zakonao vrtcih bi v enem delu vsekakor lahkosodile v že opisane scenarije. Predlaganespremembe zaobjemajo tudi člene, ki sobili spremenjeni pred kratkim, določajopa postopkovno plat vpisov, ki so postalivezani na zakon o upravnem postopkuZaposleni v vrtcih so bili tako prisiljeniopravljati izpite iz Zupa, občine dolžneta izobraževanja plačevati, po dobremletu pa se je izkazalo, da so tako vodenipostopki prezahtevni, da mnogi v vrtcihtega ne zmorejo in podobno.Če me spomin ne vara, smo imelina delovni skupini, ustanovljeni naMinistrstvu za šolstvo in šport, v kateremob ministrstvu in reprezentativnihasociacijah sedijo tudi predstavnicevrtčevskih organizacij številne razpraveo smiselnosti takšne ureditve. Vrtčevskeorganizacije so strastno zagovarjaletakšno ureditev, ministrstvo jim je32

prisluhnilo. Izkazalo pa se je, da je takšneureditev in tako strogo normiranjeneustrezno in nesmiselno. Ponovno.Bolj »vznemirljivi« sta dve drugipredlagani spremembi. Ena prinašamožnost, da bi se v reševanje prostorskestiske v vrtcih lahko vključili tudi starši.Druga poskuša vzpostaviti drugačneodnose med občinami.Obe pa po mojem iskrenem prepričanjuposegata v sistem na način, s katerimv resnici prekrivata v danem trenutkuneustreznost sistema ter preusmerjatapogled od resničnih problemov innezmožnosti za njihovo reševanje.Sami ideji sicer izven trenutka, v katerinastajata, ni mogoče šteti za napačnis številnih vidikov. Argumenti za enoin drugo rešitev so tu, ni jih mogočezanikati. Večja vključitev staršev v sistemeizobraževanja, vzgoje, preživljanjaprostega časa je pomemben segment,na katerem se gradijo bodoči odnosi insistemi.Razmerja med občinami so prav tako natočki, ko bi bilo potrebno soodvisnost,ki se pojavlja pri izvajanju predšolskevzgoje nekako vkomponirati tudi vkorektno finančno participacijo vsehvpletenih. Vendar pa je dejstvo, da sistempredšolske vzgoje potrebuje nekateredruge spremembe, ki so pomembnejšein odločilnejše od teh, ki jih ministrstvopredlaga. Te, predlagane, bi lahko šelesledile, bile bi tiste, ki bi zaokražale novsistem.Minister za šolstvo in šport Igor Lukšičje tako na zadnji seji predsedstvaskupnosti iskreno ali, če hočete,skrušeno priznal, da država ne razpolagaz ustreznimi sredstvi, s katerimi bi lahkoustrezno reagirali na posledice, ki so jih(vsaj delno) povzročili z nekaterimizakonskimi spremembami. Bolj iskrenoin tragično niti ne bi moglo biti topriznanje, da nimajo denarja za izvajanjestrategij, dolgoročnih ciljev…, ki so jihsprejeli v imenu in za račun nekogadrugega. Zato so predlagane spremembepredvsem gašenje požara, s katerimpravzaprav država prenaša pozornost odbistvenega k manj pomembnemu.Obe predlagani rešitvi, ponovno, stasmiselni takrat, ko bo država resenpartner v izvajanju in financiranjupredšolske vzgoje, ko bodo investitorjizavezani participirati s prostoromin financami, ko bo sistem naravnanustrezno tako v smislu finančneobremenitve različnih kategorij staršev(če že vrtci ne bodo brezplačni), ustreznov smislu standardov in kriterijev, ki sicerne bodo zmanjševali kakovosti, bodo paporezali nesmiselnosti, in še bi se našlo …Takrat bi bile takšne spremembeustrezne in v kontekstu soodvisnosti insoodgovornosti različnih skupin vpetihv predšolsko vzgojo. V danem trenutkugasijo požar na napačnem koncu inlahko povzročijo tisto, kar si občinevsekakor ne bi smele dovoliti. Spopadmed občinami, katerih otroci obiskujejovrtce v drugih občinah in tistimi, ki jihsprejemajo. To bi mogoče ustrezalodržavi, občinam vsekakor tak spopad nebi smel ustrezati.Jasmina VidmarMi med seboj33

Mi med sebojAli zunanji presojevalci kreditovmestnim občinam služijo svojemunamenu?Vsebina 5. člena Pravilnika opostopkih zadolževanja občin (ULRS, št.108/2008) določa, da moraobčina za posle zadolžitve v skupni letnivišini 250.000 EUR ali več imenovatineodvisnega finančnega in pravnegasvetovalca z ustrezno strokovnousposobljenostjo in ustreznimiizkušnjami s področja finančnegasvetovanja, ki opravlja posle svetovanjav zvezi z izborom kreditodajalca.Slednjega je potrebno vključiti tudi vpogajanja pred sklenitvijo pogodbe ozadolžitvi ter v ostale potrebne aktivnostiv postopku zadolževanja. Ob tem se vseobčine, predvsem pa mestne, srečujejo zdodatnimi in nepotrebnimi finančnimiobveznostmi. Slednje so tudi tiste, ki vokviru svojih finančnih služb razpolagajoz dovolj razpoložljivim in usposobljenimkadrom za presojo najugodnejšegakredita. Navsezadnje tudi vsaka bankaSOS je pozvala k spremembamoziroma dajalec kredita nudi možnostinformativnega izračuna kredita. Izjemnovisoke so tudi urne postavke finančnihstrokovnjakov oziroma odvetnikov, kis tovrstnimi storitvami nastopajo nafinančnem trgu. Ob tem se občinam vprimeru ustreznega strokovnega kadrav lastni »režiji« ne daje možnostioziroma izbire, slednje pa je orodje,s katerim je država povzročila stanje,po katerem so občine primorane kršitinačelo dobrega gospodarja. Ob tem najomenimo še nepotrebno podaljševanjepostopkov in s tem povezano zamudnorealizacijo potrebnih aktivnosti.Postopki zunanjih presojevalcev sozamudni in zahtevajo svoj čas, s tempovzročijo nemalo težav, postavlja pa setudi vprašanje verodostojnosti takšnegamnenja. Ministrstvu za finance smozato predlagali, da prične s postopkomspremembe zgoraj omenjenegapravilnika v smeri, da se bo občinasama lahko odločila ali bo za določenposel zadolžitve najela zunanjegapresojevalca ali ne. S tem bosta občinam,ki zaposluje dovolj kompetentnega kadrav finančnih oddelkih prihranjena takočas kot tudi denar ob izvedbi postopkovzadolževanja.Predsedstvo o spremembi ZFOZakon o financiranju občin (UL RS, št.123/06, 101/07, Odl.US:U-124/07-66 in 57/08, v nadaljevanju ZFO-1) iz leta 2006 je razveljavil Zakon okomunalnih taksah (UL RS, št. 29/65,5/68, 7/70, 7/72 in 18/91), s katerimso občine predpisovale komunalnotakso. Na podlagi 9. člena ZFO-1 lahkoobčine od leta 2007 predpišejo občinskotakso le za naslednje taksativno našteterazloge: uporabo javnih površin zaprirejanje razstav in zabavnih prireditev,oglaševanje na javnih mestih, parkiranjena javnih mestih, uporabo javnegaprostora za kampiranje, druge zadeve, četako določa zakon. Občine uporabljajojavne površine še za druge namene, zakatere bi predpisovale takso in ne samoza zgoraj taksativno naštete. Med slednje34

i sodile tudi: postavitev gostinskega vrta,ki ni povezan z obstoječim gostinskimobratom, postavitev kioska, postavitevute za prodaja kostanjev in drugih živil,postavitev gostinskega vrta, ki je povezanz gostinskim obratom, postavitev napraveza prodajo nakita, knjig, časopisov inpodobno ter za prodajo sladoleda in drugihživil, postavitev prodajnega avtomata,postavitev gradbenega odra ali gradbišča,postavitev obvestilne signalizacije indrugo.Nekatere občine so tako na podlagi 9. členaZakona o gospodarskih javnih službahsprejele odlok o posebni in podrejenirabi javnih površin, s katerim so uredileposebno podrejeno rabo javnih površinin predpisale komunalno takso skladno zZakonom o komunalnih taksah. ZFO-1je občinam zmanjšal obseg predpisovanjatakse za uporabo javnih površin le nadve vrsti in to le za prirejanje razstav inzabavne prireditve na javnih površinah.ZFO-1 prav tako ni določil prehodnegaobdobja oziroma roka, v katerem biobčinam bila dana možnost prilagoditisvoje odloke z njegovo vsebino. Skladno zZakonom o stvarnem premoženju države,pokrajin in občin (UL RS, št.14/07,Odl. US:U-I-294/07-16 in 55/09 vnadaljevanju ZSPDPO) bi moralaobčina obremenjevanje nepremičnegapremoženja s stvarnimi pravicami izvestiz metodo neposredne pogodbe ter ob temupoštevati, da mora biti obremenjevanjestvarnega premoženja občine odplačno.Obremenjevanje nepremičnegapremoženja občine ni in ne morebiti enako pri navadnem premoženjuobčine kot pri objektih ali napravahnamenjenih za izvrševanje lokalnihjavnih gospodarskih služb, grajenih vjavno dobro. Glede na opisano Skupnostobčin Slovenije predlaga spremembozakona, kot je razvidno iz besedila.Razdeljevanje sredstevvodnega skladaŽupanje in župani so ugotavljali, daštevilna neurja in posledične poplave narazličnih območjih Slovenije, ki so odrazpodnebnih sprememb, terjajo ponovnirazmislek o delovanju in organizacijivodnih skladov. Prav tako pa terjajo novin dodaten razmislek o porabi sredstevvodnega sklada. Prednost bi moraloimeti urejanje vodotokov, povečevanjepoplavne varnosti in izboljšave vodnegarežima in priprava investicijskihprojektov za izgradnjo elektrarn.Zato je predsedstvo sprejelo sklep, vkaterem poziva ministrstvo za okoljein prostor po nujni preveritvi kriterijevin pogojev za zavezance vplačevanja vsklad ter prav tako kriterije in pogojeprejemanja sredstev sklada. Sredstvavodnega sklada morajo biti prednostnoenakomerno razdeljena po Sloveniji zaurejanje vodotokov. Program Gradnja,investicijsko vzdrževanje in investicijev vodno infrastrukturo za zagotavljanjepoplavne varnosti in urejanje vodnegarežima je bil izdelan na osnovi pobud inpredlogov ARSO in lokalnih skupnosti,zbranih v letu 2005 v delovnemgradivu Programa vodnega sklada zaobdobje 2006-2011. V razpravo takratministrstvo ni vključilo Skupnosti občinSlovenije in posledice, ki jih s sebojprinašajo podnebne spremembe, sodanes veliko izrazitejše kot v letu 2005.Plače vzgojiteljic naj se prenesejona državoCeno programov predšolske vzgoje vnaši državi krijejo starši in občina. Kotelementi za oblikovanje cen programovv vrtcih se upoštevajo stroški dela,materialnih storitev in živil za otroke. Vrazpravi je bilo ponovno omenjeno, dastrošek dela zavzema najvišji delež medtekočimi stroški za predšolsko vzgojo,županje in župani pa so opozorili tudina dejstvo, da se o možnosti prenosaplač na državo govori že nekaj časa,konkretnih rešitev pa do sedaj še ni bilopredstavljenih. Skupnost občin Slovenijeje zato Ministrstvu za šolstvo in športpredlagala, da pripravi možne modeleprenosa ter skupaj z Ministrstvom zafinance možne izračune finančnihposledic tega prenosa. Predstavniki občinso v preteklem obdobju izrazili tudizaskrbljenost glede višine plačila vrtcater bremena, ki ga nosi vsaka lokalnaskupnost. Po mnenju teh je Slovenijaena izmed dražjih držav v Evropi na tempodročju. V ta namen je predsedstvoministru Lukšiču predlagalo, daministrstvo pripravi primerjalno analizoz drugimi evropskimi državami. Ker jeminister na 14. seji predsedstva SOSizrecno poudaril, da ne vidi razloga,da bi »slovenski« vrtec bil dražji odvrtcev naših sosednjih držav oziromadržav EU, je članicam in članompredsedstva zagotovil izdelavo analizes strani Ministrstva za šolstvo in šport.V skladu s tem je Skupnost občinSlovenije Ministrstvo za šolstvo in športmed drugim pozvala tudi k pristopuprimerjalne analize oziroma pregledastanja vrtcev v drugih evropskih državah.Po nizu opozoril s strani SOS jeMinistrstvo za zdravje reagiralo….Dočakali smo povratno informacijoMinistrstva za zdravje na niz našihdopisov in opozoril glede problematikeizvajanja novele Zakona o zdravstvenemvarstvu in zdravstvenem zavarovanju terverjamemo, da naša prizadevanja nisobila zaman in se bodo zadeve pričeleurejati. V dopisu, ki ga je ministrstvonaslovilo na SOS, je pravilno ugotavljalo,da je Ministrstvo za zdravje že večkratobljubilo, da bo pripravilo nov Zakon ozdravstvenem varstvu in zdravstvenemzavarovanju. Pravzaprav so v zadnjemdopisu, ki so ga naslovili na Skupnostobčin Slovenije, pojasnili, da seMinistrstvo za zdravje zaveda položaja, vkaterem se je znašel marsikateri socialnoogrožen občan ter da je v pripravinov predlog zakona. Skupnost občinSlovenije je tako predlagala ustanovitevskupnega koordinacijskega telesa MZ-SOS ter da v pripravo novega predlogazakona vključijo delovno skupino zaspremembo Zakona o zdravstvenemvarstvu in zdravstvenem zavarovanjuSkupnosti občin Slovenije. Prepričanismo, da so realne in izvršljive določbezakona mogoče zgolj z medsebojnimsodelovanjem, saj pripravljavci predlogov35Mi med seboj

