Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Med mitom in institucijamivenski jezik; že naslednje leto pa so slovenski člani radikalizirali stališčein zahtevali slovenščino kot edini učni jezik v slovenskih šolah. 76Šolstvo in univerza sta se, kot ugotavlja Ervin Dolenc, 77 konsolidiralaravno v pravem času, ko je bila oddaljenost od avstrijske monarhiježe dovoljšna, a hkrati pred začetkom centralističnih pritiskov, ki bi vodiliv reorganizacijo.Drugi poizkus: založniški trgTako šolstvo nasploh kot posebej univerzo, ki so jo v Ljubljani že obustanavljanju leta 1919 utemeljevali z eksplicitnimi narodno-kulturnimiargumenti in za katero je mogoče reči, da je bila na slovenskem kulturnemtrgu še zadnja manjkajoča ustanova z narodnointerpelacijsko funkcijo,je treba razumeti tudi v interakciji z drugimi institucijami – po vzorupolisistemske teorije –, kot eno izmed t. i. literarnih ustanov istega literarnegapolisistema, 78 ki se s svojo kanonizacijsko vlogo dejavno vključujev interakcijo z drugimi institucijami, kot sta, na primer, mreža javnihknjižnic ali delovanje založniškega trga. V slovenskem prostoru jeustanovitev univerze spremljal intenziviran razvoj javne knjižnične mreže,saj so se knjižnicam s predvojno tradicijo pridružile knjižnice institutov,seminarjev ter obe fakultetni knjižnici, ljubljanska licejska knjižnicapa se je z uredbo o obveznem izvodu začela preobražati v zametek Narodneuniverzitetne knjižnice. 79 Na drugi strani je bila v Kanadi očitnejšainterakcija univerzitetnih središč oziroma njihove vsebinske preobrazbev šestdesetih letih 20. stoletja z založniškim trgom.Splošna značilnost kanadskega založniškega trga pred drugo svetovnovojno je bila njegova izrazita nediferenciranost, ki jo najznačilneje ilustriravznikanje in propadanje prvih kanadskih časopisov. Ti so se odleta 1752 pa vse do Konfederacije kljub številnim poskusom obdržali leza kratek čas, izhajali po nekaj let in po navadi usahnili zaradi nelikvidnostiin osipa naročnikov; njihova vsebina je bila večinoma posneta potujih časopisih, kar je veljalo tudi za literarne priloge, ki so običajno prinašaleponatise nekanadskih avtorjev. 80 Mary Lu MacDonald opozarja,da sta šele montrealski reviji The Canadian Magazine and Literary Re-76 Prunk, Slovenski narodni vzpon, 254; Dimić, Kulturna, 391 isl.77 Dolenc, Kulturni boj, 39.78 Za podrobnejši zaris polisistemske teorije prim. npr. Marijan Dović, Sistemske in empirič ne obravnaveliterature (Ljubljana: Založ ba ZRC, ZRC SAZU, 2004).79 Dolenc, Kulturni boj, 13, 39.80 George L. Parker, Literary Journalism Before Confederation, Canadian Literature, 1976; Daymondin Monkman, Towards a Canadian literature, 4–42; New, A History of Canadian, 34–35.147