Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Poskus s slovenskim utemeljitvenim mitomvsko upornostjo oziroma prilagodljivostjo. 37 Tudi Juvan opozarja, da jePrešeren v Krstu formuliral za narod tipično, konstitutivno vprašanje,in sicer v obliki prelomnega dogodka, ki mu je pomenil začetek tisočletneslovenske podrejenosti. 38 Krst je dejansko uveljavil narativo nasilnegapokristjanjevanja, čeprav to tolmačenje zgodovinsko ne drži povsem, sajje za irske misijone veljalo, da je bilo njihovo delovanje razmeroma blago.Prav tako naj bi bilo pokristjanjenje povezano s politično podreditvijoin z izgubo samostojnosti, zlasti slednje je Prešeren lahko prevzel izLinhartove Zgodovine, ki je bila eden izmed virov njegove pesnitve. Zanimivoje, da je v ospredju slovenskega imaginarija vojaška podrejenostKarantancev, ne pa vojaška moč, ki jo izkazujejo njihovi pohodi, in zlastiprvotno zavezništvo z Bavarci v boju proti Frankom. Ta značilnost jepovezana z dejstvom, da sta med 16. in 18. stoletjem na danes slovenskihozemljih obstajali dve koncepciji povezav ljudstev: teritorialna, ki ji je vglavnem sledil Valvasor, in jezikovno-kulturna, ki pa se ni mogla opretina bližnjo politično zgodovino, zato se je oprla na imaginarij Karantanijekot prve skupne jezikovno-kulturne in politične tvorbe. Na karantanskiimaginarij sta se, sledeč Marku Hansizu, oprla zlasti Linhartin za njim Prešeren. 39 Ker pa je bil imaginarij Karantanije, kot trdi Grafenauer,tudi nadomestilo za historično pravo drugih narodov, je moralav njem prevladati podoba nasilne podreditve, saj je le ta v imaginarijuopravičevala nekdanjo karantansko veličino, obenem pa delovala tudi kothistorična legitimacija morebitne politične skupnosti.Prešeren je v povezavi s pokristjanjevanjem kot enega izmed imaginarnihsmislov izpostavil še eno pomenljivo značilnost. Izguba samostojnostije v Krstu utemeljena ne le v vojaški nadmoči, ampak je tudi posledicarazcepa družbenega telesa, katerega močnejši del nastopi kot podaljšeknove državne politike. Juvanovo tolmačenje potrjuje tezo, da jeta razcep vpisan v osrčje »etnične idenitete«, kot nazorski razcep, zaradikaterega Slovenci »uničijo sami sebe že v Uvodu«. 40 Vendar ne gre leza nazorski razcep. V Krstu se zrcali fundamentalna dvojnost kulturnihobrazcev, za katero tudi Prešeren sugerira, da je bila prisotna že v zgodnjemobdobju zgodovine slovenskega ozemlja in se v pesnitvi pojavi kot37 Erwin Kö stler, Preš ernov Krst in Má chov Má j: podobnosti in različ nosti v recepciji dveh‚ nacionalnihepov, v: Romantič na pesnitev: ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna, ur. Marko Juvan, Obdobja 19(Ljubljana, 2002), 329–330.38 Juvan, Imaginarij Kersta, 99.39 Grafenauer, Karantanija, 194–209, 269–272.40 Marko Juvan, Modernost Krsta pri Savici?, v: Romantič na pesnitev: ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna,ur. Marko Juvan, Obdobja 19 (Ljubljana: Center za slovenš č ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelkuza slovenistiko Filozofske fakultete, 2002), 356.107