sprememb v veliki večini ne poznajopodrobnejših postopkov delovanjalokalnih skupnosti, ravno slednje paso vršilci zakonskih in podzakonskihpredpisov.Občine plačujejo za storitve,katerih cene določa državaMinistrstvu za delo, družino in socialnezadeve je Skupnost občin Slovenijepredlagala, da vsebinsko preuči določanjecen socialnovarstvenih storitev, saj jenesprejemljivo dejstvo, da so občine kotstranka izključene v postopku določanjacen, nosijo pa finančne posledice.Ministrstvo za delo, družino in socialnezadeve namreč potrjuje izvajalcemsocialno- varstvenih storitev nove cene,obveznost plačila oziroma sofinanciranjav primeru socialno ogroženih varovancevpa pride na občine in njihove proračune.V novembru 2009 so se nekaterecene izvajalcev zvišale za skoraj 60%,s tem pa tudi obveznosti nekaterihobčin. Predlagali smo tudi pripravonovih izhodišč za nove zakonodajnerešitve, v katere se bo aktivno vključilopredstavnike Skupnosti občin Slovenijeter da se spremeni oziroma dopolniPravilnik o usklajevanju cen socialnovarstvenih storitev (UL RS, št. 36/2002,107/2002, 3/2004, 84/2004, 84/2005(88/2005 popr.), 121/2005, 87/2006)v smeri, da bo izvajalec dolžan plačnikaobvestiti o uskladitvi cene in priložiti kračunu novi cenik, ki ga je potrdil svetzavoda.Jasmina TkalčičMi med sebojNov cenik dimnikarskih storitevVlada je 26.11.2009 potrdila nov cenikdimnikarskih storitev.Na podlagi temeljitega pregleda stanja napodročju dimnikarske službe v Sloveniji,priporočil Računskega sodišča, Uradaza varstvo potrošnikov in številnihpritožb uporabnikov dimnikarskihstoritev je Ministrstvo za okolje inprostor ugotovilo, da je daleč najboljsporno zaračunavanje storitev. Nadzornad delom koncesionarjev, ki opravljajodimnikarske storitve, je tako pokazal, daje dosedanji cenik dopuščal malverzacijepri zaračunavanja storitve. Koncesionarjiso pogosto namesto časa, ki so ga vresnici porabili za neko storitev, strankizaračunavali čas, ki ga je cenik določal36kot najdaljši možni čas za izvedbo nekestoritve.Po novem bo dimnikar dolžan pri obiskustranke izpolniti delovni nalog, v katerembo moral napisati, koliko časa je dejanskoporabil za določeno storitev. Navestibo moral točen čas začetka in koncadela. Stranka pa bo verodostojnost tegapotrdila s svojim podpisom na delovnemnalogu. Stranka bo tako plačala le delo,ki je bilo opravljeno. Če bo dimnikarstoritev opravljal 20 minut, bo to strankostalo 8 evrov brez DDV. V novemceniku je namreč tudi nekoliko nižjacena za minuto dela. Namesto 0,44 evrabrez DDV bo stranka za minuto deladimnikarja odštela 0,40 evra brez DDV.Vlada je sprejela še nekatere drugespremembe v zvezi z zaračunavanjemstoritev pri pregledovanju in čiščenjudimnika v večstanovanjskih stavbah.Do sedaj se je namreč dogajalo tudi, daje dimnikar zaračunal pregled skupnegadimnika ali zračnika vsaki strankiposebej.S tem prvim ukrepom, ki ga je sprejelaVlada RS, je Ministrstvo za okolje inprostor začelo z urejanjem razmer nadimnikarskem področju.Služba za odnose z javnostmiMinistrstvo za okolje in prostor

Država potrjuje cene za storitve,ki jih sofinancira občinaLokalne skupnosti so po Zakonu osocialnem varstvu (UL RS, št. 3/2007-UPB2 (23/2007 popr., 41/2007popr.), 122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45) dolžne plačevati stroškestoritev v zavodih za odrasle, kadar jeupravičenec oziroma drug zavezanecdelno ali v celoti oproščen plačila. Ooprostitvi plačila na zahtevo upravičencado socialno varstvene storitve odločicenter za socialno delo, metodologijoza oblikovanje cen storitev pa predpišeminister, pristojen za socialno varstvo.Ministrstvo za delo, družino in socialnezadeve prav tako daje soglasje k cenamstoritve.s posebnimi potrebami v stanovanjskiskupini Društvo Barka, ki ga je izdaloMinistrstvo za delo, družino in socialnezadeve 6.11.2009, št. 12230-27/2009/6,znaša cena od oktobra 2009 60,31EUR na dan. Mesečni strošek bivanjaene osebe v stanovanjski skupini se jetako v konkretnem primeru dvignilo na1.869,61 EUR.Ob upoštevanju dejstva, da varovanecprejema pokojnino v višini 204,11EUR mesečno, je delež sofinanciranjapadel na občinski proračun ter takostrošek občine po novem za enegavarovanca na mesec znaša 1.630,86EUR. To je skoraj polovico večji strošek.Vsebinsko problematiko smo v preučitevposredovali na sekretariat Skupnostiobčin Slovenije ter podali pobuda zaukrepanje na tem področju.Martina Logarsvetovalka za družbene dejavnostiObčina ŽeleznikiNe glede na to, da zneski predstavljajoza proračun velik strošek, občine svojeobveznosti izvršujejo in plačujejostoritve institucionalnega varstva v višinioprostitve plačila na podlagi odločbecentra za socialno delo. Ne moremo sestrinjati z dejstvom, da Ministrstvo zadelo, družino in socialne zadeve potrjujeizvajalcem tako visoke cene, obveznostplačila-sofinanciranja pa prelaga naobčine.Mi med sebojV mesecu oktobru 2009 se je cena storitveinstitucionalnega varstva nekaterihizvajalcev dvignila tudi do 60%, kar paje s strani plačnika, tako varovanca kotobčine, ki nastopa v vlogi sofinanciranja,absolutno nesprejemljivo. Cenainstitucionalnega varstva odraslih oseb zmotnjo v duševnem razvoju enega izmedizvajalcev (društvo Barka) se je v mesecuoktobru dvignila za 60%. Še v mesecuseptembru 2009 je bila cena storitve37,64 EUR na dan, kar predstavlja namesec 1.129,20 EUR stroškov. Glede nato, da dobi npr. varovanec 204,11 EURpokojnine, je občina do sedaj plačevala –sofinancirala 970,45 EUR mesečno.Na podlagi soglasja k ceni storitveinstitucionalnega varstva za odrasle osebe37

Lizbonska pogodba pod drobnogledomPo večletnih pogajanjih je 1. decembra2009 začela veljati Lizbonska pogodba.Ratificiralo jo je vseh 27 držav članic,Slovenija jo je 24. aprila 2008.Zakaj je bilo sploh potrebno sprejetiLizbonsko pogodbo? Evropska unija(v nadaljevanju EU) je do zdaj delovalapo pravilih, ki so bila pripravljena za15 držav članic, hkrati pa se je okrepilosodelovanje na mnogih skupnihpodročjih. Evropskemu parlamentu (vnadaljevanju EP) daje pogodba nova, širšapooblastila. Postopek soodločanja se jesedaj razširil na nova področja (zakonitopreseljevanje, sodelovanje pravosodnihorganov, sodelovanje policijskih organov,določene skupne trgovinske ali kmetijskepolitike), kjer doslej EP ni odločal in jezdaj kot zakonodajalec na teh področjihenakovreden Evropskemu svetu.Enakovreden je tudi pri potrjevanjuproračuna EU, kjer se ukinja razlikovanjemed obveznimi in neobveznimi odhodki,prav tako pa mora EP dati soglasje kmednarodnim dokumentom, ki sodijo vobičajni zakonodajni postopek.Za države članice je pomembnodoločilo, ki utrjuje vlogo nacionalnih38parlamentov, ki so zdaj bolj vključeniv delo EU, predvsem pa je dobrodošlanovost nadzora nad izvajanjem načelasubsidiarnosti. To pomeni, da lahko EUukrepa le takrat, ko je dokazano, da soukrepi na evropski ravni učinkovitejšiod tistih na nacionalni ravni, z izjemopodročij, ki sodijo v njeno izključnopristojnost. Evropskim državljanom jez Lizbonsko pogodbo sedaj na voljopravica državljanske pobude, s katerolahko milijon državljanov iz držav članicpozove Evropsko komisijo, da ta pripravipredlog na področju iz pristojnosti EU.Lizbonska pogodba razjasnjuje tudipristojnosti, ki jih deli na izključne, kjerje zgolj EU pristojna za odločanje ocarinski uniji, skupni trgovinski politikiin konkurenci, na podporne (EU lepodpre ukrepe držav članic na področjukulture, izobraževanja, industrije) inna deljene (po načelu subsidiarnosti,kjer EU in članice skupno odločajo).Spremenilo se je tudi število institucij, kijih je sedaj sedem, novo delovno mestopa je namenjeno visokemu predstavnikuEU za zunanje zadeve in varnostnopolitiko ter predsedniku Evropskegasveta, ki ima sedaj dvoinpolletni mandat.Evropski parlament po novem šteje 750poslancev in enega predsednika, priporazdelitvi sedežev pa se bo upoštevalonačelo degresivne proporcionalnosti, kidoloča, da bodo poslanci z več prebivalcizastopali večje število državljanov kottisti iz manjših držav.Državam članicam je z novo pogodbosedaj priznana klavzula o prostovoljnemizstopu, s katero vsaka sama odloča osvojem članstvu oziroma izstopu iz EU.Lizbonska pogodba tako dalje zastopatemeljne pravice in svoboščine, soočitipa se bo morala z večjim angažiranjemEU na področju podnebnih sprememb,zagotavljanju energije, varovanja okolja,spopadanju z nevarnostmi za zdravje terproblemi z vedno večjimi razsežnostmi.Ob vseh teh določilihpa je vrednopoudariti, da naj bi z Lizbonsko pogodbobilo življenje Evropejcev lepše in boljše.EU naj bi zdaj bila usposobljena zaukrepanje na številnih področjih. Časaza priprave in učenje je bilo dovolj, zdajje potrebno ukrepati.Alenka Jarc

Delovna skupina za upravljanje z odpadki vokviru NALAS na sejmuENTSORGA ENTECO 2009Sejem ENTSORGA ENTECO, ki se organizira vsako tretje leto, je namenjen predstavitvi novosti in novih tehnologij na področju čiščenja voda,kanalizacijskih sistemov, ravnanja z odpadki in reciklaže. Na sejmu, ki je potekal od 27. - 30. oktobra 2009 v Kölnu (Nemčija), se je predstavilo910 razstavljavcev iz 28 držav (od tega samo Noži Ravne, d.o.o. iz Slovenije), na skupaj 91.200 m2 razstavnih površin.Omenjenega sejma so se udeležilitudi predstavniki Delovne skupine zaupravljanje z odpadki (predstavnikizdruženj občin iz Srbije, Črne Gore,Slovenije, Albanije in Makedonije)v okviru mreže NALAS (Network ofLocal Authorities of South East Europe).Glede na to, da se Slovenija kot tudi drugedržave članice mreže NALAS srečujejos problematiko ravnanja z odpadki, so sepredstavniki omenjene delovne skupinesejma udeležili predvsem z namenompridobitve informacij ter dobrih praksv drugih državah na področju ravnanjaz odpadki. Primarni dogodek v okvirusejma, ki so se ga člani skupine namenomaudeležili, je bil celodnevni seminar natemo ravnanja z odpadki v vzhodniEvropi. Na predmetnem seminarju sogovorniki iz Poljske, Romunije, Rusije,Češke ter Bolgarije predstavili prakseravnanja z različnimi vrstami odpadkovv njihovih državah ter težave s katerimise kot večina držav srečujejo na področjuravnanja ter ločevanja odpadkov. S stranivzhodnoevropskih držav je bilo posebejizpostavljeno, da so v danem trenutkuše daleč od doseganja stanja, ki gazapovedujejo evropske direktive. Gledena slišano tudi druge države, ki so v EUbile vključene sočasno oziroma kasnejekot Slovenija, čaka na poti k optimizacijiravnanja z odpadki še mnogo dela, zatopredstavniki Skupnosti občin Slovenije napredmetnem seminarju niso bili deležniprav veliko dobrih praks oziroma nasvetov,ki bi jih lahko uporabili v Sloveniji.Potrebno je dodati, da so razstavljavcipredstavljali zanimive izdelke ter novetehnologije na področju čiščenja voda,kanalizacijskih sistemov, ravnanja zodpadki in reciklaže, vendar se ob vsejtehnologiji pojavlja predvsem vprašanje,kako pridobiti ustrezna finančna sredstvaza izgradnjo visokotehnoloških obratov, kijih zahtevajo evropske direktive.Siniša PlavšićDelavnica za boljše črpanje sredstev od GTZV sredo, 18., in v četrtek, 19. novembra,je v Skopju potekala delavnica zaboljše črpanje sredstev nemške vlade.Nemška vlada kot donator prekoizvajalca programa GTZ (Gesellschaftfür Technische Zusammenarbeit)financira projekte, ki se izvajajo tudiv mreži NALAS (Network of LocalAuthorities of South East Europe).Praksa je pokazala, da imajo združenjaobčin, ki izvajajo programe financiranes strani GTZ veliko težav pri njihovemizvajanju. Iz navedenega razloga se jesekretariat mreže NALAS dogovorils predstavniki GTZ za organizirajodelavnice, na kateri se bo pojasnilsistem financiranja, sistem finančnegamenedžmenta ter sistem poročanja priizvedbi projektov.Delavnice, ki je bila zelo poučna inpotrebna, so se udeležili predstavnikičlanic mreže NALAS (predstavnikizdruženj občin iz Srbije, Črne Gore,Bosne in Hercegovine, Turčije,Albanije, Kosova in Slovenije) kot tudipredstavniki pisarn GTZ (iz Albanije,Makedonije in Nemčije).Skupnost občin Slovenije je v mesecunovembru končala projekt, ki jefinanciran s strani GTZ. V projektu,vrednem 84.000 evrov, je Skupnostobčin Slovenije naredila primerjalnoanalizo zakonodaje s področjaprostorskega načrtovanja s poudarkomna preprečevanju in legalizacijineformalnih naselij v šestih državahčlanicah mreže NALAS. V projekt sobila vključena združenja iz RepublikeSrbske, Makedonije, Kosova, Albanije,Turčije in Moldove.Zaradi uspešno izvedenega projekta jebilo s predstavniki GTZ dogovorjeno, dase naredi še druga faza projekta, v sklopukaterega se bo naredila analiza zakonodajes področja prostorskega načrtovanjas poudarkom na preprečevanju inlegalizaciji neformalnih naselij še vostalih članicah mreže NALAS. Projekt,ki ga bo vodilo Srbsko združenje občin,bo v primerjalno analizo vključil Srbijo,Bolgarijo, Bosno, Hrvaško in Slovenijo.Projekt se bo začel v januarju 2010 in botrajal predvidoma 18 mesecev.Miha Mohor39

