Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Večkulturnost, garnizijska mentaliteta ....kalnejše: ali v medkulturnih odnosih sploh obstaja kakršno koli spajanjehorizontov, ki ne bi postalo »dialoška« prisvojitev drugega?Če bi bila zgoraj omenjena zahteva po prenovi šolskih programovzavrnjena, bi bila zavrnitev morebiti res dosežena z delnim preoblikovanjemlastnih standardov 22 – in ista zahteva bi zaradi preoblikovanjaskupnega smisla nekoč v prihodnosti lahko bila sprejeta. 23 Toda zavrnjenabi bila, ker je nezdružljiva z lastnim horizontom razumevanja in je nebi bilo mogoče integrirati v standarde lastne tradicije, ki v procesu razumevanjadoživlja spremembe, vendar ostaja merilo za verifikacijo zahteve.Zavrnitev zahteve pa ni nujno neuspeh dialoškega razmerja. Očitnoobstajajo vprašanja in predmeti, pri katerih sporazumetje o stvari nikoline bo mogoče; a to ne pomeni, da gre v teh primerih za zavrnitev celotnekulture drugega. Vsaj eno vprašanje, ki ga opisuje Bissoondath in je bilomed nastajanjem njegove knjige v Kanadi še posebej aktualno, je izvrstenprimer takšnega dialoga. Gre za zahtevo, prineseno iz afriških kultur, poobrezovanju deklet ob prehodu v zrelo dobo. V okviru razumevanja človekovihpravic, na katerem temelji kanadski ustavni zakon, je (bilo) takšnozahtevo nemogoče pripoznati kot del splošno dopustnega, 24 kar pane pomeni, da priznanje vrednosti kulture drugega sploh ni mogoče –kljub zavrnitvi posamične zahteve.Kanadski teoretik Francesco Lorriggio, sledeč Mihailu Bahtinu,opozarja, da ponotranjenje – natančneje, vživetje v – drugega samo posebi ni zadosten element dialoške situacije, kajti dialoška partnerja morataposkrbeti tudi za svojo razločenost oziroma zunajbivanje; da se torejoseba, ki razumeva, s pozunanjenjem prav tako razloči od objekta razumevanja.25 Šele tako bodo doseženi pogoji za (recepcijsko) izkustvo drugegav njegovi drugosti, kakor tudi za izkustvo Jaza ob drugem, se pravi»drugosti Jaza«, ki vselej nastaja v stiku s tem, kako ga (me) zaznavadrugi. 26 Jauß torej pravilno opaža, da je težnja k razumetju sebe v iz-22 Taylor, The Politics, 67.23 O tem priča primer kvebeške francosko govoreče skupnosti. Zahteva po vključevanju temnopoltihvsebin v šolske programe je namreč kompleksna zato, ker na mikroravni skoraj do popolnosti zrcalizahtevo po kvebeških privilegijih francoske skupnosti, kjer je do takšnega prevrednotenja tudi dejanskoprišlo.24 Čeprav to ne pomeni, da takšni poizkusi niso obstajali. V nekaterih provincah se je razvila razprava,ali ne bi sicer ilegalne prakse legalizirali in tako zmanjšali zdravstveno tveganje pri ženskah, ki jih posegdoleti.25 Francesco Loriggio, Multiculturalism and Literary Criticism: Comparison and Possibilities, Mosaic29, št. 3 (1996), 199.26 Mihail M. Bahtin, Estetika in humanistične vede (Ljubljana: SH – Zavod za založ niš ko dejavnost,1999), 3–36; Jauß, Estetsko, 409.89