Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

154Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijidohodu njih veličanstva v Ljubljano Prešernovega »konkurenta« JovanaVesela Koseska loči pomenljivih sedemindevetdeset let. Na videz stasi razmeroma različni; Robertsova je bistveno krajša in zato jedrnatejša,Koseskemu je v primerjavi z Robertsom mogoče očitati izumetničeno inmanj umetelno rabo retoričnih sredstev, 96 vendar sta si pesmi vsaj v nekaterihbistvenih značilnostih več kot podobni. Najočitnejša podobnostje – podložena z izrazito afektivnim patosom – brez dvoma raba personifikacije,ki že v naslovu vzpostavi odnos med govorečo deželo in nacijo/državo,ki obstoju naroda ali dežele daje (nujen) politični okvir in kije pri Koseskem potencirana z neposrednim nagovorom njenega vladarja.S tem obe pesmi, ki sta motivno sicer dovolj različni, uvajata malodaneidentično temo naroda, ki sebe predstavlja kot distinktivno, a obenempopolnoma lojalno skupino. Tema je neposredno povezana z izbiropesemske oblike: tako Roberts kot Koseski si izbereta klasično obliko,uporabljeno za slavilne namene. Roberts poseže po angleški tradiciji soneta,ki se je, resda v drugačnem idejnem in tematskem okviru, najkasnejev romantiki uveljavil kot tipična oblika za odo (npr. pri Wordsworthu,Shelleyju); ob tem je značilno, da poseže ravno po zgledu iz Anglije, ki johkrati izpostavlja kot nujni politični okvir naroda. Koseski seže h kombinacijiheksametra in pentametra, s čimer sicer implicira rabo elegičnegadistiha, ki pa mu v petvrstični kitici manjka en pentameter. Vendar jepomembneje, da z eksplicitno naslonitvijo na prenos daktila v akcentuacijskiverzifikacijski sistem, kakršnega zasledimo v Klopstockovih himnah– to je z nadomestitvijo spondeja s trohejem 97 –, poseže po nemškihimnični tradiciji. Če formalno raven obeh pesmi tolmačimo v povezaviz njuno temo, uporabljena klasična oblika v obeh primerih skuša dokazovati,da je vzvišene tradicije sposobna tudi kultura naroda, ki ji pripadatapesnika, 98 obenem pa kaže posnemovalnost, saj privzame obliko96 Kako natančna in premišljena je Robertsova raba retoričnih sredstev, zlasti enjambementa, pokaženpr. Joanna Meis v svoji magistrski tezi o kanadski vojni poeziji. Gl. Joanne Meis, Little magazines andCanadian war poetry 1939–1945; with some reference to poetry of the first World War, magistrska teza (Vancouver:University of British Columbia, 1971), https://circle.ubc.ca/bitstream/handle/2429/34425/UBC_1971_A8%20M45.pdf?sequence=1.97 Podrobneje o prenosu kvantitativnega metričnega sistema prim. Patrizia Noel, Integrating quantitativemeter in non-quantitative metrical systems: the rise and fall of the German hexameter, Metrica,št. 1 (2006), http://irodalom.elte.hu/mezura/articles/noel/0612_noel.pdf.98 Poskus Koseskega je ob tem problematičen, saj na silo uporablja tip verza, ki sta ga zaradi slabe prilagodljivostiakcentuacijskemu verzifikacijskemu sistemu – za razliko od npr. bližjih romanskih silabotoničnihoblik – zavrnila tako Čop v korespondenci s Čelakovskim kot po mnenju Evalda Korenatudi Prešeren z dvojno objavo svoje pesmi V spomin Matiju Čopu. Gl. Evald Koren, Prešernov posebniverzifikacijski hommage Matiju Čopu?, Primerjalna književnost 24, št. posebna (2001), 19–39.