Delovno srečanje NALAS-aV Podgorici je v začetku novembrapotekalo redno delovno srečanjepredstavnic in predstavnikov asociacijčlanic Nalasa, katerega članica je tudiSkupnost občin Slovenije. Nalas sestavljajoasociacije občin iz držav ZahodnegaBalkana in nekaterih držav članic EU.Sestanek je bil namenjen pripravi na rednoletno skupščino, ki bo v začetku decembra vIstanbulu ter pripravi načrtov in projektov,ki bi jih lahko skupaj izvedli v prihajajočemletu. Iz Skupnosti občin Slovenije smopredlagali, da bi tudi Nalas lahko pripravilposlovna srečanja oz. sejme na izbraneteme za podjetja, institucije in donatorje izEvrope in Zahodnega Balkana in občine,ki prihajajo iz te regije. Takšna srečanjabi pripomogla k lažjemu detektiranjupotreb občin z Zahodnega Balkana tudis strani tistih, ki imajo poslovni interes vtem delu Evrope, občine pa bi se soočile zmožnostmi, ki se ponujajo.Pobuda je bila sprejeta, imenovana je biladelovna skupina za pripravo tega prvegadogodka, ki jo sestavljajo predstavnice inpredstavniki asociacij iz Slovenije, Srbijein Bosne in Hercegovine. Pričakujemo,da bo prvi tak dogodek izpeljan v začetkujeseni v letu 2010.Jasmina VidmarSestanek Komisije DEVEKomisija Odbora regij za trajnostnirazvoj se je na svoji 19. seji sestala vTuruno na Poljskem. Sestanka komisijese je kot nadomestni član udeležil županobčine Rače-Fram Branko Ledinek.Udeleženci so se po potrditvi dnevnegareda in potrditvi zapisnika seznaniliz organizacijo in dejavnostmi unijepodeželskih občin Republike Poljske terz vlogo tega združenja za poljsko lokalnoin regionalno politiko. Govorili so tudi opoljski strategije razvoja podeželja, ki jo jepredstavil predsednika Unije podeželskihobčin Poznanskij.Po nagovoru Poznanskija je predsednikkomisije Jerzy Zajakala obvestil člane, da sebo s predsednikom in podpredsednikomOdbora regij kot opazovalec v pogajalskidelegaciji EU udeležil pogajanj na vrhuv Københavnu (COP 15). Cilj pogajanjCOP 15 je dogovor o nadaljnjem40zmanjšanju emisij CO2 pogodbenicKjotskega protokola, ki bo potekel leta2012. Lokalne in regionalne oblasti bodoimele pomembno vlogo pri izvajanjudoseženega dogovora, ne glede na to,kakšen bo ta dogovor, zato je Odbor regijpozval države pogajalke k priznanju tevloge.Po nagovoru predsednika so se člani inčlanice lotili obravnavanja mnenj. Kotprvo so člani in članice komisije sprejeliMnenje o prenovitvi direktiv o odpadnielektrični in elektronski opremi ter oomejevanju uporabe nekaterih nevarnihsnovi v električni in elektronski opremiporočevalca Zajakale. Kot drugo mnenje jekomisija sprejela Mnenje o zeleni knjigi oreformi skupne ribiške politike španskegaporočevalca. Na mnenje so člani in članicekomisije vložili kar 65 amandmajev.Kot zadnji je mnenje na lastno pobudoo gozdarski politiki EU s posebnimpoudarkom na podnebnih ciljih 20/20/20predstavil še poljski poročevalec AdamBanaszak.Kot gost se je seje udeležil tudi predstavnikEvropske komisije, ki je članom in članicampredstavil sedanjo politiko EU, ki podpiratrajnostno gospodarjenje z gozdovi terpojasnil, katera orodja in instrumenti so vtem oziru na voljo lokalnim in regionalnimoblastem, pri čemer se upošteva, da jeza uresničitev ciljev za leto 2020 trebapovečati uporabo gozdne biomase kot viraobnovljive energije.Na koncu seje so člani in članice določilidatum naslednje seje, ki bo 10. decembrav Bruslju.Miha Mohor

O severni dimenziji in pravični trgovini26. in 27. novembra je v Helsingborgu na Švedskem potekala zunanja konferenca ter redni sestanek komisije Relex. Zunanja konferenca je bilanamenjena predstavitvam delovanja vzhodnega partnerstva ter obravnavi strategije za Baltsko morje. Po mnenju Una Aldegrena, predsednikaizvršnega odbora okrožja Skåne (SE/PES), je pripravljena strategija za Baltsko morje ne samo inovativna z vidika makroregionalnega pristopa,temveč je tudi konkreten primer izvajanja politike regionalne kohezije, saj “je odličen dokaz za to, da trajnostni razvoj temelji na treh stebrih:okoljski, gospodarski in socialni trajnostnosti”. Predavatelji so med drugim predstavili tudi načine sodelovanja držav z območja, uspehe ter novemožnosti sodelovanja v prihodnje.Na rednem sestanku komisije Relex jebil obravnavan samo predlog mnenja -Prispevek k trajnostnemu razvoju: vlogapravične trgovine in nevladnih sistemovzagotavljanja trajnosti, povezanih strgovino.Poročevalka v predlogu mnenja ugotavlja,da je trg za izdelke pravične trgovinev zadnjih letih doživel hiter razmah.Potrošnice in potrošniki v EU vsako letokupijo za približno 1,5 milijarde EURcertificiranih izdelkov pravične trgovine,kar je sedemdesetkrat več kot v letu 1999,ko je Evropska komisija objavila svojeprvo sporočilo na to temo. V letu 2007 jesvetovna prodaja certificiranih izdelkovpravične trgovine znašala 2,3 milijardeevrov, kar predstavlja 1% svetovne trgovine.Pravična trgovina se je najbolj uveljavilav Evropi, saj se tu opravi od 60% do 70%svetovne trgovine. Pri tem je seveda opazitivelike razlike med najbolj rastočim trgomna Švedskem ter npr. novimi državamičlanicami, kjer je ta pojem relativnoneznan.V Sloveniji tako poznamo samo ljubljanskotrgovino z izdelki pravične trgovine.Poročevalka v mnenju opozarja, da javniorgani porabijo 16% DBP Evropskeunije in bi zato morali biti strateški trg.Upoštevanje trajnostnega razvoja inpravične trgovine pri javnem naročanjulokalnim in regionalnim oblastem lahkoomogoči izboljšanje rentabilnosti inučinkovitosti svojih storitev ter spodbujajosocialno pravičnost in trajnostni razvoj. Vmnenju predstavlja nekaj primerov dobrihpraks, tako pove, da Velika Britanija žeod leta 2001 podeljuje oznako »mestapravične trgovine« (Fairtrade town),Nemčija pa od leta 2008. Nemčija je naprimer že leta 2001 ustanovila službo »zaobčine v enem svetu«, ki sedaj sodelujejože z 2600 nemškimi občinami.Ob podpori zvezne vlade, večine zveznihdežel in združenj občin ter nevladnihorganizacij je služba bistveno pripomoglak večjim prizadevanjem nemških občinna področju razvojne politike s ciljemspodbujanja pravične trgovine in javnihnaročil, ki upoštevajo okoljska in socialnamerila.Vodilne države na tem področju Švica,Anglija, Skandinavske države, Nizozemska,Avstrija in Luksemburg, kjer delež pravičnetrgovine znaša že 10% so vsekakor zazgled in vzor drugim državam članicamEU. Z dobrim sodelovanjem z občinami,nevladnimi organizacijami in lokalnimgospodarstvom ter partnerji na jugu sose razvili omembe vredni in odgovornimodeli za celotno Evropo. Od njih bi semorali pričeti učiti tudi mi v Sloveniji.Jasmina Vidmar41

82. plenarno zasedanje Odbora regijV času od drugega do četrtega decembra seje v Bruslju odvijalo 82. plenarno zasedanjeOdbora regij. V sredo, 2. decembra, jepotekala seja predsedstva Odbora regij, nakateri so člani in članice razpravljali o noviprerazporeditvi sedežev v Odboru regij ino predlogu o ustanovitvi novih komisij.Članom in članicam odbora regij potečemandat 25. januarja 2010.Novo sestavo Odbora regij sprejme Svet EUna predlog Evropske komisije in mora bitinarejen v skladu z Lizbonsko pogodbo. Taomejuje samo maksimalno število članovOR na 350. Podrobneje določa samo ševečjo težo demografske porazdelitve. Čebi OR porazdelitev prilagodil porazdelitviv Evropskem parlamentu, bi največje štiridržave članice podvojile število sedežev vOR. Na primer Nemčija, kot največja državačlanica, bi tako imela 45 predstavnikov,medtem ko jih ima sedaj 24. Ker pa semaksimalno število ne bi spremenilo, bi tesedeže prispevale vse manjše in srednje državečlanice. Tako bi po tem scenariju Slovenijaizgubila štiri od sedmih predstavnikov. Takoje predsednik OR Luc Van den Brandečlanom predsedstva predložil kompromisnipredlog, ki je mešanica sedanje porazdelitvein demografske porazdeljenosti. Maksimalnoštevilo predstavnikov v nacionalni delegacijije omejeno na 30 predstavnikov. S tem jezagotovljeno, da najmanjše države članicene izgubijo sedežev v OR. V skladu skompromisnim predlogom bi Slovenijeobdržala svojih sedem predstavnikov. Čebi začel veljati podan predlog, bi po enegačlana izgubile Litva, Irska, Finska, Slovaška,Danska, Bolgarija, Avstrija, Švedska,Madžarska, Češka, Portugalska, Belgija inGrčija; medtem ko bi Španija pridobila enega42predstavnika, Italija, Francija in Anglija štiripredstavnike, Nemčija bi kot največja državapridobila šest predstavnikov oz. predstavnic.V razpravi so člani in članice (predvsem izdržav, ki bi izgubile kakšen sedež) izrazilenezadovoljstvo s predlogom. Predstavnikivečjih držav, so opozarjali, da je predlaganpredlog za manjše in srednje državepravzaprav dober, saj bi bila alternativa(prilagoditev porazdelitvi v Evropskemparlamentu) zanje še slabša. Tako so člani inčlanice predsedstva predlagali, da se ustanovidelovna skupina, v kateri bo predstavnikiz vsake države, ki bo pripravila predlogporazdelitve do junijskega predsedstva napodlagi sedanjega predloga.Po dolgi razpravi so člani in članice sprejelitudi novo organizacijo dela v naslednjemmandatu. OR mora svoje delo v komisijahprilagoditi delu v Evropski komisiji inprioritetam v Evropskem parlamentu.Člani in članice so predlagale ustanovitevKomisije za državljanstvo, upravo terustavne in zunanje zadeve (sestavljena je izKomisije za ustavne zadeve, evropsko upravoter območje svobode, varnosti in pravice(CONST) ter Komisije za zunanje odnosein decentralizirano sodelovanje (RELEX));ustanovitev Komisije za naravne vire (NAT)in Komisije za okolje, raziskave in energijo(ENVE) – ti dve komisiji bi nastali izKomisije za trajnostni razvoj (DEVE).Nespremenjene bi ostale: Komisija zaekonomsko in socialno politiko (ECOS),Komisija za politiko teritorialne kohezije(COTER) ter Komisija za izobraževanje,mladino, kulturo in zdravje (EDUC).Drugi in tretji dan je v Bruslju potekaloPlenarno zasedanje, na katerem so člani inčlanice sprejele naslednja mnenja:• Mnenje o boljši pripravi zakonodaje2007 in 2008, mnenje o boju protispolni zlorabi in spolnemu izkoriščanjuotrok ter otroški pornografiji inpreprečevanje trgovine z ljudmi in bojproti njej ter varstvo žrtev,• Mnenje o prihodnosti Lizbonskepogodbe po letu 2010, Mnenje o novihznanjih in spretnostih za nova delovnamesta,• Mnenje o regionalnih vidikih vrazvijanju medijske pismenosti inmedijske vzgoje v izobraževalni politikiEU,• Mnenje o infrastrukturi IKT zae-znanost,• Mnenje o strategiji za raziskave, razvojin inovacije na področju IKT terprihodnjih in nastajajočih tehnologij vEvropi,• Mnenje o dialogu med univerzami inpodjetji,• Mnenje o trajnostno naravnaniprihodnosti prometa: usmeritev kintegriranemu, tehnološko naprednemuin uporabnikom prijaznemuprometnemu sistemu,• Mnenje o zeleni knjigi – o reformahskupne ribiške politike in izgradnjetrajnostne prihodnosti ribogojsktva ter• Mnenje o gozdarski politiki EU sposebnim poudarkom na podnebnihciljih 20/20/20.Miha Mohor

