Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

»Narod« in kanadski utemeljitveni mitnjune mednarodne uporabe. 3 Literarni teoretik Barry Cameron zato kanadskinarod dojema kot lingvistično in geografsko razdrobljen »in česo /številni/ jeziki ‘naši’ in hkrati jeziki drugih, precej različnih in močnihkultur, potem pojmi, kot so ‘prostor’, ‘jezik’ in ‘identiteta’, v sebi nosijoprotislovne pomene« ter onemogočajo vznik izrazitega občutka zaskupen simbolni sistem, ki bi definiral parametre družbene in kulturneidentitete. 4 Na eni strani gre za problem pravne in praktične narave,kako naj ob ohranjanju raznolikosti oba uradna jezika sledita enotnemunacionalnemu cilju. 5 Na drugi strani je težava več kot očitno v simbolnemvidiku uporabe jezika. Clément Moisan sicer zapaža, da skušataobe glavni lingvistični skupini nezmožnost opredelitve v novem prostoruustvarjene identitete preseči z naslonitvijo na enako ali podobnosituacijo, v kateri so se znašli uporabniki obeh jezikov. 6 Toda FrancescoPontuale in Dennis Lee opozarjata, da je raba jezika v Kanadi dovolj tipičen(post)kolonialni problem, to pa je, da skušajo Kanadčani nov položaj,nov kraj in novo družbo opisati s starim jezikom, vključno in pred-633 Položaj jezikov v Kanadi je smiselno nekoliko podrobneje razložiti. Kanadski lingvisti ne dvomijo vobstoj kanadske angleščine, čeprav njeno specifičnost zaznavajo pretežno v besedoslovju; posebnostise kažejo zlasti v vplivu francoske leksike ter imen, prevzetih iz staroselskih jezikov. Podrobnejeto vprašanje obravnavajo npr. ustrezna gesla v Kanadski enciklopediji, prim. Office of the commissionerof official languages in Barbara J. Burnaby, Language Policy, The Canadian Encyclopedia (Historica-Dominion,16. junij 2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0004522; M.H. Scargill, English Language, The Canadian Encyclopedia (Historica-Dominion,16. junij 2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0002622. William H. New pa zapiše: Canadian writers needed to be able torefer appropriately to local flora, fauna, place-names and events … Native words (igloo, muskeg), borrowingsfrom French (tuque, gopher), adaptations of English (separate schools, sky pilot), regionalisms(slough, lakehead, Bluenose) and vernacular cadences all became accepted during the 19th century.Still, the dominant vocabulary remained international English, neither so highly localized asto impede communication nor different enough to require readers outside the culture to recognizethe need to adjust to it. Gl. New, Literature in English, The Canadian Encyclopedia (Historica-Dominion,2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0004709. O podobnem razmerju in težavah francoskega jezika do matične dežele, med drugim,piše Marine Leland, prim. Marine Leland, Quebec Literature in its American Context, v: The Canadianimagination: dimensions of a literary culture, ur. David Staines (Cambridge Mass.: Harvard UniversityPress, 1977), 203–206.4 Barry Cameron, Theory and Criticism, Trends in Canadian Literature, v: Literary history of Canada,ur. William New, 2 nd ed. (Toronto: University of Toronto Press, 1990), 112.5 Kljub težnji k spodbujanju uporabe obeh jezikov v vseh provincah, ki je izhajalo že iz poročila t. i. Komisijeza dvokulturnost in dvojezičnost, pa je zlasti zaradi kvebeškega vprašanja in zaradi neenotne jezikovnezakonodaje v posamičnih provincah to vprašanje eno izmed zapletenejših v kanadski kulturni in političnirealnosti.6 Moisan, A Poetry of Frontiers, 13.