Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

150Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiV spodbujanju recepcijskega horizonta o obstoju enovite nacionalneknjiževnosti, ki bi sooblikoval bralsko izkustvo ob kanadskih delih, nenazadnje,lahko vidimo enega od razlogov, zakaj diferenciacija trga nidelovala kot blažilec nacionalnega poziva, čeprav bi zaradi širjenja mehanizmovin sredstev kulturne samoreprezentacije ideološki apel moralarazpršiti. V (poli)sistemu kanadske literature je razvoj periodike in založništvav zadnjih desetletjih 19. stoletja in v prvi polovici dvajsetega šelevzpostavil pogoje, da je literatura začela delovati kot narodnospodbudnidejavnik. Šibka identifikacija ob ne dovolj močnih ali celo neobstoječihdrugih institucijah na kulturnem trgu, ki bi skrbele za nacionalni apel,pa je komunikatorje na trgu spodbujala k ostrejšim, doslednejšim in simplificiranimizjavam. Na enak način so v slovenskem literarnem prostoruBleiweisove Novice ter Mohorjeva družba spodbujale poenostavljenein brezpogojne nacionalne odzive v okviru cesarskega legitimizma, takoda je kljub delni diferenciaciji trga z Janežičevim Slovenskim glasnikom(1858–1968) in Jurčičevo Mladiko zaradi njihovega prevladujočega položajavsaj do razcveta pod Taaffejevo vlado prevladovala težnja k simplificiranimizjavam. Dokončna diferenciacija, ki je hkrati pomenila zenit inrazkroj simplificiranih različic nacionalnega izjavljanja v periodiki in založništvu,je v Kanadi po mnenju Desmonda Paceyja in Atwoodove nastopilasredi petdesetih let, 91 in sicer, z reformo šolskega sistema, z ustanovitvijotretje generacije literarnih revij (Tamarack Review, Contact,Fiddlehead, Tish) in novih založb (Coach House, 1965; House of AnansiPress, 1966; Oberon, 1966), ki so se usmerile v izdajanje kanadskih del,ob poudarjenem kulturnem nacionalizmu: temu pa se je pridružila tudizaložba McClelland & Stewart v neposredni povezavi z univerzitetnimisredišči. 92 Če o prvi povezavi akademskih središč z založništvom lahkogovorimo že v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je iz kroga študentov namontrealški univerzi McGill najprej izšla revija McGill Fortnightly Review,nato pa obe že omenjeni antologiji – in če je bila z druge, akademskestrani, prebojni napor prva izdaja Literarne zgodovine Kanade leta 1965– je bil namreč najpomembnejši institut, ki je poskrbel za prenos nacionalneidentifikacije v šolski sistem, prav zbirka založbe McClelland &Stewart The New Canadian Library. Zbirka, ki je po mnenju RobertaLeckerja na dvomljiv način v kratkem času uspela oblikovati razmeroma91 Pacey, The writer, 493–494; Atwood, On Writing.92 William H. New, Literature in English, The Canadian Encyclopedia (Historica-Dominion, 2011),http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA000 4709. Ob tem velja opozoriti, da so bile po drugi svetovni vojni ustanovljene tudi skoraj vse najpomembnejšestrokovne revije: Canadian Literature, ECW in Journal of Canadian Studies.