Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Med mitom in institucijaminiki Bleiweisove generacije, posebej močno pa je na njeno delovanje vplivalBleiweis sam. 123 Četudi je bila Matica skupaj s svojo založniško dejavnostjoustanovljena tudi kot konkurenca Mohorjevi družbi, je imel njunprogram marsikaj skupnega. Predvsem ni mogoče spregledati dejstva, da jetako v Matičini zbirki kot v Mohorjevi družbi (1851–) vladalo zanimanjeza vsebine, ki jih je bilo mogoče povezovati z narodnim angažmajem, 124 pričemer število izdanih zgodovinskih povesti, ki jih Miran Hladnik povezujez nacionalnim sentimentom, tudi pri Mohorjevi ni upadlo vse do osemdesetihlet 19. stoletja. 125 Ob primerjavi Matičinega programa s programomMohorjeve je razvidno, da je pri slednji v prevladujočih zgodovinskih povestihob veri in cesarskem legitimizmu v ospredju tudi zahteva po nacionalnienotnosti, čeprav Hladnik opozarja, da je ta tako omiljena in razredčena skrščansko moralo, da o čisti nacionalni zavestnosti večernic ne moremo govoriti.Tako je seveda jasno, da je bil pomen Matičine zbirke v tem, da je ponujalazahtevnejše čtivo od mohorjanske večernice, vendar Kimball zapaža,da je tudi Matica, z izjemo po ene publikacije Levstika, Trdine in Kersnikater ponatisa Vodnika, do Bleiweisove smrti objavljala le prevode in manj pomembneavtorje – v historiografskem in geografskem programu pa je prevladovalaizdaja del, ki so v ospredje sicer postavljala slovensko in slovanskozgodovino, vendar uravnoteženih s historiografijo avstroogrske monarhijeali nemškega vpliva na Slovane. 126Tako Matica kot Mohorjeva sta potemtakem ostajali v okviru avstromonarhičnegalegitimizma. Zlasti založništvu Mohorjeve družbe v resniciniso mogli konkurirati ne časopisi, katerih številka se je do leta 1884 povzpelana 35, in ne literarne publikacije, ki so sicer postale močno torišče nekonzervativnihestetskih in narodnostnih nazorov, a njihovega dometa zunajinteligence ne gre poveličevati, saj so bili njihova materialna baza predvsemdijaški profesorji in dijaki. Schmidt poroča, da je med njimi in časopisiveljala močna sovisnost: dijaki so bili glavni naročniki tako Mohorjevedružbe, Janežičevega Slovenskega glasnika (1858–68), Cvetja iz domačihin tujih logov, kot knjig Slovenske matice ali kasneje Jurčičeve Mladikein Stritarjevega Zvona (1870, 1876–80). Medtem je Mohorjeva družba kotprva trdneje organizirana založniška družba ohranjala svoje infrastruktur-161123 Stanley B. Kimball, The Austro-Slav Revival: A Study of Nineteenth-Century Literary Foundations,Transactions of the American Philosophical Society 63, št. 4, New Series (1. januar 1973), 67–68.124 Grdina v: Janez Cvirn idr., Ilustrirana zgodovina Slovencev (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999), 256–257; Miran Hladnik, Mohorjanska pripovedna proza, osebna spletna stran, Članki v znanstvenih revijahin zbornikih, 2008, http://lit.ijs.si/mohproza.html.125 Hladnik, Mohorjanska pripovedna.126 Kimball, The Austro-Slav, 69.