Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Poskus s slovenskim utemeljitvenim mitomrila osebni pesimizem, ne pa domoljubne funkcije, 10 ki jo je literarna zgodovinasicer izpostavljala pogosteje. Na podobno dvoumnost v obravnavizgodovinskega opozarja Miran Hladnik v zvezi s trivialnim zgodovinskimromanom in povestjo, ki ju upravičeno označi kot nemara najpomembnejšažanra nacionalne interpelacije v literaturi. 11 Hladnik opozarja,da so njuno narodnospodbudno funkcijo – ob Mohorjevi družbi,ki je zgodovinsko povest celo posebej spodbujala – poudarjali tudi literarnikritiki, pa vendar je prav literarna kritika zgodovinski roman vrednotiladvoumno, saj je na račun nacionalnospodbudne funkcije nevtraliziralanjegovo dejansko zgodovinskost. Tako Hladnik obenem opozorina problematičnost zgodovinske motivike, in sicer prav na pomanjkanjeizpričanih zgodovinskih osebnosti, pa tudi dogodkov, na katerega jeopozarjal že Prešeren, češ da »imamo na razpolago le turške navale, reformacijskenemire, francosko okupacijo in kmečke upore«. 12 A čeravnoje v slovenski literaturi obstajal tudi zagon k zgodovinskim snovem, se jemogoče strinjati s tezo, na katero namiguje Zgonikova: da je bila zgodovinskostpojmovana dvoumno ter da je v tej situaciji ikonografsko zatekanjek rodnosti narave, ki ga Zgonikova opaža v upodabljajočih umetnostih,prevladalo, kar kaže na pasivnost, zlasti na politično pasivnostnarodnega telesa.Ker menim, da je ta odziv bistveno soobilikoval nacionalne osmišljitvenemehanizme, se je smiselno ustaviti ob njem. Vzroke zanj bi, na prvipogled nekoliko naivno, lahko pojasnilo dejstvo, da slovensko ozemljeleži na geostrateško prepišnem območju. Že v starejši kameni dobi je nazdajšnjem slovenskem ozemlju potekala meja vplivnih območij vzhodnegain zahodnega tipa t. i. aurignaške kulture, podobno mešanico kultur,naselitev in vplivov pa je mogoče zaznati tudi kasneje. 13 Zaradi prevladeraznolikih kultur in političnih tvorb bi bilo identifikacijo s prostorommogoče dojeti kot najtrdnejšo točko identifikacije in tako jo razume,denimo, Jan Makarovič, ki še posebej opozarja na premestitev vpliv-10110 Miran Hladnik, Slovenska diskusija o zgodovinski povesti in zgodovinskem romanu, Slavistič na revija44, št. 2 (1996), 206 isl.11 Razlog za izpostavljeno narodno spodbujevalnost je seveda v tem, da trivialni žanri že sami po sebiračunajo na enoznačno branje, ki apelira na tisto, kar je bralcu znanega, in zanemarja estetsko dinamičnostnasprotij.12 Hladnik, Slovenska diskusija, 205.13 Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, 1: od naselitve do uveljavljenja frankovskega reda (z uvodnimpregledom zgodovine slovenskega ozemlja do naselitve alpskih Slovanov, 2. izd. (Ljubljana: Drž avnazalož ba Slovenije, 1964), 66, 80–83, 95–96.