Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Kanadska imaginacija – analiza poezije»drugo-drugega« v najprvobitnejši obliki. 6 Divjina kot absolutna neprisvojljivostdrugega je zanj najpristnejša eksistencialna izkušnja – in kottakšno naj bi jo vzpostavila kanadska narativa, čeprav jo v procesu narativizacijev resnici že fiksira in si jo prisvoji. Divjina s tem ne postanesamo divjina narave, ampak vsakršno izkustvo drugega, pri tem pa mitološkastruktura, ki to eksistencialno izkustvo ubeseduje, lahko navzvenin v različnih časovnih obdobjih dobiva različne narativne oblike ravnov izražanju odnosa do drugega.Odnos do prosotora je ena osrednjih narativnih oblik mita zato, kerkanadska družba po mnenju Williama H. Newa sloni na treh kulturnihin mitoloških stebrih, ki svojo stično točko dobivajo v pojmovanju naraveoziroma v odnosu do nje. 7 To so indijanska, inuitska in evropska mitologija,h kateri prišteva tako judovsko-krščansko kulturo kot tudi kulturoKeltov in Norsev, kulturo renesanse in seveda (starih) Grkov. Podobazemlje, dežele in njenih prebivalcev kot sečišče mitološke strukturedoloča odnos do drugačnosti, ki se rojeva iz konfliktne relacije evropskekulture do drugačnosti pokrajine in staroselskega prebivalstva in kiga neobhodno določa paradigma evropske nadmoči nad neznanim svetom,ne glede na to, ali je odnos do neznanega pojmovan idealizirano(kot vrnitev k nedolžni, plemeniti naturi) ali negativno, kot divjina, naseljenaz barbari in demoni. Podoba himere, kot degradacijska podobahierarhično nižjega, je prenesena tako na divjino prostora, ki je nedobičkonosen,trd, primerjan s pošastmi, kot na staroselce. Konfrontacija,ki otežuje uspešno kulturno identifikacijo, je v tem sistemu konfrontacijadveh vrednostnih sistemov: krščansko-grškega prepričanja, da je svet človekuv uporabi, in sistema sobivanja človeka in narave. Od načina reševanja testrukturne konfrontacije je bila, med drugim, odvisna sprememba v kanadskiidentifikaciji, pri čemer sta prilagajanje sistemov nenehno ovirala navezanostna matično deželo in pritok novih priseljencev različnih ras z lastnimicivilizacijskimi in kulturnimi vrednotami.Zato se v reprezentaciji Indijancev v kanadski literaturi morebitinajznačilneje kažejo premiki ne le mitološke konfrontacije med belci instaroselci, ampak premiki v identifikaciji nasploh. Hiter pregled pokaže,da je bil odnos belcev do staroselcev kljub navidez mehkejši politiki dostaroselcev od tiste, ki je bila značilna za Združene države, vselej odnossuperiorne evropske tradicije do civilizacijsko manjvrednih kultur. Za6 Don McKay, Baler Twine: Thoughts on Ravens, Home, and Nature Poetry, Text.Serial.Journal,Studies in Canadian Literature, 1. januar 1993, http://journals.hil.unb.ca/index.php/SCL/article/viewArticle/8179/9236.7 New, A History of Canadian, 3–23.167