Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Namestouvoda11»Zato, da bi imeli občutek sebe, moramo imeti predstavo otem, kako smo to postali in od kod smo prišli,« je o identitetioziroma identifikaciji izjavil kanadski teoretik Charles Taylor. 1 Vprašanjeidentitete je v zadnjih desetletjih spodbudilo niz študij o sebstvu,identiteti in identifikaciji. Bolj kot kdaj koli je jasno, da so identifikacije,kakršne poznamo ali kakršne smo poznali, zgodovinski pojav, ki ga povezujemoz obdobjem, ko je prišlo do propada tradicionalnih zaščitniškihali v božje orientiranih skupnosti; ko posameznik ni več vedel, kam spada,kam naj se postavi v »očitni raznolikosti stilov in vzorcev obnašanja«. 2 A vtem obdobju, ki ga po navadi povezujemo z vznikom t. i. moderne, njenzačetek pa postavljamo v razsvetljenstvo in v predromantiko, je bila, kotpravilno ugotavlja Taylor, nova le drugačna potreba po pripoznanju: sstrani drugih in zlasti s strani sebe. Pripoznanje pa v prvi vrsti pomeniosmišljanje sebe in svoje vloge v svetu. Pomeni iskanje svoje zgodbe osvetu. Ali kot pravi še en Kanadčan, pesnik in pisatelj Robert Kroetsch:»Lahko bi rekli, da nimamo svoje identitete, dokler nam kdo ne pove našezgodbe«. 3 Potemtakem potreba po pripoznanju ni vzniknila na novo,marveč so se spremenile razmere, ko pripoznanje lahko spodleti, ker je1 Charles Taylor, Sources of the self: the making of the modern identity (Cambridge: Cambridge UniversityPress, 1992), 197–198.2 Anthony Giddens, Modernity and Self-identity: self and society in the late modern age (Stanford: StanfordUniversity Press, 1991), 34; Zygmunt Bauman, Modernity and ambivalence (New York: Ithaka, 1991),19.3 Kroetsch v: William Westfall, On the Concept of Region in Canadian History and Literature, v:A Passion for Identity: an introduction to Canadian studies, ur. David Taras in Beverly Rasporich, 2 nd ed.(Scarborough, ON: Nelson Canada, 1993), 342.