Sestanek komisije COTER21. seja Komisije za politiko ozemeljske kohezije (COTER) je bila 20. novembra 2009 na sedežu Odbora regij v Bruslju. Predsednik komisije je popotrditvi predloga dnevnega reda in potrditvi zapisnika 20. seje poudaril, da je prav ta komisija najbolj pripomogla k zunanji prepoznavnosti Odboraregij in njegovih stališč glede pomembnih tem, kot je teritorialna kohezija, predvsem v odnosu do Evropskega parlamenta in Evropske komisije.Po uvodnem delu je komisija obravnavalaosnutek mnenja o Šestem poročilu onapredku na področju gospodarske insocialne kohezije Evropske komisije, kiga je pripravila poročevalka Flo Clucas izVelike Britanije. Osnutek mnenja opozarjana pomanjkljivosti v izvajanju sedanjegaprograma kohezijske politike ter poziva kohranitvi solidarnosti, prav tako pa pozivaEvropsko komisijo k pripravi bele knjige oteritorialni koheziji.Predstavnik Evropske komisije je povedal,da bo v novem poročilu večja pozornostposvečena socialni izključenosti in okoljskimkazalcem, ki bodo celovito predstavilikohezijsko politiko in njene učinke, nesamo ob uporabi BDP-ja. Mnenje je bilosprejeto z večino, en glas proti pa omogočaodprto razpravo na februarskem plenarnemzasedanju.Nato so člani in članice obravnavali osnutekmnenja o prihodnosti kohezijske politike.Poročevalec je v uvodu izpostavil pomennadaljnje razprave o prihodnosti kohezijskepolitike, ki odboru regij omogoča, dakot prva EU institucija predstavi svojeizoblikovano stališče v razpravi o prihodnostikohezijske politike. Predsednik komisijeCOTER je 19. novembra opravil razgovorz različnimi združenji regij in občin v EU,ki bodo podale pisne prispevke in stališča.Članom in članicam komisije je prišlo vroke neuradno stališče Evropske komisije,v katerem želi sektorizirati kohezijskopolitiko. To pa je seveda nesprejemljivo zaOdbor regij, ki je sooblikovalec kohezijskepolitike. Na podlagi navedenega dokumentaje predsednik Odbora regij Luc Van denBrande pisal predsedniku Evropske komisijein ga opozoril, da možnost renacionalizacijekohezijske politike lahko vodi v noviprotekcionizem in uniči načelo solidarnosti,v dopisu je še navedel, da sektorizacijakohezijske politike ni sprejemljiva za Odborregij zato, ker je Odbor regij vedno zagovarjalkoherentnost EU politik, kot tretji razlogpa je navedel, da bi tak pristop pomenilpopolno nasprotje načelu upravljanja naveč ravneh, kar je ključna prioriteta OR pouveljavitvi Lizbonske pogodbe. PredstavnikEvropske komisije E.von Breska je prisotneseznanil z delom visoke skupine zakohezijsko politiko, ki je pričela z delom podvodstvom generalnega direktorja D. Ahnerj.Članom in članicam komisije je predstavil,da bo Evropska komisija pripraviladokument o strategiji za leto 2020, ki najbi odprl razpravo o vseh politikah EU kottudi o prihodnjem proračunu. Povedalje tudi, da je razmišljanje o združevanjuinstrumentov (Joint integration ofinterventions) dejansko predmet razprave vEvropski komisiji, pri čemer se DG REGIOstrinja o potrebnosti povezave ekonomskein socialne kohezije, podobno pa velja zapolitiko razvoja podeželja. Cilji kohezijskepolitike so ustrezno zapisani v pogodbi,novi izzivi, kot je boj proti klimatskimspremembam, pa seveda postavljajo zahtevepo ustreznem usmerjanju ukrepov ininstrumentov kohezijske politike.Odprto ostaja vprašanje dopolnilnegafinanciranja držav članic, ki ga vsak razumedrugače. Prepričan je, da mora osnovnaorganizacija (organisational architecture)kohezijske politike ostati nespremenjena,potrebne pa so poenostavitve postopkov.Komisijo je seznanil s sestavo in delomskupine visokih predstavnikov za reformokohezijske politike, ki se sestaja 4- krat letno.Predsednik Schneider je sklenil razpravoz opozorilom, da je BDP dober kazalec,ni pa uporabna tako ostra meja, ki ustvarja»železno zaveso« med regijami. Obstajajoregije, ki so nad mejno vrednostjo, ampakimajo specifične razvojne probleme. Drugarazprava in sprejetje predhodnega mnenjabo 26. februarja 2010, sprejetje mnenja pa jepredvideno za plenarno zasedanje 14. in 15.aprila 2010.Miha Mohor, mag. Ivo Branimir, PIRY43

Sestanek Komisije ECOS21. seja Komisije za ekonomsko in socialno politiko (ECOS) je bila 18. novembra 2009 na sedežu Odbora regij v Bruslju. Po potrditvi predlogadnevnega reda ter potrditvi zapisnika zadnje seje je predsednica komisije podala poročilo o preteklem delu komisije ECOS, ki je obsegalo štiri ključnapodročja dela, Lizbonsko strategijo, v okviru katere so organizirali tri seminarje na Irskem, Švedskem in Poljskem, druga prioriteta je bila socialnavključenost in mladi, posebna pozornost pa je bila posvečena tudi vprašanjem gospodarske ter demografske krize. Izrazila je prepričanje, da se jevloga lokalne in regionalne ravni pri reševanju teh vprašanj okrepila in je bolj ustrezno upoštevana. Izboljšali so se tudi odnosi z EP ter povečalatudi aktivnost članov komisije.Po uvodnih točkah so člani in članicepregledali osnutek mnenja na lastnopobudo o avtomobilski industriji,ki ga je predstavil poročevalec LeDrian (FR). Po njegovem prepričanjuprihaja ta ob pravem času, ker bošpansko predsedstvo na prvi sestanekSveta Evrope uvrstilo problematikoavtomobilske industrije, ki sebo zaradi prevelikih kapacitet ingospodarske krize ter boja protiklimatskim spremembam soočila shitrejšim uvajanjem novih tehnologijter spremenjenim povpraševanjem.Mnenje je bilo soglasno sprejeto ter boobravnavano na februarskem plenarnemzasedanju Odbora regij.Osnutek mnenja o evropskem letuprostovoljstva (2011) je podalporočevalec McDonnell (IE), v kateremje opozoril na premajhen obseg sredstev,ki so namenjena aktivnostim v okviruleta prostovoljcev v 2011. Predlagal jeuvedbo nagrade za lokalno skupnostoziroma mesto, ki bo pripravilo najboljodmeven program. PredstavnicaEvropske komisije je povedala, da bo že44od januarja 2010 na voljo 3 milijone €za promocijo programa, medtem ko jebila odločitev o podpori v 2010 sprejetana svetu 27. novembra letos in obsegadodatnih 8 milijonov €, kar bo skupnopovečalo razpoložljiva sredstva. Državečlanice morajo oblikovati koordinacijskeodbore za pripravo in izvedbo projekta.Mnenje je bilo soglasno sprejeto in boobravnavano na Plenarnem zasedanjuOdbora regij februarja 2010.Osnutek mnenja o obvladovanju vplivastaranja prebivalstva v EU (Poročilo ostaranju prebivalstva 2009) je predstavilporočevalec Bats (NL), ki je hkratiuvedel razpravo v okviru okrogle mize ostaranju. Strokovno analizo je predstavildr. Bats iz univerze v Groeningenu,ki je bil tudi strokovni svetovalec pripripravi mnenja o obvladovanju vplivastaranja prebivalstva. Izpostavil jepovečanje potreb po storitvah, večjestroške za socialo in zdravstvo, rušenjesocialnih mrež, pomanjkanje delovnesile, zmanjšanje kakovosti življenja. Iznavedenih vzrokov je potrebno določitiraziskovalne cilji, ki bodo omogočilivečjo konkurenčnost gospodarstvu EUna področju srebrne ekonomije, »silvereconomy«, kjer naj bi prevzeli vodilnovlogo v svetu na področju razvoja novihproduktov in storitev. Poročevalec jemenil, da so preveč ozko usmerjeni,npr. v področje srčno-žilnih obolenjali sladkorne, ne dajejo pa odgovorovna celovito pomoč v procesu staranja.Poročevalec je izpostavil tri prioritete:zdravo staranje, sodelovanje starostnikovna trgu dela in dostop do kvalitetnihstoritev, kar naj bi ohranilo trajnostnokakovost življenja in solidarnost.V razpravi je Liz Lynne, članicaEvropskega parlamenta iz VelikeBritanije, opozorila na nekaterevidike, kot je pomen preventivnegadelovanja, zavedanje o pomenu ustreznoorganiziranih storitev, možnostih innevarnostih zlorab starega prebivalstva,predvsem pa pomenu pridobitveustreznih podatkov, prav iz lokalneganivoja, ki lahko omogočijo predstavitevrazličnih uspešnih primerov reševanja.Predstavnica švedskega predsedstva EUA. Mansnerus je opozorila na vidik, ki

sledi švedsko predsedstvo - to je staranjes ponosom. Opozorila je na potrebe pozagotavljanju pomoči starejšim, ki jevse težja zaradi manjšega števila mladihkot tudi zaradi njihovega odnosa dostarosti. Ob tem je prišlo do nepotrebnekonkurence med različnimi sektorjiza nudenje storitev, ki pa postajajo vsebolj specializirane, kar pa je posledicavedno bolj zahtevnih uporabnikov.Ključni cilj naj bi bil odlaganje začetkaodvisnosti in zagotavljanja tuje pomoči,kar pomeni skupni interes zdravstvenegain socialnega sektorja. Za Svet Evropepredsedstvo je priprava zakonodaje zazaščito starejših na trgu delovne silein glede dostopa do storitev ena odprioritet, vendar posamezne državečlanice ne želijo zakonodaje na tempodročju, tako bo to ostalo kot nalogašpanskega predsedstva.Miha Mohor, mag. Ivo Branimir, PIRYProti ArlemuV času francoskega predsedovanjaEvropskemu Svetu je bila na srečanju navisoki ravni v Parizu 2008 ustanovljenaZveza za Mediteran. Odbor regij EUje v luči novoustanovljene zveze in znamenom aktivnejše prisotnosti in vlogelokalnih in regionalnih oblasti v prejomenjenem novem partnerstvu ustanovilEuro-Mediteransko skupščino lokalnihin regionalnih oblasti (ARLEM).Nekaj razprav je povzročilo vprašanje,katere države bi lahko ali bodo lahko postalečlanice omenjene regionalne pobude.Ob predstavnicah in predstavnikih državjužnega in vzhodnega dela Mediterana(Maroko, Alžirija, Tunis, Turčija…) je bilaključna dilema, predstavnice in predstavnikikaterih držav članic bi naj bili upravičeni domesta v omenjenem partnerstvu. Ali samotiste, ki ležijo ob Mediteranu ali vse članiceEU. Obveljala je rešitev, uveljavljena tudi vpartnerstvu za Baltsko morje, ko regionalnadimenzija države ne vpliva na možnostčlanstva v partnerstvu. Ustanovno srečanjeArlema bi moralo biti sicer že v prvi polovicitega leta, vendar se je zaradi političnenestabilnosti v nekaterih državah bodočihčlanicah to premaknilo na pričetek leta2010.V luči priprave na ustanovno srečanjeje Odbor regij EU 1. decembra izvedelkonferenco Proti Arlemu, na kateriso povabljeni gostje spregovorili odecentralizaciji in lokalnem upravljanju tero trajnostnem urbanem in teritorialnemrazvoju. Hidouci Ghazi, nekdanji alžirskiminister za ekonomijo in finance, jeopozoril na ključni problem Mediterana,ki ga vidi v spremembah okolja. Izjemnohitra in večinoma nekontrolirana rasturbanih središč, selitve prebivalstva,manjšanje kmetijskih površin, globalizacijapovzročajo mnogim mediteranskimdržavam izjemne težave, saj niso sposobnenajti rešitev, kar pa velja tudi za regionalnein lokalne skupnosti. Povedal je, da so sicerlokalne in regionalne skupnosti v zadnjihletih naredile očiten napredek, vendar paso te na jugu in vzhodu Mediterana ujete vslabo upravljanje, neustrezno kontroliranjedenarnih tokov ter njegovo neučinkovitoporabo. »Finančna in gospodarska kriza staprizadeli to območje, vendar pa je ekološkakriza spektakularna, ta je bistveno bolj resnain nevarna kot katerakoli kriza, pa tudi niobmočja, kjer bi ta bila tako velika.«, je šeposebej poudaril Hidouci Ghazi.Ob vsesplošnem večanju mest, ki sopopolnoma nepripravljena na klimatskespremembe, ob dejstvu, da se številoprebivalstva v mestih še naprej izjemnopovečuje, ter ob dejstvu, da je večinaprebivalstva v teh mestih s svojimživljenjem izrazito nezadovoljna, kot sopokazale nekatere raziskave, je prihodnostbrez skupnega in ustreznega ukrepanjamanj možna. Župan francoskega Belfortaje prav tako opozoril na dejstvo, da so velikaurbana okolja, namesto da bi bila motorrazvoja, postala njen ključni zaviralec.Na tem območju se mestno prebivalstvopovečuje za štiri milijone novih prebivalcev45

