Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

32Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijizikovne in psihobiološke kontinutiete, ki jo slednji razume kot inherentno,nadčasovno podlago za narod. Po Smithovem mnenju etnijo opredeljujejoskupno ime in tradicija, občutek solidarnosti, notranja kohezivnostter deloma povezana kultura, k čemur Hastings – podobno kot Kos– dodaja še skupni jezik. 19 Za narod in narodno identifikacijo naj bi bilav primerjavi s kohezivnostjo etnije – večjo homogenost ljudstva poudarjatudi Kos – značilna predvsem večja diferenciacija posameznikov, oprtana skupne institute družbe, med kateri sta po mnenju Hastingsa najpomembnejšapolitična identiteta oziroma narodna politika, utemeljenav narodnem jeziku, in tej podloženi pisni knjižni jezik, ki ni več zgolj»ljudski«. 20 Kos temu dodaja skupno narodno kulturo ter ustrezno socialnoorganizacijo, Anthony Smith pa še skupni pravni red (pravice indolžnosti), ekonomijo ter, enako kot Hastings, enovit teritorij. 21Toda ne Hastings ne Smith etnije ne pojmujeta, tako kot, denimo,Kos, Hribar ali Urbančič, kot relativno fiksne identitete, ki bi si jo narodnaidentifikacija po logiki razvoja nujno jemala za podlago svojemu nastanku.Možnost, ki jo v takšni logiki razvoja predlaga Kos, da se narods pomočjo ljudske mobilizacije, pod vodstvom verske ali posvetne inteligenceter kulture organizira v nacionalno državo, Smith razume kot leeno od možnosti nastanka nacionalne države. Tej možnosti, ki naj bi jibila podlaga t. i. demotična etnija, Smith zoperstavi še drugo možnostt. i. lateralne etnije, kjer nacionalno državo organizirajo elite s pomočjodržavne birokracije. 22 Slednje pa omogoča tudi možnost, da v procesuorganizacije v nacionalno državo sodeluje več etnosimboličnih tradicij,ne glede na to, ali so pri tem razmeroma enakovredne (kot to velja v primeruŠvice) ali ena prevlada nad drugimi (kot v primeru Francije ali Španije).Takšno pojmovanje tudi ustrezneje pojasni dvojni način oblikovanjamodernih narodov, ki ga zaznavajo sodobne teorije naroda, 23 in sicerpo principu ius sanguini (torej na podlagi izvorno-etnične enotnosti)ter po prinicpu ius soli, kot dogovorne konstrukcije, najpogosteje povezanez naseljenim skupnim ozemljem. 24 Z drugimi besedami, med etnič-19 Isto, 20; Adrian Hastings, The construction of nationhood ethnicity, religion, and nationalism (Cambridge,New York: Cambridge University Press, 1997), 3–4, 19.20 O tem prim. tudi Anderson, Zamiš ljene skupnosti, 151–153.21 Kos, Duhovna zgodovina, 16–18; Hastings, The construction, 11 isl., 167 isl.; Smith, The ethnic origins, 14 isl.22 Smith, The ethnic origins, 52 isl.23 Med drugim prim. Dimitrij Rupel, Odgovor na slovensko narodno vprašanje, Nova revija 8, št. 57(1987), 56; Hastings, The construction; Hobsbawm in Ranger, The invention, 280 idr.24 Z zagovarjanjem nacionalne države na osnovi skupnega ozemlja je v eni danes klasičnih razprav onarodu francosko narodno identiteto pravzaprav skušal utemeljiti že Ernest Renan v 19. stoletju; gl.Ernest Renan, Kaj je narod, Napredna misel 2, št. 4 (1914 1913), 110–125.