Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

18Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiginarno, drugače kot pri Lacanu, ukoreninjeno v človekovi ustvarjalnisposobnosti, da v stvari vidi »tisto, kar ni« ali nekaj drugega kot tisto,kar je: torej v zmožnosti ustvarjanja pred-stav oziroma v izvorni zmožnostiustvarjanja stvari in odnosov med njimi. Simbolno je prvobitnemuneomejenemu toku predstav, ki kažejo in nezamejeno skačejo drugana drugo, dejavnik zamejevanja, saj predpostavlja zmožnost vzpostavitvetrajne povezave med dvema pojmoma, v katerem eden pred-stavljadrugega. 9 Pravzaprav predstava v pravem pomenu nastane šele v trenutkuzamejitve in prav po zmožnosti, da se daje v zamejitev logiki simbolnega,se imaginarno loči od individualnih fantazij, psihoz ali delirija. Tazmožnost je po Castoriadisovem mnenju temelj sleherne identifikacije,ki mobilizira imaginarno. Simbolno vzpostavlja smisel kot predstavnoin odnosno vez med – prej nezamejenimi – podobami, in sicer kot vezmed označencem in označevalcem.Smisel je osrednja kategorija identifikacijskih procesov, ki jih prekoimaginarnega opisuje Castoriadis. Glede na nezamejenost predstavnegapolja v imaginarnem govori o magmi smislov, ki jih od kaosa ločirazpoložljivost za vzpostavitev trajne povezave. 10 Pojem imaginarnihsmislov pri njem označuje izbiro (za povezavo) znotraj magme smislov:njihovo organizacijo. Čeprav Iser opozarja, da bi za označence v magmimogli reči, da so v modusu ne-obstoja, magma ni prazni, odsotnioznačenec; je skupek označencev, ki jih dokončno ne opredeljuje nobenkód ali konvencija, čeprav se dajejo v zamejitev simbolni organizaciji.Na ta način, na drugi strani, določeno (organizacijo samo) potegnejov vrsto preoblikovanj, saj povzročajo nastanek, razgradnjo in zanikanjetega istega določenega, ki je v neprestanem stanju spreminjanja. 11 Imaginarnismisli v sebi nosijo zmožnost trajne povezave v simbolnem, ki panikoli ni dokončna, saj s svojim vdorom, s svojo »magmatsko« naravo,simbolno organizacijo vselej znova destabilizirajo in jo povlečejo v spremenljivost.V takšnem pojmovanju imaginarno ni (kot pri Lacanu) »sekundarna«posledica poskusa identifikacije, marveč prvobitni temelj, kiga identifikacija šele udejanji v obliki konkretnih imaginarnih smislov.Zato tudi ne more biti (zgolj) težnja k nedosegljivi nekdanji enotnosti;9 Cornelius Castoriadis, Imaginary Institution of Society (Cambridge: Polity Press, 1997), 127 idr. Naj naredimmanjši terminološki zaznamek: pred-stavljati pri Castoriadisu pomeni na novo privesti v bivanje,ne znova privesti v bivanje.10 Izraz magma smislov dovolj plastično prikazuje osnovno nedoločljivost imaginarnega kot neoblikovanein nediferencirana gmote, ki se v posamične predstave in smisle oblikuje šele, ko se podredi delovanjupovezave med označevalcem in označencem. Isto, 340–344.11 Iser, The fictive, 209 isl.