Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

12Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijinamesto v bogovih in v strogo hierarhični družbi vir bistva in pripoznanjatreba iskati v individualizirani identiteti. Vse to so seveda vprašanja,ki so lahko vzniknila po vzpostavitvi dvoma kot sistematičnega bistvasubjekta, kajti izpad tradicionalne entitete je povzročil subjektivni zasukv kulturo, ki je definirana z obratom v notranjost, v dojemanje sebekot bitja z notranjimi globinami. 4Na vseh naštetih premikih in predpostavkah temelji tudi tisti specifičnitip identifikacije, ki mu nameravam slediti v pričujoči študiji – nacionalnopoistovetenje. Izraz, ki zbuja nelagodje: najprej zaradi neenovitihin negotovih opredelitev pojma narod (nacija), potem zaradi prekrivanjamed pojmoma nacionalna in kulturna identiteta, ki bi ju nekateriraziskovalci radi enačili ali celo nadomeščali, nazadnje pa zaradi negotovefiksnosti ali nefiksnosti naroda ter inherentne ideološkosti narodneidentifikacije in identifikacij na sploh. Pričujoča študija, v kateri se – čeravnone povsem brez distance ali dvoma – nagibam h konstruktivističnimpojmovanjem identifikacij kot nefiksne posledice opomenjevalnihpraks, želi ohranjati dvojno naravo: značaj enotne narative, v katero sezdružujejo njeni sestavni deli, na drugi strani pa – z izjemo zadnjega poglavja– samostojnost poglavij, ki jih je mogoče prebirati kot neodvisne,sklenjene enote. Skoznja naj se razkrivajo različni vidiki, a enoten pogledna razmerja med narodno identifikacijo, ideologijo in literaturo, še posebejseveda, kot se pokažejo na izbranih literarnih primerih. V tem okviruse študija osredinja predvsem na vprašanje nacionalne ideološkosti vangleški kanadski poeziji, literarni zgodovini in družbi, vendar nenehnona ozadju slovenske, skorajda identične situacije tako v kulturni indružbeni realnosti kot v literaturi. Le z nekoliko drugačnimi letnicami.Da bi nespecialističnemu bralcu približal svet in literaturo Kanade,sem knjigo po svojih močeh opremil z minimalnim slikovnim gradivomin, kjer je bilo to spričo avtorskih pravic ali obsega mogoče, z reprodukcijamiali spletnimi povezavami obravnavanih in omenjenih pesmi. Vglavnem besedilu sem – razen ob eni izjemi – pesmi opremil s prevodi,ki so se mi v letih ukvarjanja s kanadsko poezijo nabrali v domačem računalniku.Daljše citate, ki jih navajam, sem spričo obsega pustil v izvirniku,tj. v angleščini.4 Charles Taylor, The Politics of Recognition, v: Multiculturalism: examining the politics of recognition, ur.Amy Gutmann (Princeton N.J.: Princeton University Press, 1994), 28–29; prim. tudi Taylor, Sourcesof the self.