Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Večkulturnost, garnizijska mentaliteta ....možno slišati v Kanadi). Izstop iz dialoga ima to navidezno prednost, dasubjekt ohranja lastno suverenost, samozadostnost in še zlasti navideznovečvrednost v primerjavi z drugim. Na tej točki se najjasneje pokaže,da so še naprej obstoječa, nerešena hierarhična razmerja eden temeljnihproblemov tudi v kanadski večkulturnosti. Vstop v dialog ni mogočbrez žrtvovanja hierarhične nadmoči, ki ni več vnaprejšnja in še tolikomanj neranljiva, ker je v vsakem trenutku izpostavljena možni subverziji sstrani dialoškega partnerja. Dialog sam po sebi predpostavlja žrtvovanjedoločene mere suverenosti, saj je sporazumevanje mogoče samo s sprejetjemnekaterih enotnih – skupnih – pravil pogovora; enotnega diskurzivnegapolja. Kot zatrjuje Verhoeven, je v njem »vpisovanje lastnega /etničnega/ Jaza v veliki meri izpisovanje /etničnega/ Drugega«; prinašatorej nevarnost izpisovanja iz polja komunikacije, saj drugemu daje enakovrednomožnost, da na račun našega vanj vpisuje svoj etnični jaz, »to papredpostavlja večjo ali manjšo mero kulturnega in etničnega konflikta«. 31Čeprav Bahtin v poznih spisih predpostavi obstoj nadosebnega tretjega:t. i. nadadresata (Lazeečnyj adresat), čigar pravično razumevanjepredpostavlja avtor vsake izjave 32 – in ki omejuje nevarnost dokončnepodreditve kateregakoli od govorcev v dinamiki vpisovanja in izpisovanjajaza –, tudi ta ne omejuje začasne podreditve in nadrejenosti, posebejpa ne privilegiranja lastnega etničnega jaza nasproti etničnemudrugemu. In prav imanentna izguba lastne suverenosti zbuja strah predsprejemom enotnega diskurzivnega polja v medetničnem dialogu.V kanadski praksi večkulturnosti poudarjanje različnosti nikoli nibila težava. Joyce A. Green celo izpostavlja, da je osredotočanje teoretikovna različnost, ki je še posebej v Kanadi izhajalo prav iz Taylorjeveparadigme, hote ali nehote zakrivalo nujo po govoru o in izvrševanjuosnovnih zakonskih pravic, ki bi jih morale uživati neangleške in nefrancoskeetnične skupine, še posebej staroselci. Zakonske pravice pa,kot opozarja, niso odvisne od etnične različnosti, čeprav jo lahko upoštevajo.33 Očitek, ki ga na paradigmo različnosti naslavlja Greenova, je skorajidentičen kot Bissoondathov – da namesto k uveljavljanju enakih pravicvseh skupin pripomore samo k toleranci do različnosti, ki jo pojmujekot »kulturno začimbo«. Vprašanje pravic v marsičem zrcali stanje težavnihetničnih odnosov v Kanadi. Celo raziskava, ki se je osredotoči-31 V. M. Verhoeven, How Hyphenated Can You Get?: A Critique of Pure Ethnicity, Mosaic 29, št. 3(1996), 112; prim. 97–99.32 Bahtin, Estetika, 318–319.33 Joyce A. Green, The Difference Debate: Reducing Rights to Cultural Flavours, Canadian Journal ofPolitical Science / Revue canadienne de science politique 33, št. 1 (1. marec 2000), 133–144.91