10.07.2015 Views

Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

26<strong>Nacionalni</strong> <strong>imaginariji</strong> – Literarni <strong>imaginariji</strong>ne more zares zajeti udejanjenj družbeno imaginarnega v drugih kulturahin družbah, saj so kakršni koli odnosi, kategorije in pomeni radikalnonemogoči izven konkretnega družbeno imaginarnega ter njegovestrukture; izven obstoja v-sebi in za-sebe. Ne more(mo) jih niti razumeti,razen skozi pojme, ki so proizvod našega imaginarnega. Pojmovnadvojica racionalno (zajeto v razstavljalno-sestavljalni logiki) in imaginarnopotemtakem določa prav in samo naše dojemanje ter osmišljanjesveta. Simbolizem in razlikovalno-sestavljalna logika, katere izvor s svojimadimenzijama legein in teukhein Castoriadis prvikrat zazna pri Aristoteluin Platonu ter nato pri Kantu in Heglu, je (samo) v tej družbi tisti,ki ga imaginarno potrebuje, da se izrazi. Brez dvoma zato, ker gre zalogiko, ki jo je moč opredeliti kot »razumsko« – natančneje, kot logiko,ki je vzporedna vzniku individua in svobodne volje (npr. v Aristotelovempojmovanju hexein in proaíresis), 30 racionalnologične perspektivenasproti mitski perspektivi in slednjič vzniku kartezijanskega subjekta.Gre potemtakem za tisti tip družbeno-imaginarnega, ki kot nosilcasvoje dejavnosti predpostavlja individuum oziroma subjekt. Zato tudi nipresenetljivo, če tudi Castoriadis ugotavlja, da je narod – kot kulturna,ne kot politična kategorija – prevzel vlogo identifikacije s skupnim: nanašanjana simbole, ki so skupnost včasih povezovale z »drugo« realnostjo,zdaj pa jo povezujejo s skupno zgodovino, kulturo itd. 31 Tudi in šezlasti v primeru naroda se izkazuje, da je racionalna logika s svojim simbolizmom,ki povezuje racionalno in imaginarno, poglavitno sredstvo,s katerim subjekti skušajo poenotiti družbeno polje. Osmišljanje posameznikovegaobstoja v svetu – kot zatrjujeta tudi Giddens in Bauman 32– pa potemtakem ni nekaj, kar bi bilo novo šele z nastopom subjekta,marveč se z nastopom subjekta zgolj spremenijo pogoji pripoznanja; način,ki posamezniku daje legitimacijo in smisel v času, prostoru in svetu.30 Prim. <strong>Marcello</strong> <strong>Potocco</strong>, Problem estetskega v liturgič ni drami, 2, Dialogi 36, št. 3/4 (2000), 13–14.31 Castoriadis, Imaginary Institution, 148.32 Giddens, Modernity, 34; Bauman, Modernity, 19.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!