Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

160Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijinastanka ni mogoče reči. Če si kot model za literarni in kulturni trg vzamemoBourdieaujevo razumevanje lingvističnega in literarnega polja, 121lahko vidimo, da v času delovanja Jovana Vesela beležimo vsaj tri tekmujočeidejne pozicije: konzervativni kulturni avtonomizem Bleiweisovegakroga, ilirizem s težnjo po spojitvi Slovanov ter Prešernov in Čopovzmerni kozmopolitizem (in panslavizem) s prav tako zmerno izraženimipolitičnimi avtonomističnimi idejami. Konzervativni model Bleiweisovegakroga, ki mu je pripadal tudi Koseski s svojim cesarskim lojalizmomje bil v slovenskem kulturnem polju brez dvoma pozicija, ki bi joBourdieu imenoval ortodoksna, v opreki zlasti s Prešernovimi in Čopovimistališči, ki so jih kasneje deloma privzeli mladoslovenci in so si kotheterodoksna pozicija šele skušali izboriti simbolni in materialni kapital.Ne le, da so bile Novice – z izjemo Zgodnje Danice – dolgo časa ediniv slovenščini izhajajoči časopis, ki je obenem zaviral razvoj konkurenčneperiodike, marveč je imel zaslombo tudi v drugih institucijah na založniškemtrgu, najpomembneje v uredniških politkah Mohorjeve družbe inSlovenske matice.Politična usmeritev Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic(1843–1902) je bila jasna: kljub objavi Majarjevih narodnostnih zahtev obmarčni revoluciji so delovale konzervativno in so nacionalizem, ki je bil včasopisu izrazito poudarjen, omejevale na klic po zvečanju kulturne avtonomijev nespremenjenem cesarskem političnem okvirju. 122 Nelegitimistične,heterodoksne različice so si časopisni prostor uspele izboriti šele obkoncu šestdesetih let, dovolj zgovorne pa so bile tudi težave prvih literarnihrevij po marčni revoluciji. Zoper Slovensko čbelo (1850), Slovensko Bčelo(1850–53) ter almanaha Zvezdice (1851) in Zoro (1852–53) so zaradi njihovegaspogledovanja z novoilirstvom sicer nastopili tudi mlajši literati načelu z Levstikom in Trdino, a se je prav tu izkazalo, da je bilo za njihov propadpomembnejše nasprotovanje, ki so ga s svoje institucionalne pozicije izkazaleBleiweisove Novice. Slovenska matica, katere ustanovitev zaradi odsotnostidrugih šolskih in literarnih institucij Stanley Kimball omenja kotnajpomembnejši korak k institucionalizaciji slovenskega narodnostnega gibanja,je bila naravni zaveznik Kmetijskih in rokodelskih novic že zato, kerso jo od ustanovitve leta 1863 do Bleiweisove smrti (1881) vodili predstav-121 Pierre Bourdieu, Language and symbolic power, reprint. (Cambridge: Polity Press, 1994); Dović, Sistemske,117–139.122 Boris Paternu, Slovenska literarna kritika pred Levstikom (Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1960), 32–52;Anton Slodnjak, Zgodovina slovenskega slovstva, 1–2 (Klagenfurt: Drau-Verl.- und Druckges, 1968);Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, 5: zač etki slovenskega narodnega prebujenja v obdobjumanufakturne in zač etkov industrijske proizvodnje ter razkroja fevdalnih organizacijskih oblik med sredo XVI-II. in sredo XIX. stoletja (Ljubljana: Drž avna založ ba Slovenije, 1974).