Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Poskus s slovenskimutemeljitvenimmitom99Zapis Janka Kosa v Slovenski duhovni zgodovini o narodu kot diferenciraniin heterogeni tvorbi, ki se členi na različne sloje indruge socialne plasti, ne spominja le na Bourdieujevo opredelitev jezikovnegaali literarnega trga, ampak kaže tudi podobnosti s Hallovo definicijoosmišljanja družbe kot množice načinov življenja, ki so kljub notranjidiferenciaciji strukturirani v enotnih predstavah navzven. 1 Opomenjanjev družbi naj bi se strukturiralo v zamenljivo in relativno stabilnoorganizacijo smislov in udejanjalo v odvisnosti od tistih osrednjihoznačevalcev, ki jih Cornelius Castoriadis imenuje centralni imaginarnismisli in ki po njegovem mnenju zlepljajo družbeno skupnost in omogočajoposamezniku, da s tem, ko jih privzema, vstopa v socialne vlogein v mreži družbenih odnosov sprejema različne identifikacije. 2 Če naeni strani homogenizacija poteka v šolskem sistemu, s pomočjo medijev,kanonizacijskih procesov ipd., na drugi strani privzema obliko interpretacijein strukturo mita, 3 ki se po mnenju Northropa Fryja napajaiz posamičnih šablon in množičnih odzivov na družbene položaje, 4lahko pa bi jim rekli tudi repertoarni odzivi ali množične vloge, saj vskladu s teorijo ideologije identifikacija, tako kot ideologija, pomeni po-1 Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev (V Ljubljani: Slovenska matica, 1996), 16; Paul Du Gay inStuart Hall, Doing cultural studies: the story of the Sony Walkman (London: Sage; The Open University,1997), 3, 12.2 Cornelius Castoriadis, Imaginary Institution of Society (Cambridge: Polity Press, 1997).3 Paul Ricoeur, Sé come un altro, Reprint. (Milano: Jaca Book, 2002), 202; Northrop Frye, Anatomy ofCriticism (Princeton: Princeton University Press, 1957), 162.4 Northrop Frye, The Stubborn Structure (London: Methuen, 1974), 7, 20.