letno, je povedal. Nesorazmerja v državahpostajajo alarmantna. Casablanka ustvari60% DBP Maroka. Za izgradnjo samoene linije metroja v Kairu bi bilo potrebnozagotoviti 2% DBP Egipta; to je investicija,ki si jo nobeno mesto ne more privoščiti.Ivica Tramlič iz Prioritetnega akcijskegaprograma regionalnega centra iz Splita jepredstavil podatke o urbanih središčihMediterana, podatke o rasti prebivalstvater opozoril na dejstvo, da so obalna mestakritična območja za globalne okoljskespremembe, ki pa niso predmet preučevanj,niti se jih ne upošteva pri urbanemplaniranju.Povedal je, da so ključni problemi azijskihurbanih središč pomanjkanje pitne vode,odpadki, mestne in industrijske odplake,pogrezanje zemlje in poplavljanje, izgubamorskih in ostalih ekoloških resursov.Opozoril je na nujne bodoče naloge,brez katerih globalno ne bo mogočespremeniti negativne trende v Mediteranu.Povedal je, da je 65% obal Mediterana žeurbaniziranih, mokrišča so se skrčila nasamo 200.000 ha, razširile so se delte rek,ki ustvarijo večino onesnaževanja, povečalaso se območja melioracij, in predvsem:izjemno so porastli urbani konglomerati.»Vroče točke« Mediterana, to so tistaobmočja, ki so najbolj kritična, je mogočenajti tudi na severu Jadrana, ki si ga delimoz Italijo in Hrvaško.To so podatki, ki bi morali zaskrbeti vsakegaresnega politika. Politični odziv se odražav številnih deklaracijah in strategijah, vlanskem letu je bil sprejet tudi Mediteranskiprotokol, ki sta ga do sedaj ratificiralisamo Francija in Slovenija. Ta naj bi vnadaljevanju omogočal pristop, ki bi lahkozmanjšal kritične razmere na Mediteranu,pričakuje Ivica Tramlič.Prisotni na konferenci so si bili popredstavitvah enotni, da bi morala bitiključna tema ustanovnega srečanja Arlema,ki bo v drugi polovici januarja, prav ekološkarazsežnost in obremenjenost Mediterana.Na tem bo s strani slovenskih predstavnicin predstavnikov potrebno predstaviti tudiproblematiko plinskih terminalov, ki jihželi na območju že sedaj izjemne ekološkeobremenjenosti izgraditi Italija.Jasmina VidmarSlovenski znanstvenici nagrada Odbora regijSlovenska znanstvenica Irma Potočnik Slavič, predavateljica in raziskovalka na oddelku za geografijo Univerze v Ljubljani,je prejela nagrado za svojo doktorsko disertacijo o endogenih razvojnih potencialih podeželja v okviru natečaja Odboraregij Evropske unije. Komisija, sestavljena iz 35 rednih profesorjev s katedre Jean Monnet, je ocenila več kot petdesetnatečajnikov iz petnajstih držav članic. Slovenska znanstvenica je bila ena od štirih finalistov, prvo mesto pa je zasedlaitalijanska znanstvenica, ki je priznanje prijela iz rok predsednika Odbora regij Luc Van den Brandeta. Natečaj za doktorskodisertacijo, ki obravnava lokalno in regionalno problematiko Evropske unije, poteka vsako leto in tako pripomore k dialoguz evropskim akademskim svetom.46

Vladimir Moskov je novi predsednik NALAS-aTone Peršak postal eden izmed treh podpredsednikov Nalas-a.Predstavniki NALAS-a, mrežezdruženj lokalnih oblasti jugovzhodneEvrope, so na generalni skupščini,ki je potekala 10. in 11. decembra vIstanbulu, izvolili novega predsednika,Vladimirja Moskova, župana občineGoce Delcev v Bolgariji, na mestopodpredsednikov pa Antona Peršaka,župana občine Trzin (Slovenija),Refika Rrugeja, župana občine Kavaja(Albanija) in Özgen Keskina, županaobčine Yildirim (Turčija). Dosedanjipredsednik Tarzan Milosevic, ki je bilna tem položaju zadnja štiri leta, je prejelnaziv častnega predsednika v počastitevsvojega dosedanjega dela v NALAS-u.Več kot 120 županov in županj,direktorjev in direktoric občinskihuprav, strokovnjakov in mnogo drugihuglednih gostov se je udeležilo dogodkovv okviru letnega srečanja NALAS. YavuzMildon, predsednik Kongresa lokalnihin regionalnih oblasti Sveta Evrope,Ludmila Sfirloaga, predsednica Kongresaregijskih zbornic, Tanja Fajon, evropskaposlanka, Faruk Çelik, minister za deloin socialno varstvo Turčije, in RecepAltepe, predsednik UMM, so se zavzeli zapomembno vlogo NALAS-a, ki ga ta imav regionalni in politični stabilnosti. Naokrogli mizi o izkušnjah sedanjih članicEvropske unije s postopki včlanjevanjater izkušnjah pri pridobivanju evropskihsredstev sta sodelovala tudi JasminaVidmar, generalna sekretarka Skupnostiobčin Slovenije, ter Mirko Brulc članpredsedstva skupnosti in župan NoveGorice.Gostitelj srečanja je bilo Združenjeobčin v Marmaru (UMM), ki je članNALAS-a od lanskega leta. NALAStako sedaj združuje 15 združenj.Deklaracija, po kateri postopa NALAS,je rezultat razprav o evropski integraciji vokviru okroglih miz - kot izziv lokalnimoblastem v jugo-vzhodni Evropi.Deklaracija zagovarja, da je stalen indejaven prispevek lokalnih oblasti vEvropski integracijski proces, izrednopomemben za efektivno implementacijoevropskih standardov in posledično zaprioritetno zagotavljanje kvalitetnihstoritev za občane. Dosedanje izkušnjedržav, ki so že članice, so pokazale, da bimorale lokalne oblasti bolje izkoristitipriložnosti ponujene s strani državneoblasti in evropskih institucij na načinintenzivnejše vključitve v procesepogajanj in sprejemanja odločitev. Pravtako bi morale v lokalnih skupnostihspodbujati na Evropsko unijo vezaneaktivnosti, predvsem pa poučiti občinskeuradnike, kako najučinkoviteje črpatievropska sredstva. Državna oblastbi se morala zavedati pomembnostivključevanja lokalnih oblasti vimplementacijo evropske zakonodaje, sajse približno 70 odstotkov le-te uresničujeprav na lokalni in regionalni ravni,hkrati pa bi država morala tudi podpiratilokalne skupnosti, tako finančno kotstrokovno, pri uresničevanju lokalnihprojektov. Končno pa je tudi poslanstvoevropskih institucij in organizacij, da letepoglobijo vezi z lokalnimi oblastmi izdržav jugovzhodne Evrope in razširijonačela dobrega upravljanja v Evropi.NALAS se je ustanovil v okviru Paktastabilnosti in z namenom podporeSvetu Evrope. Njegovo poslanstvo jespodbujati proces decentralizacije vjugovzhodni Evropi skozi povezovanjein utrjevanje združenj lokalnih oblasti inprispevati k demokraciji ter stabilnostina tem območju, predvsem z namenomhitre in uspešne evropske integracije.47

1. poslovno srečanje županov,direktorjev in gospodarstvenikovSkupnost občin Slovenije je 19.novembra 2009 organizirala 1. poslovnosrečanje županov, direktorjev ingospodarstvenikov, ki je potekalo v AustriaTrend Hotelu, Ljubljana. Cilj srečanja, ki jebilo prvo te vrste, je bil predvsem povezatiobčine in gospodarstvenike z namenombodočega lažjega sporazumevanja. Dejstvoje, da so tako občine kot gospodarstvotesno povezani in marsikdaj odvisni eniod drugih, zato je poznavanje potrebin pričakovanj tako enih kot drugihpomembno za razvoj lokalnih okolij.Rdeča nit poslovnega srečanja so bileinvesticije in tako se je skozi celoten dogodeksledilo zamisli, kako lokalnim skupnostimna eni ter gospodarstvenikom na drugistrani pomagati ter hkrati realizirati idejov končni rezultat. Po začetnih uvodnihbesedah predsednika Skupnosti FrancaKanglerja ter pozdravnega nagovoraizvršne direktorice Združenja managerjevSlovenije Sonje Šmuc so sledila kratkapredavanja o družbeni odgovornosti,javno - zasebnem partnerstvu ter vlogiJAPTI-ja (Javna agencija za podjetništvoin tuje investicije). Nato so imeli podjetnikipriložnost, da na t.i. razstavnem prostorupredstavijo svojo ponudbo županom indirektorjem občinskih uprav. Dvoranase je tako spremenila v živahno sejmišče,mize, ki so prevzele vlogo stojnic, pa sobile z zanimanjem obiskane. Občinamso tako podjetja predstavila storitve napodročju učinkovite rabe energije, razvojuturističnih destinacij, javne razsvetljave,izdelave maket, okoljskih investicij, patudi praktične rešitve izgradnje zunanjihigral ter opreme za vrtce, šole in podobno.Zagotovo so prijazne besede razstavljavcevter inovativno zarisane predstavitvepodjetij marsikateremu županu dale idejoza kakšno novo investicijo v svoji občini,česar se bodo na koncu najbolj razveseliliobčanke in občani.Na poslovnem srečanju so imeli udeležencipriložnost tudi prisluhniti strokovnjakom,ki so predstavili, kako se načrtujejo inizvajajo investicijski projekti v javnemsektorju ter o investicijah v grajske objekte.Slednje predstavljajo v Sloveniji velikizziv, saj je mnogo gradov, ki bi s prenovozagotovili ne le turistično promocijoza Slovenijo, temveč tudi nova delovnamesta in večnamensko uporabo grajskihprostorov. Srečanje se je zaključilo zokroglo mizo, kjer so župani FrancKangler (MO Maribor), Zoran Janković(MO Ljubljana), Srečko Meh (MOVelenje), Peter Misja (občina Podčetrtek)in investitorji razpravljali o pričakovanjihtako občin kot samih podjetij. Razpravaje odprla mnogo vprašanj, slišati pa jebilo tudi ogromno inovativnih zamisliin rešitev. Na Skupnosti občin Slovenijese zavedamo, da je takšnih priložnosti,kjer se srečajo lokalne oblasti tergospodarstveniki, premalo. Zato bomoše naprej snovali naše ideje v smeriorganiziranja takšnih in podobnih srečanj.Včasih je potrebno zasaditi le eno seme,korenine in listi pa zrastejo sami od sebe.Želimo se zahvaliti vsem, ki so si vzeli čas innas obiskali na prvem poslovnem srečanju,še prav poseben hvala pa tistim, ki so svojeideje in zamisli delili z vsemi prisotnimi.Vsem razstavljavcem pa iskrena hvala zapotrpežljivost in zanimivo pripravljenepredstavitve podjetij.Alenka Jarc48

Predstavitev projekta EU REBECEE - obnovljiviviri energije ter učinkovita raba energije prigradnji in prenovi stanovanjskih stavbJavni stanovanjski sklad Mestne občineLjubljana (JSS MOL) gradi in upravlja lenajemna stanovanja, katerih uporabnikiso občani z nižjimi osebnimi prejemki.Stalno se sooča z neplačevanjemobratovalnih stroškov, med katerimije strošek za ogrevanje najvišji. Zato sis kakovostnejšo gradnjo in ustreznosanacijo starih stavb nenehno prizadevaomiliti ta problem. Cilj JSS MOL jezasnova stavb, ki bo omogočala čim manjšomedsebojno odvisnost uporabnikovstanovanj, da ne bi neporavnani stroškienega vplivali na energetsko oskrbo inučinkovitost stavbe kot celote. Na ta načinJSS MOL prispeva tudi k izpolnjevanjumednarodnih in nacionalnih okoljskihzavez za zmanjševanje izpustovtoplogrednih plinov in zmanjševanjeodvisnosti od fosilnih virov.V letu 2006 se je Mestna občina Ljubljanaskupaj z novimi članicami Evropske unijein skupaj z nekaterimi starimi članicami zveč izkušnjami s tovrstnimi prizadevanjipreko Javnega stanovanjskega sklada MOLvključila v evropsko pobudo za gradnjoin promocijo energetsko varčne gradnjein obnovljivih virov energije. JSS MOLse je odzval povabilu podjetja ZEBAUGmbH (Zentrum fur Energie, Bauen,Architektur und Umwelt) iz Hamburgaza sodelovanje pri razpisu evropskegaprograma Intelligent Energy for Europe vsklopu projekta ALTENER, ki spodbujapromocijo in dejavnosti na področjuuvajanja obnovljivih virov energije in nizkoenergijskih standardov pri stanovanjskigradnji ali prenovi.Projekt z delovnim naslovom REBECEE(Renewable Energy and BuildingExhibition in Cities of the EnlargedEurope) je bil jeseni 2006 odobren vBruslju. Novembra 2006 je bila sklenjenapogodba med Evropsko komisijo insodelujočimi mesti: Kiel (D), Ljubljana(SI), Ålingsas/Göteborg (S), Talin (EE)in Gradec (A). Z namenom spodbuditipodobne dejavnosti v svojem okolju so seprojektu kot opazovalke pridružile Sofija(BG), Riga (LV) in Vilna (LT). .Projekt je trajal 36 mesecev (do novembra2009). Zasnovan je na dveh ravneh:investicijski in promocijsko-izobraževalni.Sodelujoča mesta so v času projektazgradila ali energijsko sanirala približno50 v glavnem večstanovanjskih stavb. Prinajmanj 1000 stanovanjskih enotah so voskrbo z energijo vključeni obnovljivi viri.Vsi projekti so bili predstavljeni napetih promocijskih arhitektonskihrazstavah v vsakem od sodelujočih mestz naslovom »Okoljsko in energetskoučinkovita stanovanjska gradnja«.Razstave je obiskalo več kot 100.000obiskovalcev, od strokovnjakov, ki jihnovosti na tem področju strokovnozanimajo, investitorjev, javnih delavcev dozainteresiranih prebivalcev sodelujočihmest. Na ta način je bilo preko projektaREBECEE predstavljenih veliko primerovdobrih praks, ki so lahko prihodnjiminvestitorjem v pomoč pri odločanju zauvajanje nizkoenergijskih standardov intehnologij za obnovljive vire energije prisvojih investicijah.Poleg prikaza arhitekturnih projektov narazstavah so sodelujoči v projektu vsakv svojem okolju med trajanjem projektaorganizirali delavnice, predstavitve,strokovne oglede in na ta načinpromovirali trajnostni razvoj na področjustanovanjskega gospodarstva.JSS MOL je v času trajanja projektaREBECEE v Sloveniji in tujini izvedel večkot 10 predstavitev projekta in 16 delavnic.Organizirani sta bili dve arhitektonskirazstavi — junija 2008 in junija 2009 vmestni hiši v Ljubljani in omogočeni sobili vodeni ogledi po posameznih lokacijahizvedenih gradenj ali prenov.Vse prireditve ter spletni strani JSS MOL(www.rebecee.si) in koordinatorja projektapodjetja ZEBAU (www.rebecee.de) so bilezelo dobro obiskane.JSS MOL je v projektu REBECEEpredstavil naslednje svoje projekte:• energijsko sanacijo dvehvečstanovanjskih stavb na Kvedrovi17 in Steletovi 8 v Ljubljani,• nizko energijsko gradnjo 183stanovanj s tehnologijo za obnovljivevire energije pri gradnji stanovanjskesoseske Polje II v Ljubljani,• gradnjo stanovanjske stavbe znajnujnejšimi bivalnimi enotami vpasivnem standardu na Pipanovi potiv Ljubljani• več svojih bodočih investicij, ki bodovse v nizkoenergetskem ali pasivnemstandardu• in projekte drugih investitorjev vSloveniji s podobnin tehnološkimnivojem.Energijska sanacija večstanovanjskih stavbna Steletovi 8 in Kvedrovi 17 je pilotskiprimer kakovostne (kompleksne) sanacijedveh starejših stanovanjskih stavb vLjubljani. Zaključena je bila jeseni 2007.Stavba na lokaciji Kvedrova 17, Ljubljana,je podkleten večstanovanjski blok v nizuenakih tipičnih blokov z dvokapno streho.V stavbi je 20 stanovanj. Ogrevana tlorisnapovršina stavbe je nekaj več kakor 1000m2.Izvedeni so bili naslednji sanacijski ukrepi:• dodatna toplotna zaščita zunanjihsten, +10 cm,• dodatna toplotna zaščita stropa nadkletjo, + 8 cm,• dodatna toplotna zaščita stropa protineogrevanemu podstrešju, + 20 cm,• zamenjava oken s sodobnimienergetsko učinkovitimi,49

