10.07.2015 Views

Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Večkulturnost, garnizijska mentaliteta ....dobo družbe, kjer jeziki vzpostavljajo območje teritorialnosti, ne pa kanalovkomunikacije. 12 Takšno razumevanje kultur in z njim povezanavsakdanja praksa ohranjata nevednost v odnosu do drugega; s tem, koposameznika omejita na tipiziranega pripadnika skupine, namesto da bizbujala individualno izkušnjo, vodita k samogetoizaciji in marginalizacijidrugega, kar v Kanadi velja zlasti v razmerjih med angleško in neangleškimikulturami; to pa seveda že pomeni hierarhizacijo odnosov vmedetnični realnosti.Kot pokaže Taylor, je vprašanje hierarhičnih položajev povezano sproblemom identitete in s potrebo, da bi v svetu, kjer se identiteta oblikujev dialogu, identiteto posameznika ali skupine drugi pri(po)znalikot vredno. Vendar je res tudi, da nam bo ob kulturah, ki so dovolj različneod naše lastne, »že doumevanje, kaj je tisto, kar naj bi bilo nekajvredno, tuje in nenavadno«. 13 Taylor kot model za soočenje s »tujostjo«privzame Gadamerjevo idejo spajanja horizontov. Hans Georg Gadamerzatrjuje, da je vsakdo, ki razumeva, vselej del hermenevtične situacije, nepa njen zunanji opazovalec; razumevanje je soudeleženost v učinkovanjutradicije. 14 A kot opozarja James Risser, je »učinkovanje razumevanjazmeraj tvorba pomena /.../ v srečanju z drugim« – razumevanje je v vsakemprimeru dojeto kot »deljenje« skupnih pomenov; kot spajanje horizontovv višjo občost oziroma kot »udeleženost v skupnem smislu«, 15četudi je obenem treba ohranjati razmejenost obeh horizontov, ki moratabiti v stiku z drugim nenehno podvržena procesu (pre)oblikovanja.Srečanje s horizontom drugega ne sme zadušiti napetosti med drugim insabo in hermenevtična naloga razumevajočega je, da napetosti v procesuspajanja ne zakriva z naivno prilagoditvijo, temveč jo zavestno razvija. 16Sprva samoumevni temelji vrednotenja naj bi postali samo ena od možnosti,ko so postavljeni ob ozadje prej neznane kulture. 17 Izkušnja napetosti,o kateri govori Gadamer, seveda govori o menjujočem se razmerjunadvlade in podrejenosti med obema horizontoma, ki v vseh delih procesane moreta ohranjati popolne nehierarhičnosti. Kot poudarja John12 E. D. Blodgett, Comparative Literature, Canadian, The Canadian Encyclopedia (Historica-Dominion,2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001821.13 Taylor, The Politics, 67.14 Gadamer, Resnica, 249–255.15 James Risser, Hermeneutics and the voice of the other: re-reading Gadamer’s Philosophical hermeneutics (Albany:State University of New York Press, 1997), 20, 92.16 Gadamer, Resnica, 254.17 Taylor, The Politics, 67.87

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!