Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

172Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijinih virih subvertira strukturo romance kot edine daljše pesniške zvrsti,ki je dovzetnejša za liričnost. Dolžina pesmi namesto tega služi kot spodbudaza ponovno obravnavo razmerja med dejanskimi, iz interteksta privzetimidetajli in vzorci v pesnitvi dane interpretacije. Odnos do izvornihdejstev pa je odvisen od tega, ali so izvirna dejstva v pesnitvi predstavljenabolj vsiljivo, kar bi omogočalo večjo bralčevo distanco do pesmi,ali manj vsiljivo, kar bi sprožalo večje zlitje s pesemskim subjektom oziromaz ideološkim apelom. 26T. i. »long poem« je bila za angleško kanadsko poezijo značilna vseod njenih začetkov v drugi polovici 18. stoletja, vendar je po svojem zenitupri nekaterih modernističnih pesnikih, zlasti po šestdesetih letih20. stoletja, kot zvrst tudi sama subvertirana, ker po večini ni več narativna.Postmodernistična diskontinuiteta vse od sedemdesetih let naprej razbijeprej značilno sklenjeno, »spoznavno« identifikacijo spodbujajočo naracijo,tako da pesmi postanejo niz okruškov, ki jih v celoto drži le še predvidenapastišna forma, kot pri Zbranih delih Billyja Kidda (1970) MichaelaOndaatjeja in pri nizu Kate, These Flowers (1977), kjer D.G. Jones ustvariimaginativni pastiš izvenzakonskega ljubezenskega razmerja ArchibaldaLampmana – ali pa jo v celoto združuje osnovna metaforična grebenica,denimo, prodajni katalog semen v Seed Catalogue (1977) Roberta Kroetscha.Sekvenčnost, pastiš in diskontinuiteta so značilni tudi za pesem JohnaNewlova Ponos, o kateri bom podrobneje spregovoril kasneje. 27Kanadske pesnitve: uvodni akordiK pregledu kanadske dolge pesnitve in njenega narativnega potencialane b om pristopil kronološko, ampak tematsko. Vseeno moram na začetkupojasniti razloge za nekatere posebnosti svojega izbora, predvsemza izpustitev najzgodnejših predstavnic te zvrsti. Že prva zapisana angleškakanadska poezija je niz t. i. »long poem«. Med primeri, ki zajemajodela, kot so pesnitve The St. Lawrence and the Saguenay (1856) CharlesaSangsterja, Acadia (pribl. 1832–1834) Josepha Howa, The EmigrantStandisha O’Gradyja (1841), The U. E.: A Tale of Upper Canada (1859)Williama Kirbyja, pa tudi pesnitvi Abram’s Plains: A Poem (1789) Tho-26 O odnosu dokumentarne pesmi do svojih virov prim. Redekop, Authority and the Margins, 48.27 Za obravnave vseh navedenih pesmi in njihovih značilnosti prim. Ann Munton, The Structural Horizonsof Prairie Poetics: The Long Poem, Eli Mandel, Andrew Suknaski, and Robert Kroetsch,Dalhousie Review 63, št. 1 (1983), 69–97; Laurie Ricou, Prairie Poetry and Metaphors of Plain/s Space,Great Plains Quarterly 3, št. 2 (1983), 109–119; Archer, The Story.