• izvedba sistema mehanskegaprezračevanja z vračanjem toplote,izkoristek 75 %,• vgradnja zunanjih senčil za okna,• rešitev toplotnih mostov priobstoječih balkonih.Raba energije po sanaciji se je skorajprepolovila in je znašala v sezoni2008/2009: 50 kWh/m2 leto.v celoti. Z vgradnjo merjenja toplote postanovanjih pričakujemo še 20% nižjoporabo energije.meri za ogrevanje. Objekt bo izdelan vpasivnem standardu. Na strehi bo vgrajenafotovoltna elektrarna moči 12 kW zapokrivanje skupnih potreb po električnienergiji. Pričakuje se, da bodo na ta načinzagotovljeni kakovostni bivalni pogoji,minimalni stroški ogrevanja in neodvisnostuporabnikov od skupne infrastrukture.Stavba na lokaciji Steletova 8, Ljubljana,je podkleten večstanovanjski blok zdvokapno streho. V stavbi je 60 stanovanj.Ogrevana tlorisna površina stavbe je malomanj kot 3800 m2.Izvedeni so bili naslednji sanacijski ukrepi:• povečanje toplotne zaščite zunanjihsten in parapetov na skupaj 15 cm,• dodatna toplotna zaščita stropa nadkletjo, + 8 cm,• povečanje toplotne zaščite stropaproti strehi na skupaj 22 cm,• zamenjava oken s sodobnimienergetsko učinkovitimi,• izvedba sistema mehanskegaprezračevanja z vračanjem toplote,izkoristek 75 %,• vgradnja zunanjih senčil za okna,• rešitev toplotnih mostov priobstoječih balkonih.Raba energije pred sanacijo je bila 75—85kWh/m2 leto, po sanaciji pa v sezoni2008/2009: 54 kWh/m2 leto.Količina porabljene energije pri obehstavbah bi bila bistveno manjša če bistanovalci dosledno upoštevali navodilaza uporabo sistema mehanskegaprezračevanja in način ogrevanja stavbeStanovanjska soseska Polje II (vnovembru 2009 je bila podpisana pogodbaz izvajalcem gradnje):JSS MOL bo zgradil šest stavb s 183stanovanji na lokaciji Polje II v Ljubljani. Vsestavbe bodo zgrajene v nizkoenergetskemstandardu:• vse stavbe bodo imele higrosenzibilniprezračevalni sistem,• vse stavbe bodo imele skupneposamezne plinske kotlovnice,vsaka stavba svojo (običajno: vsakostanovanje svoj agregat),• ena stavba bo imela skupno plinskokotlovnico in sistem za pripravosanitarne vode s sprejemniki sončneenergije,• ena stavba bo imela fotovoltnoelektrarno za pokrivanje skupnihstroškov električne energije moči 12kW.Stanovanjska stavba z 22 najnujnejšimibivalnimi enotami na Pipanovi poti vLjubljani (pridobljeno je pravnomočnogradbeno dovoljenje).Projekt je zanimiv zaradi posebnegazmanjševanja obratovalnih stroškovin energetske oskrbe, ki bo uporabljalasistem ogrevanja preko zemeljskegaprenosnika toplote s prezračevanjem.Električna energija bo uporabljeno za kuhoin pripravo sanitarne vode in v manjšiUgotovimo lahko, da je projekt REBECEEv naše okolje prišel ob pravem času in napravi način, saj je bil v treh preteklih letihzelo pomembna in koristna informacija zavse nas.S pomočjo tega projekta je JSS MOLpostal v Sloveniji vodilni in v prvem letuedini javni subjekt, ki je načrtno upoštevalnajsodobnejše gradbene in okoljske rešitvev svoje investicijske projekte.Upamo, da bodo predstavljeni projektidober zgled za javni in zasebni sektor in dabo naša dejavnost dobra spodbuda za še večboljših, okolju in uporabnikom prijaznihstanovanjskih gradenj.Tonka Grgič, univ.dipl.inž.arh.Javni stanovanjski skladMestne občine Ljubljana50

Ali nas prav vodite, vi, ki smo vas izvolili?Družba in še posebej gospodarstvose po celem svetu nahajata sredidramatičnih in turbulentnihsprememb. Stari modeli, ki so temeljilipredvsem na racionalnih in analitičnihprincipih levega dela možganov, nedelujejo več. V dobi, v katero prihajamoin so jo poimenovali konceptualna doba,za razliko od predhodne, informacijskedobe, stopa v ospredje ti. celoviti razvojčloveka in njegove zavesti.Da bodo podjetja / občine / državapreživeli v tej novi dobi, se morajovprašati tri vprašanja:1. Ali lahko to, kar delam, nekdo vAziji naredi ceneje?2. Ali lahko to računalnik naredihitreje?3. Ali je po tem, kar jaz ponujam,povpraševanje?Če so odgovori na 1 in 2 DA ter NE na3, potem ste v velikih težavah!Kupci, uporabniki, volivci postajajovedno bolj ozaveščeni, zahtevni inkompleksni. Izdelki in storitve morajobiti ne samo cenovno ugodni infunkcionalni, temveč vedno bolj tudilepi, izvirni, smiselni, prijazni okolju inimeti po možnosti tudi zgodbo, kajtidrugače jih bo le malo kdo kupil.Isto velja tudi za ljudi. Ni dovolj, da jenekdo strokoven na svojem področju(bodisi prodajalec, zdravnik, ali papolitik…), temveč se pričakuje odnjega, da je še prijazen, komunikativen,zanimiv in v zadnjem času, torej v krizi,še inovativen, podjeten, prilagodljiv,socialen in - da ima rešitve. Tisti, ki toso, so zmagovalci v osebnem življenju, vposlu, na volitvah. V percepciji množiceje pomembno doseči dovolj velikoin izvirno prepoznavnost. “Mehke”lastnosti desnega dela možganov,postajajo tako vedno bolj pomembne inodločilne.V odgovor na aktualna kriznadogajanja v svetu nastaja nova razvojnaparadigma, ki odločno prekinjas preteklostjo in ponuja izjemnemožnosti razvoja, vendar pa istočasnopostavlja tudi radikalne zahteve. Zanovo razvojno paradigmo in za čas, kiprihaja, pa so potrebni novo znanjein nove veščine. Pomembno je, polegže obstoječih in formalnih znanj,povezovati še intuitivna neformalnain konceptualna znanja, razvijatiključne veščine, abstraktno znanje paje potrebno spraviti v konkretna znanjain jih uporabiti, kajti v tako množičniponudbi nismo fizično sposobnisamo intelektualno obdelati množicepodatkov, temveč moramo poklicati napomoč svoje občutke, intuicijo, vtis, kiga je ponudnik napravil na nas in še vrstodrugih subjektivnih informacij. Celostniizkoristek potenciala vsakega človeka jenamreč mogoč le tedaj, ko obe polovicimožganov delujeta sinhrono.Konkurenčnost se ne bo merila le pocenah, temveč se bo odražala predvsemv odnosu, prizadevanjih in zadovoljstvuzaposlenih, kajti le tisti, ki bodo zmogliin znali uspešno delovati skozi krize(osebne, gospodarske, družbene), bodo51

času učinkovito in trajno poveča kritičnamasa pozitivnih in konstruktivnihposameznikov v občini, kar je temeljnaosnova vsakemu nadaljnjemu razvoju.Strokovna ekipa Amsterdamskegainštituta za osebnostni razvoj – APDIje za tak celovit in uravnotežen razvojčlovekovih potencialov, predvsemtistih, ki so ključni za delovno in osebnouspešnost v kontekstu nove razvojneparadigme, razvila Whole MindDevelopment – WMD metodologijo.Ta je plod 25-letnega raziskovalnorazvojnegadela in vključuje najnovejšastrokovna in znanstvena dognanja zrelevantnih strokovnih področij, v osnovisame metodologije pa je vgrajenegatudi veliko izvirno slovenskega znanja.Metodologija vključuje strateškosvetovanje in formiranje lokalne innacionalne mreže LIF mentorjevin trenerjev, ki praktično znanje ponajkrajši poti in v najkrajšem časuučinkovito prenašajo v lokalno okolje.Usposabljanje poteka na Learning IsFun – LIF platformi v obliki učinkovitihzabavnih seminarjev in praktičnihdelavnic, ki udeleženca na preprost invaren način izkustveno bolje seznanijoz njegovimi lastnimi sposobnostmi terpotenciali, vedno v aktivni povezavi znovo razvojno paradigmo in z danostmiin zahtevami njegovega neposrednegadelovnega in življenjskega okolja. Takov zelo kratkem času izboljšajo njegovotemeljno operativno funkcionalnostin ker lahko usposabljanje potekavzporedno v vzgoji in izobraževanju,zdravstvu, zavodih za zaposlovanje,gospodarstvu, upravi…, pride že vprvem letu do pozitivnega premikav konstruktivni kritični masi. Vodje,ki imajo konstruktivno vizijo razvojakraja, podjetja ali ustanove, na ta načinformirajo okoli sebe koalicijo sodelavcev,ki vodjo podprejo v tej njegovi viziji injo sprejmejo za svojo. V skupini takihsodelavcev se kakovost življenja terdelovni uspehi občutno povečajo (brezdodatnih finančnih sredstev) in le-titako postanejo katalizator za spremembov svojem neposrednem okolju. Zaradividnih pozitivnih sprememb in večjegadelovnega uspeha (=v končni fazidobička, bodisi finančnega ali pasocialnega) se taki skupini začnejospontano pridruževati še drugi sodelavci,iniciativa pa se prenaša tudi na poslovnepartnerje, kupce in uporabnike storitev.Tak pristop ima tudi neposredenpozitiven vpliv na zdravje. Dolgoročnoto pomeni manj bolniških izostankov,manj poškodb pri delu, manj agresije insamodestruktivnega obnašanja tako medmladostniki kot tudi odraslimi ter manjprometnih nesreč. Če program istočasnoteče tudi v vzgojno-izobraževalnihinstitucijah, je v program vključenacela družina, kar neposredno povečujekakovost življenja družine.Program lahko poteka tudi na zavodih zazaposlovanje in centrih za socialno delo,kjer se s tem poveča zaposljivost mladihiskalcev prve zaposlitve ter tistih, ki soizgubili delo, istočasno pa se jih lahkotako aktivno opremlja in spodbuja ksamozaposlitvi.Iz načina delovanja takih posameznikovraste njihova družbena in socialnaodgovornost, ki na institucionalnemnivoju spontano preraste v družbenoodgovornost podjetij in ustanov. Takpristop nudi veliko zelo kakovostnihmarketinških in promocijskih možnostitako za ustanovo, za podjetje kot tudi zakandidata na volitvah.Vse to so elementi in drobni odtenki vživljenju posameznika in družbe, ki nanek način niso novi. Novo in drugačnoje le to, da kritična situacija pri nas inv svetu zahteva celovite in bolj trajnerešitve. In če se ozremo na vprašanje, čenas prav vodite, ni odgovor le v tem, dase nam pokažejo nove možnosti, kakoše več imeti, temveč je ključni odgovorv povečanju kakovosti posameznikovegaživljenja, vašega, mojega in vseh ostalih.To, da je za vse nas, ki smo javni delavci,torej zdravniki, učitelji, voditelji, župani,pomembna ne le skrb za materialni vidiktistih, ki so nam zaupani, temveč je zanjihovo preživetje in življenje v sedanjostiin prihodnosti ključno vlaganje v našelastne in v njihove potenciale. In tovelja še posebej za otroke. Vzgojitelji inučitelji se morajo zavedati, kaj je njihovoosnovno poslanstvo, kaj je v ozadjunjihovih prizadevanj. In enako velja zavse nas, ki delamo z ljudmi.Dr. Margareta Dolinšek BubničDirektorica razvoja pri Amsterdamskeminštitutu za osebnostni razvoj53

