Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

42Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiznanje, ker je, kot pravi Elizabeth Grosz, prikrivanje lastne vrzeli: odsotnostifiksne ali dane identitete. 13Podobno naj bi se v ideološkem razmerju individuum-subjekt razcepilna »sebe« in na drugega: označevalec, prek katerega apelira ideološkipoziv in za subjekt proizvaja subjektni položaj. 14 Razcepitev s svojoprividnostjo prikriva na eni strani subjektovo identitetno vrzel in nadrugi strani odnose družbenih struktur, ki proizvajajo subjektne položaje.Toda lacanovsko dojemanje imaginarnosti in z njo povezane ideološkosti,kot je opozarjal že Cornelius Castoriadis, preveč sloni na predstaviprividnega drugega. 15 Imaginarno je tisto, kar pri posameznikuomogoča istovetnost in kontinuiteto vsakršnega zaznavanega predmeta,medtem ko je podoba oziroma pred-stava, ki je sicer temelj osmišljanjapredmetov, šele (udejanjena) povezava, ki jo imaginarno zavzame dozaznavnega. Imaginarno je tako mogoče pojmovati tudi kot tok, ukoreninjenv posameznikovi sposobnosti ustvarjanja predstav ex nihilo. Pravtakšno, kot eruptivna magma potencialnih smislov, se lahko izkaže kotstična točka med posameznikom, homogenizacijo družbe, ideologijo inumetniškimi praksami – in sicer zato, ker se vendarle lahko izrazi samos stvaritvijo predstave, to pa pomeni s pomočjo simbolne sestavine: skozismisel kot odnosno vez med označencem in označevalcem. Tako lahkotudi posameznik zasnuje realnost in svoj prostor v realnosti – svojo identiteto– šele, ko je psiha zamejena v simbolno organizacijo, ki je po Castoriadisovemmnenju vselej odvisna od instituta družbe. Šele družbeno imaginarnos svojimi splošnimi osmislitvenimi mehanizmi lahko prikliče v bivanjerazmerje med podobo in predmetom, se pravi, smisle. 16Slabost tako pojmovane družbene homogenizacije je vsaj ta, da neizpostavlja problema ideološkega in ideologije. To še posebej velja zato,ker naj bi bil proces homogenizacije nedeljiv, tako da je družba hkrati ževzpostavljena in šele vzpostavljajoče (se). 17 Magma smislov (in psiha) stazato zmožni simbolno organizacijo potegniti v preoblikovanja, razgradnjoin spreminjanje, saj s kodom nikoli nista dokončno zamejeni. TodaCastoriadis z zanikanjem marksistične materialistične osnove, s tem, kopoudarja simbolno smiselno organizacijo družbe, ne pa materialnih pogojev,pušča odprt prostor za obravnavo ideologije, ki ni vezana na klasičnopredpostavko o totalizirajoči »vse-ideologiji«. Ideologijo je namreč mo-13 Grosz, Jacques Lacan, 50.14 Pêcheux, Diskurz, 115–116, 122–124.15 Castoriadis, Imaginary Institution, 3; prim. Iser, The fictive.16 Castoriadis, Imaginary Institution, 308–311.17 Isto, 108.