Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

30Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiKathryn Woodward identiteto obenem opredeli kot položaje, ki jih privzamemov družbenem kontekstu, na eni strani s procesi simboličnegazaznamovanja, to je načinov, kako – izhajajoč iz logike razlike – osmislimodružbene odnose in prakse, na drugi strani pa s pomočjo družbenegarazločevanja ali vpisovanja, to je načina, kako simbolično razlikovanje»živimo« v družbenih odnosih. Identitete so v vsakem primeru, tudi kose vpisujejo v družbene odnose, tvorjene s pomočjo sistemov predstavljanja,vendar po njenem mnenju »predstavljanje vsebuje označevalne praksein simbolne sisteme, skozi katere proizvajamo pomen in ki nas postavijona položaje kot subjekte. Reprezentacije proizvajajo pomen, skozi kateregaosmislimo naše vsakdanje izkustvo in to, kar smo«. 11Nobenega dvoma ni, da so identifikacije nujno odvisne od praks opomenjanja,proizvajanja in privzemanja (skupnih) smislov, 12 vendar nam žezgornji navedek pokaže, kje se skriva ena od pasti tako pojmovane identifikacije.Sistem razlik, tj. sistem binarnih opozicij nikoli ni vrednostnonevtralen, kajti člen, ki je označen kot drugi ali kot odsoten, je vselej (vrednostno)zaznamovan. V razmerju, kjer odsotni pojem sicer prvega dopolnjujein šele konstituira, je skrito vprašanje hierarhije in moči, ki je vpisanaže v jeziku in se širi na področje družbenega. To je eden od temeljev teorijediskurza, posebej, ker v (derridajevski) igri razlike, v kateri se členaopozicije nenehno razsrediščata in destabilizirata, izginjata trdnost in fiksnosttvorbe pomenov, znotraj katerih se giblje gradnja identitete. 13 Obenempa je odpoved vrednostni nevtralnosti v binarnih opozicijah osnova za tistedefinicije, ki dejavnost subjekta reducirajo na avtomatski in brezprizivnisprejem naslovljenega poziva na položaj subjekta, tako kot Woodwardovav zgornji definiciji, in ki po mojem mnenju ne odgovarjajo drugače kotaksiomatično na vprašanje, ki ga v zvezi s strukturalističnim ter poststrukturalističnimmodelom identitete izpostavi Vladimir Biti. Namreč: je sistemrazlik (markiranje diferenc) res »vzrok« oziroma predpostavka identitetamali pa je njihova posledica, to je učinek? 14 Drugače rečeno – ali ni šelesubjekt z že vzpostavljeno identiteto ta, ki ustvari vrsto razlikovalnih pojavovin sisteme razlik?11 Kathryn Woodward, Identity and difference (London: Sage – Open University, 1997), 14, kurziva M. P.12 Du Gay in Hall, Doing cultural, 2 isl.; prim. Stuart Hall, The Work of Representation, v: Representation:Cultural Representations and Signifying Practices, ur. Stuart Hall (London; Thousand Oaks: Sage;Open University, 1997), 13–64.13 Jacques Derrida, Izbrani spisi, Krt 91 (Ljubljana: ŠOU, 1994); Praprotnik, Ideološ ki mehanizmi, 56;Tomo Virk, Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove (Ljubljana: Filozofska fakultetaUniverze v Ljubljani – Oddelek za primerjalno knjiž evnost in literarno teorijo, 1999).14 Vladimir Biti, Identiteta, Primerjalna knjiž evnost 23, št. 1 (2000),12.