STELLA – nova zvezda v oblačilnem ozvezdjuOglasno sporočiloSoparen, vroč poletni dan pri 35°C…,deževna in vetrovna jesenska noč…,sneg, leden dež in mraz pri -15°C nekjev hribih…, ko pripadniki komisije zaocenjevanje škode hitijo na kraj naravnenesreče, da bi ugotovili nastalo škodo;vremena si – žal – ne morejo izbrati.Odločilnega pomena je, da imajo dobraoblačila, ki jih ščitijo pred vremenskiminevšečnostmi, da bi lahko optimalnoizvajali svoje naloge.Člani komisij, ki opravljajo taka dela,se postopoma opremljajo z visokofunkcionalnimioblačili, ki jimomogočajo, da neodvisno od vremenskihrazmer in v različnih terenskih pogojihučinkovito opravijo svoje delo.Dobavitelj teh oblačilnih sistemov jepodjetje STELLA iz Kranja.na luksuz, ampak na osnovne pogoje zaoptimalno delovanje.“Seveda taki oblačilni sistemi na prvi pogledniso ravno poceni; vendar se finančne koristipoznajo že v 2 letih uporabe – saj uporabnikpotrebuje manj oblačil kot do sedaj, polegtega pa so oblačila bistveno trpežnejša kotpoceni izdelki iz daljnjega vzhoda.„Ker postajajo delovni pogoji in potrebevse bolj zahtevne in komplicirane, smoprepričani, da bodo ravno profesionalniuporabniki tisti, ki bodo postavilispecifične zahteve glede njihovih delovnihoblačil“ meni Dejan Rožman, „in prav vtem je naša prednost.“Na vprašanje, kakšen je recept zauspeh, odgovarja Dejan Rožman, vodjaprodaje pri STELLI: „Specializiralismo se za prodajo visoko kakovostnihin funkcionalnih oblačilnih sistemov, kijih ponujamo različnim profesionalnimuporabnikom. Naša prednost je v tem, dapoznamo in razumemo delovne pogojenaših kupcev in jim skupaj z našimrazvojnim in proizvodnim partnerjem,podjetjem UNI&FORMA iz Trzina,lahko ponudimo oblačilne rešitve „pomeri“, ki 100% izpolnijo pričakovanjakončnih uporabnikov.„Pri tem razumemo pod „oblačilni sistem“vse, kar uporabnik pri opravljanju svojegadela nosi skozi vse leto – v različnihklimatskih in terenskih pogojih“, praviDejan Rožman.„Pri tem je pomembno, da se posameznikosi oblačil med seboj kombinirajo tako,da se tudi v najtežjih delovnih pogojihuporabnik počuti dovolj udobno, da selahko povsem posveti svojemu delu. Korečemo „dobro počutje“, ne mislimo54

Metodologija za oblikovanje in spremljanje cenkomunalnih storitevNa podlagi Zakona o varstvu okolja sogospodarske javne službe: oskrba s pitnovodo, odvajanje in čiščenje komunalnein padavinske odpadne vode, zbiranjein prevoz komunalnih odpadkov,odlaganje ostankov predelave aliodstranjevanja komunalnih odpadkovobvezne občinske gospodarske javneslužbe varstva okolja. Občine so torejdolžne zagotoviti izvajanje navedenihgospodarskih javnih služb, skladno spredpisi, ki urejajo oskrbovalne standardeter tehnične, vzdrževalne in organizacijskeukrepe in normative, ki jih predpišepristojni minister.Nekoliko drugače pa je glede pristojnostizagotavljanja potrebnih finančnihsredstev za izvajanje gospodarskih javnihslužb v okviru predpisanih standardov.Na področju oblikovanja cen komunalnihstoritev je namreč preko različnih oblikregulacije, ki jih omogoča Zakon o kontrolicen, prisotno dolgoletno administrativnodoločanje cen komunalnih storitev, ki zvidika dovoljenega povečanja cen temeljina zelo restriktivni vladni politiki, s ciljemohranjanja nizke stopnje inflacije. Obuvedbi limitiranja cen so bile izhodiščneosnove izvajalcev različne. Zaradilinearnega indeksiranja cen so se pojavileznačilne cenovne disparitete in izvajalciso se znašli v neenakih pogojih izvajanjadejavnosti. V vmesnih obdobjih prostegaoblikovanja cen, ki so ga, glede napridobljeno soglasje lokalnih skupnosti,uspeli izkoristiti le nekateri izvajalci, pa sose nastale cenovne disparitete še povečale.Dolgotrajna omejevalna cenovnapolitika prek cene, ki ne pokriva stroškovizvajanja dejavnosti, vse bolj zmanjšujelikvidnostno in investicijsko sposobnostizvajalcev komunalnih storitev. Navedenoogroža zanesljivo in kakovostno oskrboprebivalstva s komunalnimi storitvamiter s tem izvajanje evropske direktive,ki usmerja države članice k oblikovanjuustrezne cenovne politike po načelu»povzročitelj plača povzročene stroške«.Tudi nova Uredba o oblikovanju cenkomunalnih storitev, ki jo je Vlada sprejelav mesecu aprilu, ni prinesla sprememb,saj dovoljuje dvig cen le v primeru, česo se stroški upravičeno povečali zaradidoseganja predpisanih standardov, če jezavezanec zaradi objektivnih razlogovprenehal opravljati storitve posameznihkomunalnih dejavnosti in jih zanj opravljadrug izvajalec ali če podjetju uvedba novihstoritev skladno z okoljskimi predpisipovzroči dodatne stroške, ki jih ni mogočev celoti pokrivati z obstoječimi prihodki.S tem ključni problem neustreznihizhodiščnih cen in velikih cenovnihdisparitet še naprej ostaja nerazrešen.Trenutno državna regulativa ne zagotavljavodenja učinkovite ekonomske politikena področju komunalnih storitev. Nalogein pristojnosti so razdeljene na različnaministrstva, izvajanje nalog na področjih,kjer se prepletajo pristojnosti posameznihministrstev, ne poteka koordinirano.Posledice nesistemske politike se kažejopreko neusklajenih in nepovezanihevidenc, neusklajene zakonodaje in velikihcenovnih disparitet. Navedeno kaže, daje tako organizirana regulacija lokalnihgospodarskih javnih služb varstva okoljaneustrezna.Neurejeno stanje na komunalnempodročju, predvsem pa vse težji finančnipoložaj izvajalcev, je vzpodbudil Zbornicokomunalnega gospodarstva, da zagotoviizdelavo metodologije za spremljanje inoblikovanje cen komunalnih storitev.Namen projektne naloge je celovitaanaliza stanja s tehničnega55

za področje posameznih dejavnosti.Pričakovali smo, da bodo navedenipredlogi upoštevani v novem Pravilniku ometodologiji določanja cen komunalnihstoritev, kar bi omogočilo poenotenje in stem primerljivost poslovanja posameznihizvajalcev, vendar se to žal ni zgodilo.Ugotovljena raznolikost pogojevizvajanja komunalnih storitev potrjuje,da je najprimernejša metoda za presojoustreznosti cen primerjalna analiza(benchmarking). Na kratko bi lahkopovzeli, da gre pri primerjalni analiziza iskanje najboljših panožnih praks,ki vodijo k odličnejšim rezultatom.Kot orodje za ugotavljanje kakovostiin učinkovitosti izvajanja dejavnosti seprimerjalna analiza vse bolj uveljavljatudi na področju komunalnih storitev.V številnih evropskih državah je orodjeza izpolnjevanje zahtev Okvirne vodnedirektive Evropske unije in del sistemacenovne regulacije. Primerjalno analizouporabljajo tako lokalne skupnosti inregulatorni organi pri oblikovanju innadzoru cen, kot tudi sami izvajalci zaizboljšanje svojega poslovanja.Nesporno je, da mora določanje cenjavnih storitev temeljiti na strokovnih,nepristranskih analizah učinkovitostiizvajanja dejavnosti, pri čemer nisoupoštevani le stroški, temveč tudi pogojiizvajanja, zanesljivost, kakovost intrajnost oskrbe. Tako je npr. izvedenaanaliza na področju oskrbe s pitno vodopokazala, da na višino cene izvajanjastoritve pomembno vpliva prostorskaurejenost oskrbovalnega področja,predvsem gostota in struktura odjema napodročju oskrbovalnih sistemov, ki jihupravlja posamezni izvajalec. Na podlagiteh kriterijev je mogoče na podlagiprimerljivih pogojev izvajalce uvrstiti vskupine. Za presojo uspešnosti izvajanjadejavnosti so v predlaganem modelu zaoblikovanje cen na področju oskrbe spitno vodo, opredeljena štiri področja,ki so zanesljivost in kakovost oskrbe,trajnost in razvojna naravnanost družbe,učinkovitost in racionalnost poslovanjain zadovoljstvo porabnikov. Primerjavadoseženih vrednosti kazalcev izvajalcev, kiizvajajo dejavnost v primerljivih pogojih,omogoča opredelitev referenčnihvrednosti in glede na ugotovljenaodstopanja tudi opredelitev možnegapovečanja učinkovitosti posameznihizvajalcev.Pri presoji upravičenih stroškovposameznih izvajalcev je torej ključnopoznavanje in upoštevanje specifičnihpogojev izvajanja komunalnih storitev.V nasprotnem primeru se namreč lahkoizvajalcu, ki ne dosega priporočljivihvrednosti pripiše neučinkovito izvajanjein temu primerno nižje priznane stroške,razlog nedoseganja zahtevanih vrednostipa je dejansko v različnih oz. zahtevnejšihpogojih izvajanja dejavnosti. Predlaganmodel torej zagotavlja, da bo poslovanjeizvajalcev sistemsko urejeno in podustreznim nadzorom, porabniki pa bodoplačali upravičeno ceno, določeno napodlagi strokovno utemeljenih kriterijev.Velja poudariti, da vrednotenjeučinkovitosti izvajanja dejavnosti,ki ga omogoča predlagan modeloblikovanja in spremljanja cen povečujetransparentnost, uvaja tekmovalnostin zagotavlja modernizacijo dejavnostiter tako predstavlja alternativoliberalizaciji trga na področju lokalnihslužb varstva okolja. Upamo, da bodonavedeni argumenti prepričali pristojnaministrstva in občine, da se bodo zavzeliza uveljavitev predlaganega modela, takov korist izvajalcev komunalnih storitevkot tudi porabnikov ter zagotovitizakonske podlage za oblikovanjeneodvisne institucije reguliranja, ki bona strokovnih osnovah in ekonomskihargumentih, neodvisno od dnevnepolitike, predpisovala način in pogojeizvajanja dejavnosti, odločala o cenahin drugih ekonomskih pogojih izvajanjajavne službe ter nadzor nad izvajanjemjavne službe.mag. Stanka Cerkvenikizvršna direktorica IREET Inštituta,vodja projektaDušan Butinadirektor Zbornice komunalnegagospodarstva57

Spoštovane gospe županje in gospodje župani!Potem ko je Slovenija dosegla velikovečino zastavljenih ciljev v smislumednarodnega uveljavljanja in članstva vrazličnih oblikah mednarodnih združenjin navez, se je glavna usmeritev Vlade RSin v tem kontekstu Ministrstva za zunanjezadeve osredotočila na spodbujanje t.i.»gospodarske diplomacije« oziromapoudarjene zaščite in uveljavljanjainteresov slovenskega gospodarstva vtujini. Da bi bilo to delovanje čim boljusklajeno, prihaja do reorganizacije natem področju in Ministrstvo za zunanjezadeve ponovno postaja matično teloin koordinator aktivnosti slovenskegospodarske diplomacije.V sklopu prerazporeditve nekaterihpristojnosti in posledično širjenjasektorja oziroma direktorata zagospodarsko diplomacijo znotrajMinistrstva za zunanje zadeve bo mojanaloga delovanje v smeri povezovanjaslovenskih gospodarstvenikov instrokovnjakov zunaj meja RS z matičnodomovino – preko gospodarskegasodelovanja.Kot predstavnik Urada za Slovencev zamejstvu in po svetu sem bil zata položaj predlagan zaradi mojegapoznavanja slovenskega izseljenstva, skaterim se kot novinar, raziskovalec aliuradnik ubadam že od leta 1990 dalje,konec avgusta letos pa sem se vrnil izClevelanda, kjer sem štiri leta deloval kotGeneralni konzul Republike Slovenije.Kar se tiče sredin zunaj Slovenije,bo moje delovanje zaobjemalo takosodelovanje z gospodarskimi atašejina naših diplomatsko-konzularnihpredstavništvih kot z gospodarskimipredstavništvi RS, častnimi konzuliSlovenije, predstavniki slovenskihizseljenskih in zamejskih skupnosti in (žeali še ne) ustanovljenimi klubi slovenskihposlovnežev v tujini.Znotraj Slovenije bodo moje logičnepovezave na Ministrstvu za gospodarstvo,Japti, Gospodarski zbornici Slovenije,Slovenski turistični organizaciji, Obrtnopodjetniškizbornici, občinah in mestihter slovenskih izseljenskih organizacijah.Orisana dejavnost oziroma področjedela nista nekaj povsem novega, saj soposamična prizadevanja za poslovnosodelovanje s slovenskimi rojaki zunajmeja stara toliko kot slovenska država.Razlika je v tem, da gre tokrat za poskussistematičnega pristopa k zadnja letanemara nekoliko pozabljeni razsežnosti.V tej luči seveda ne smemo pozabitimednarodnih povezav, ki jih gojitev vaših cenjenih občinah. V okvirusodelovanja s pobratenimi mesti prihajado včasih zelo tesnih kulturnih, športnihin drugih stikov, gospodarske vezi padoslej nekako niso bile najbolj močne.Če kdaj, je danes, ko se ves svet spopadaz ekonomsko in socialno krizo, nujnopotrebno sodelovanje tudi na področjugospodarstva - pa naj bo neposrednomed podjetji, ob pomoči »bratskihodnosov« med dvema mestoma ali pačcelo preko izseljenskih in zamejskihzdruženj.Projekt je za vse nekaj novega, zato najto besedilo služi kot uvodna predstavitevali informacija, hkrati pa tudi kot vabilok novim zamislim glede pristopa kprojektu inseveda h konkretnemu sodelovanju. Pravv imenu različnih oblik izmenjav medpobratenimi mesti se je namreč doslejrazvila že vrsta konkretnih pobud (tudi)gospodarskega sodelovanja.Priporočam se torej za predloge glededelovanja tega specifičnega poljagospodarske diplomacije, nemara pa tudiza posredovanje neposrednih poslovnihinteresov, ki jih bomo lahko posredovali»partnerjem« onkraj meja Slovenije.Veselim se sodelovanja z vami in vasprisrčno pozdravljam !Zvone ŽigonPooblaščeni ministerMinistrstvo za zunanje zadeve RSSektor za gospodarsko diplomacijoDirektorat za gospodarsko diplomacijoin razvojno sodelovanjePrešernova 251000 Ljubljana@: Zvone.zigon@gov.siTel.: 01 - 478 228859

