Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

236Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijidrugih aparatov nacionalne interpelacije že zgodaj, v sedemdesetih letih,pokaža hkratna težnja k posplošitvi in s tem k odmiku od enoznačnegapisanja in branja, ki bi podpiralo nacionalno identifikacijo. Pravzapravbi bilo mogoče ugotavljati, da celo pri Atwoodovi, ki jo kanadski literarnizgodovinarji pogosto označujejo kot skrajno nacionalistko, obstajanespregledljiva razlika med njenimi literarnimi stvaritvami in metaliterarnimiizjavami, iz česar je možno sklepati, da je možnost kulturneganacionalizma, ki se je izrazil tudi in še zlasti v literarnem kritištvu in v literarnizgodovini v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, razbremenilapotrebo, da nacionalno interpelacijo nase prevzema leposlovje.Sodobna kanadska poezija je torej – kot smo videli pri Newlovu – tipičnetematske sklope, značilne za kanadsko nacionalno identifikacijo,prenesla na raven retoričnih figur in »metaforičnega mišljenja«, še posebejs simbolizacijo in/ali alegorizacijo (v kolikor tudi eksemplaričnostrazumemo kot izraz teh dveh retoričnih postopkov). V jeziku kognitivnelingvistike bi lahko rekli, da so »nacionalne« podobe prenesene z ravnitematike v rabo t. i. konceptualnih metafor. Toda nekaj podobnega ježe desetletja pred kognitivno lingvistiko izražal Frye, ko je opozarjal, da»zrela«, tj. nacionalno in estetsko neobremenjena literatura družbeneprincipe in način razmišljanja prenaša v metaforični princip, torej na ravenmetaforičnega, konceptualnega mišljenja.