Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

220Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiloškosti, obravnavati pa ga je možno na treh ravneh: na ravni mešanjadveh mitoloških kontekstov, na ravni govorne, inkantacijske uporabe jezikain na ravni naracije.Na ravni mitoloških kontekstov se kot bistveni problem postavljavprašanje raznorodnosti obeh vrst mitologij, na katerega je opozarjalNew, predvsem pa hierearhičnih odnosov med njima in posledično hierarhičnega– ali nehierarhičnega – odnosa belcev, ki iščejo svojo pristnostv deželi in njeni preteklosti, do staroselcev. 159 Newlove drugegaob drugega postavi sistem evropskih oziroma starogrških mitov in mitovstaroselcev. Podoben postopek je bil značilen že za konfederacijskepesnike, pri katerih pa je bila mitologija staroselcev le redko uporabljena,ne da bi jo prevedli v univerzalnejše pomene. Ob oporni točki evropskihmitologij, kot na nekakšnem vnaprejšnjem vzorcu, ki mu je bilo trebaprirediti kulturo staroselcev, se je, kot trdi Maia Bhowjani, izkazal»globoko vsajen krščanski občutek nadmoči nad primitivci« celo kadarje med staroselci in belci obstajala kontinuiteta. 160 Tudi Newlovovlirski govorec se z mitologijo staroselcev identificira le ob primerjavi zdediščino belca, ki daje vzorčne podobe kentavrov za indijanske jezdece(I, v. 14), Prometeja za Krokarja (II, v. 19); orlu pripisuje znamenjaRimskega cesarstva – in Združenih držav – (II., v. 37–39), besno ženskoD’Sonoquo pa deloma poistoveti z Evo oziroma s Pandoro (II, v. 44–48).Vprašanje je torej: ali govorec zmore k indijanski mitologiji dostopati,ne da bi z interpretacijo, ki je njegova edina možnost spoznavne identifikacije,že izkazoval svojo premoč, posebej zato, ker so aluzije na evropskodediščino mestoma precej nejasne? Problem Ponosa, če ga opazujemov okviru hierarhičnih razmerij med kulturami, je potemtakem nejasnorazmerje med racionalnim, intelektualnim prisvajanjem staroselskemitologije, ki indijanske mite prilagaja evropskim vzorcem, in možnostjonjihovega pristnega intuitivnega razumevanja – kar se še posebej zrcalina ravni pesniške naracije in uporabe govornega jezika.Kot sem pokazal v članku, posvečenem Newlovovi poetiki, 161 tam,kjer vztraja pri logični in poenotujoči naraciji – tj., v prvi, drugi in delomav peti pesmi cikla –, lirski govorec ostaja tudi pri intelektualnem prisvajanjuindijanskega mitološkega gradiva. Naracija je v Ponosu poveza-159 Da je to ena centralnih Newlovovih tematik, prim. Barbour, John Newlove, 8.160 Maia Bhowjani, A Northern Pantheism: Notes on the Confederation Poets and ContemporaryMythographers, Canadian Poetry 9 (1981), http://www.canadianpoetry.ca/cpjrn/vol09/bhojwani.htm.161 Marcello Potocco, Problem identitete v angleš ki kanadski poeziji: pretok kanadske narave v imaginacijo– pesnik John Newlove, Dialogi 37, št. 7–8 (2001), 14–38.