Od besed k dejanjemSporočilo za javnost, 10. december 200911. decembra, je Mednarodni dan gora. Letos je Organizacija združenih narodov za nosilno temo izbrala »Upravljanje tveganja v gorskihobmočjih zaradi naravnih nesreč.« CIPRA Slovenija in Mountain Wilderness Slovenije sta pozvali slovensko javnost, naj se zave, da živimo podgorami in da nam gore izboljšujejo kakovost življenja s pitno vodo, čistim zrakom, območji miru in temnega neba.Organizaciji sta opozorili, da je snegsicer prekril dolino Sedmerih jezer, da paproblem onesnaževanja voda v osrednjemobmočju Triglavskega narodnega parkuostaja, za kar je odgovorno Planinskodruštvo Ljubljana – Matica.Gore so izjemen naraven ekosistem,gospodarski vir in življenjski prostorrastlin, živali in ljudi. Podoba gorakot kraljestva neomejene svobode je strajnostnim razvojem in vzpostavljenoodgovornostjo posameznika preseženmit. Čeprav so bila gorska območjav preteklosti prva deležna zakonskezaščite (narodni parki), to za njihovnadaljnji obstoj ne zadošča več. Prav zdajje v obravnavi Vlade RS nov Zakon oTriglavskem narodnem parku. V pripravije predpis o Regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe. Gre za izredno odgovorneodločitve o prihodnosti naših gora, ljudi,ki živijo v gorskih dolinah in tudi vseh,ki smo odvisni od zdravih, celovitih inneokrnjenih gorskih ekosistemov.Tema mednarodnega dneLetos je Organizacija združenih narodov zanosilno temo izbrala »Upravljanje tveganjav gorskih območjih zaradi naravnihnesreč.« Zaradi intenzivnih naravnihprocesov so v gorskem svetu možne številnenaravne nesreče: potresi, zemeljski plazovi,usadi, podori, snežni plazovi, poplave,obilno sneženje, suša, žled, veter ter erozija.Med civilizacijskimi nesrečami izstopajogozdni požari, ki so k sreči redki, ter nesreče,povezane z dejavnostmi ljudi v gorah(gorske nesreče). Gorska območja so tuditista, ki so ob polarnih območjih najboljobčutila podnebne spremembe – če naj bise povprečna temperatura v naslednjih letihdvignila za 2º C, se bo ta v gorskih območjihdvignila za več kot 4º C. Podnebnespremembe se v gorah že dogajajo, z njimise že srečujemo. Paša na Veliki planini se ženekaj let ne začenja več na tradicionalni danzačetka paše – na god Janeza Krstnika (24.junija), ampak že v začetku junija. Naravnaomejitev za začetek paše je začetek rastitrave, ki sovpada s temperaturnim pragom5o C. Ta je dosežen že v prvi polovici maja.Svetovne goreOd gorskih območij je odvisna polovicačloveštva, saj v njih živi približno 10 %svetovnega prebivalstva, okrog 40 % pa jihživi v nižje ležečih porečjih. Prebivalstvogorskih pokrajin je večinoma revno,slabo izobraženo, živi v slabih higienskihrazmerah ob pomanjkljivi zdravstvenioskrbi, preživlja se s samooskrbnimpoljedelstvom in gozdom. Zaradi velikihprebivalstvenih in gospodarskih pritiskovprihaja na velikih površinah, od Andov doHimalaje ter od Urala do Jezerskega višavja,do zaskrbljujočih sprememb gorskihpokrajin in njihovih sestavin. Uničevanjegozda, prekomerna paša in erozija, ki josproža obdelovanje za poljedelstvo manjprimernih površin, zemeljski plazovi,globalno onesnaževanje (na primeronesnaževanje zraka iz več sto kilometrovoddaljenih industrijskih območij) ter nagleizgube habitatov in genske raznovrstnostiso degradacijski procesi, ki ogrožajo nosilnosposobnost gorskih območij. Čeprav so bilagorska območja v preteklosti prva deležnazakonskih zaščit (narodni parki), pa to zanjihov nadaljnji obstoj ne zadošča več.Gore v SlovenijiAlpski svet, ki ga v Sloveniji členimo naalpska visokogorja, alpska hribovja in60

alpske ravnine, obsega 42 % površineSlovenije (8541 km2). Nad 500 m leži35 % slovenskega površja (na Zemlji jetakšnega 48 % površja), nad 1000 m pa11 % površin (na Zemlji je takšnega 27 %površja, 11 % nad 2000 m, 5 % nad 3000 m,2 % nad 4000 m). Na tem območju živi v2218 naseljih (37 % vseh naselij v Sloveniji)kar 924.174 prebivalcev (47 % vsegaprebivalstva Slovenije). Zelo visok je deležgozda – 64,8 %. Povprečna nadmorskavišina Slovenije je 557 m (svetovnopovprečje je 870 m), največji razponnadmorske višine med Triglavom (2864m) in podvodnim Triglavom (najnižjatočka slovenskega morja je –37 m) pa je2901 m. Slabih 90 % površja Slovenije jenižjih od 1000 m, le 0,4 % pa ga sega prek2000 m. Po podatkih Planinske zvezeSlovenije vzdržuje planinska organizacija1442 planinskih poti v skupni dolžiniokrog 7000 km (za primerjavo: v Slovenijiimamo 6332 km avtocest, hitrih, glavnih inregionalnih cest).Pomen gorništvaPomen gorništva v slovenskem prostoruopredeljujejo tej dejavnosti izjemnonaklonjena pokrajina, delež prebivalstva,ki se z njim ukvarja, množičnost članstva,razvejenost planinske organizacije inrazpoložljivost. Slednje vključuje hojokot osnovno človekovo gibanje, starostnoneomejenost (od otroštva do starosti),raznovrstnost (od sprehodov do vrhunskegaalpinizma) in ne nazadnje cenovnasprejemljivost. Po ocenah obišče slovenskegore letno več kot milijon obiskovalcev,v Poročilu o stanju okolja v Sloveniji2002 najdemo podatek, da planinskepostojanke obišče nad 1,5 milijonaslovencev letno. Turizem in rekreacija ssvojim nepremišljenim razvojem marsikjepo svetu ogrožata prav tiste danosti, ki jimaomogočajo obstoj. Skrb za označevanje,nadelavo in stalno vzdrževanje planinskihpoti je zato ena najpomembnejših nalogplaninske organizacije. Še zlasti, ker vsiobiskovalci gora niso ustrezno usposobljeniin opremljeni.Rešimo problem, ne rešujmosprenevedanjaV uvodu k 2. Poročilu o Alaph (Planinskazveza Slovenije 2002) predsednik Planinskezveze Slovenije Franc Ekar piše, da imamo»… 200 visokogorskih in srednje gorskihplaninskih koč, bivakov in zavetišč …« in»… z nameščanjem in gradnjo čistilnihnaprav po EU normativih ob planinskihobjektih smo uspešno začeli in si bomoprizadevali v najkrajšem možnem času sčistilno napravo opremiti vse planinskepostojanke v slovenskih gorah …«. Sedemlet stara obljuba ostaja na papirju.Letos poleti je Stane Klemenc opozoril naproblem onesnaženosti Dvojnega jezera vDolini sedmerih jezer v osrčju Triglavskeganarodnega parka. Pol leta po opozoriluin pozivu k ukrepanju ni še nobenegaotipljivega rezultata.CIPRA Slovenija in Mountain WildernessSlovenije zato pozivata PD Ljubljana –Matica, naj javnosti za svoje tri planinskekoče (Triglavski dom na Kredarici, 2515m; Koča pri Triglavskih jezerih, 1685 m inDom na Komni, 1520 m) posreduje:• pisno dokazilo o praznjenju greznic(računi izvajalca),• pisno dokazilo o pranju rjuh (računiizvajalca – pralnice v dolini),• pisno dokazilo o uporabi razgradljivihčistilnih sredstev (računi za čistila indeklaracije proizvajalca).• število nočitev v zadnjih desetih letih,• kapaciteto zbiralnikov vode inoceno porabe vode na dan ob viškuobiskovalcev in v celotni sezoni,• načrt čiščenja in vzdrževanjavodooskrbnega sistema in• uporabno dovoljenje za svoje planinskekoče.Ob odgovoru Ministrstva za okolje inprostor (MOP) na poslansko vprašanjeCvete Zalokar Oražem (12. 8. 2009)sprašujemo PD Ljubljana – Matica, zakajse ni prijavila na razpis MOP za čistilnonapravo?Dodatne informacije:CIPRA Slovenija, Matej Ogrin,matej.ogrin@siol.net, 041 612 604Več o mednarodnem dnevu gora:h t t p : / / w w w. f a o . o r g / mnts/intl _mountain_day_en.asp61

KazaloProblematika preoblikovanja javnih podjetij .................................................................................................................................................... 2Pogajanja o višini povprečnine za leto 2010 zaključena ................................................................................................................................. 7Projekt 3D javne razgrnitve .................................................................................................................................................................................. 9Regionalni razvoj in fantazma petega javnega razpisa ................................................................................................................................... 11Prostorski akti in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ................................................................................................................ 14Slovo NUSZ ali prihod davka na nepremičnine? ......................................................................................................................................... 16Financiranje javnih kulturnih zavodov občin ustanoviteljic po 1.1.2010 jedro velike neznanke ..........................................................2014. seja predsedstva SOS z ministrom Lukšičem ........................................................................................................................................... 21Sekcija mestnih občin o ukinitvi sredstev v upravljanju ............................................................................................................................... 23Zapuščine brez dedičev se ne bodo prenesle na občine ................................................................................................................................ 23Srečanje predstavnikov skupnosti z ministrom dr. Gjerkešem .................................................................................................................... 24Pregled kakovosti notranje revizijske službe v MOM .................................................................................................................................. 24Zdravstveno zavarovanje občanov še nekaj časa problematično ................................................................................................................ 25Nas bo ministrstvo s spremembami Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih ponovno »razveselilo«? .......................... 26Sestanek Delovne skupine za notranje revidiranje v Ilirski Bistrici ........................................................................................................... 27Delovni posvet - ukinitev sredstev v upravljanju ........................................................................................................................................... 28Spremembe ZDDV-1 po 31.12.2009 ............................................................................................................................................................... 28Po uvedbi novega plačnega sistema .................................................................................................................................................................. 29Skupnost občin na sestanku z ministrico za obrambo .................................................................................................................................. 29Za lažje uresničevanje lokalne politike ................................................................................................................................................................ 30Nove spremembe na področju predšolske vzgoje ........................................................................................................................................... 32SOS je pozvala k spremembam .......................................................................................................................................................................... 34Nov cenik dimnikarskih storitev ...................................................................................................................................................................... 36Država potrjuje cene za storitve, ki jih sofinancira občina ........................................................................................................................... 37Lizbonska pogodba pod drobnogledom ................................................................................................................................................................ 38Delovna skupina za upravljanje z odpadki v okviru NALAS na sejmu ENTSORGA ENTECO 2009 ........................................... 39Delavnica za boljše črpanje sredstev od GTZ ................................................................................................................................................ 39Delovno srečanje NALAS-a .............................................................................................................................................................................. 40Sestanek Komisije DEVE ................................................................................................................................................................................... 40O severni dimenziji in pravični trgovini ................................................................................................................................................................ 41

82. plenarno zasedanje Odbora regij .................................................................................................................................................................42Sestanek komisije COTER ................................................................................................................................................................................ 43Sestanek Komisije ECOS ................................................................................................................................................................................... 44Proti Arlemu ......................................................................................................................................................................................................... 45Slovenski znanstvenici nagrada Odbora regij ................................................................................................................................................. 46Vladimir Moskov je novi predsednik NALAS-a .......................................................................................................................................... 471. poslovno srečanje županov, direktorjev in gospodarstvenikov ................................................................................................................. 48Predstavitev projekta EU REBECEE - obnovljivi viri energije ter učinkovita raba energije pri gradnji in prenovi stanovanjskihstavb ........................................................................................................................................................................................................................ 49Ali nas prav vodite, vi, ki smo vas izvolili? .................................................................................................................................................….. 51STELLA – nova zvezda v oblačilnem ozvezdju ............................................................................................................................................. 54Metodologija za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev ......................................................................................................... 55Spoštovane gospe županje in gospodje župani! ............................................................................................................................................. 59Od besed k dejanjem ........................................................................................................................................................................................... 60OpravičiloV prejšnji številki je prišlo do napake v članku Pristojnosti, financiranje in velikost bodočih pokrajin. Avtorprispevka je dr. Stane Vlaj in ne dr. Dušan Plut, kot je bilo po pomoti zapisano. Za napako se iskreno opravičujemo.Uredništvo ČaSOSpisaČASOSPIS izdaja: Skupnost občin Slovenije.Časospis izhaja periodično in ga brezplačno prejemajo občine, državne institucije, mediji.ISSN 1581-8500Naklada: 1200 izvodovOdgovorna urednica: Jasmina Vidmar; Oblikovanje in prelom: Blok54 | www.blok54.si; Fotografije: Jasmina VidmarNaslov uredništva: Skupnost občin Slovenije, Partizanska 1, 2000 Maribor, telefon: 02 234 15 00, faks: 02 234 15 03,www.skupnostobcin.si, e-mail: jasmina@skupnostobcin.si