Saša Krajnc - Fakulteta za arhitekturo

AR 2010/2Arhitektura, raziskaveArchitecture, ResearchUDKCOBISS72 : 343.533.91.02Saša KrajnC63 - 70Avtorska pravica kotinstrument zaščitearhitekturnih delCopyright as aninstrument ofprotection ofarchitectural worksFakulteta za arhitekturoInštitut za arhitekturo in prostorLjubljana 2010ISSN 1580-5573

ARArhitektura, raziskaveArchitecture, Research2010/2Fakulteta za arhitekturoInštitut za arhitekturo in prostorLjubljana 2010

AR 2010/2ARArhitektura, raziskave / Architecture, ResearchFakulteta za arhitekturoInštitut za arhitekturo in prostorISSN 1580-5573ISSN 1581-6974 (internet)http://www.fa.uni-lj.si/ar/revija izhaja dvakrat letno / published twice a yearurednik / editorBorut Juvanecregionalna urednika / regional editorsGrigor Doytchinov, AvstrijaLenko Pleština, Hrvaškauredniški odbor / editorial boardprof dr Vladimir Brezarprof dr Peter Fisterprof dr Borut Juvanecprof dr Igor Kalčičdoc dr Ljubo Lahznanstveni svet / scientific councilprof dr Paul Oliver, Oxfordprof Christian Lassure, Parizprof Enzo d’Angelo, Firencerecenzentski svet / supervising councilprof dr Kaliopa Dimitrovska Andrewsakademik dr Igor Grabecprof dr Hasso Hohmann, Gradecprof mag Peter Gabrijelčič, dekan FAtehnični urednik / technical editordoc dr Domen Zupančičprelom / settingAstroni d.o.o.lektoriranje, slovenščina / proofreading, SlovenianKarmen Slugaprevodi, angleščina / translations, EnglishMilan Stepanovič, Studio PHI d.o.o.klasifikacija / classificationmag Doris Dekleva-Smrekar, CTK ULuredništvo AR / AR editingFakulteta za arhitekturoZoisova 121000 LjubljanaSlovenijaurednistvo.ar@fa.uni-lj.sinaročanje / subscriptioncena številke je 17,60 EUR / price per issue 17,60 EURza študente 10,60 EUR / student price 10,60 EURurednistvo.ar@fa.uni-lj.sirevija je vpisana v razvid medijev pri MK pod številko 50revija je indeksirana: Cobiss, ICONDAza vsebino člankov odgovarjajo avtorji / authors are responsible for their articlesrevijo sofinancirata / cofinancedJAK, Javna agencija za knjigo RStisk / printingTiskarna Pleško© AR, Arhitektura raziskave, Architecture ResearchLjubljana 2010

2010/2 ARVsebina / ContentsUvodnik / Editorial 1Poklon / Tribute to 5V spomin / In memoriam 9Članki / ArticlesIgor Toš 13Antropologija in vernakularno kot izvora razumevanjaantropogenega okolja /Anthropology and Vernacular Architecture as Sources forUnderstanding the Anthropogenic EnvironmentBeatriz Tomšič Čerkez 23Arhitektura med gradnjo in rušenjem identitete /Architecture Between Building and Destroying IdentityVjekoslava Sanković Simčić 31Integracija staro-novo /Integrating the Old and NewMartina Zbašnik-Senegačnik, Andrej Senegačnik 41Prednosti pasivne hiše /The Advantages of Passive HousesAlexander G. Keul 47Vrednotenje večnadstropnih avstrijskih pasivnihstanovanjskih zgradb po vselitvi /Post-occupancy Evaluation of Multistorey Austrian PassiveHousing PropertiesLarisa Brojan 53Ekološke in energijsko varčne hiše iz slamnatih bal /Ecological and Energy Saving Straw-bale HousesBiljana Arandjelović, Ana Momčilović-Petronijević 59Arhitektura vodnih mlinov v južni Srbiji /The Water Mills Architecture in the South of SerbiaSaša Krajnc 63Avtorska pravica kot instrument zaščite arhitekturnih del /Copyright as an Instrument of Protection of ArchitecturalWorksPeter Marolt 71Sinergija misli, slikarstva in oblikovanja prostora na daljnemvzhodu /The Synergy of Mind, Painting and Spatial Design in the FarEast

Saša KrajncAVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENT ZAŠČITEARHITEKTURNIH DELCOPYRIGHT AS AN INSTRUMENT OF PROTECTION OF ARCHITECTURALWORKS2010/2 ARUDK 72 : 343.533.9COBISS 1.02prejeto 14. 9. 2010izvlečekAvtorskopravna zaščita arhitekturnih del nedvomno spada medrelativno skopo obdelane tematike, še posebej v slovenskemprostoru. Iz redkih virov, ki se te materije večinoma lefragmentarno dotikajo, se težko znajdejo celo pravniki. Pravslednji pa so tisti, ki jih dokaj nejasna ureditev avtorskopravnezaščite arhitekturnih del najbolj prizadene. Pravna ureditevvarstva arhitekturnih del je v primerjavi z ureditvijo varstvadrugih avtorskih del precej specifična. Nekatera pomembnaupravičenja, ki so pisateljem, slikarjem, skladateljem indrugim avtorjem takorekoč samoumevna, arhitektom nepripadajo. Tudi kriteriji za presojo, ali se neko delo kvalificirakot avtorsko, so za arhitekturna dela interpretirajo strožje. Vsledeči razpravi bodo na čimbolj jasen in tudi pravnim laikomrazumljiv način razložene bistvene značilnosti avtorske pravicekot instrumenta varstva arhitekturnih del in najpomembnejšaavtorska upravičenja arhitektov. Posebna pozornost boposvečena vprašanjem, kakšne pogoje mora delo splohizpolnjevati za priznanje avtorskopravnega varstva, kakšne soarhitektove pravne možnosti v primeru kršitve njegovih pravicin kakšna je narava razmerja med arhitektom in naročnikomkot (pogosto) ekonomsko močnejšo stranko.ključne besedeavtorska pravica, intelektualna lastnina, arhitekturno delo,plagiat, individualna stvaritev, lastninska pravicaabstractCopyright protection of architectural works is undoubtedly oneof the relatively vaguely discussed topics, especially within theSlovene legal theory. The scarce sources, which mostly handlethis matter rather fragmentary, baffle even jurists.. Yet theyare the ones who suffer the consequences of a rather indistinctregulation of the copyright protection of architectural works.The later is rather specific, compared to other categories ofartistic works. Some important rights, which writers, painters,composers and other authors take for granted, are denied to thearchitect. The criteria for the qualification of a work as a workof art are also stricter for architectural works. The followingdiscussion aims to explain the essential characteristics ofcopyright as an instrument of protection of architecturalworks and most significant rights of architects in a clear andcomprehendible manner, even for non-jurists. Special attentionwill be devoted to issues like which criteria the work must fulfillto obtain copyright protection, what are the architects’ legalmeans in case of copyright infringement and what is the natureof the relationship between the architect and the client as the(mostly) economically stronger party.key wordscopyright, intellectual property, architectural work, plagiarism,individual creation, ownershipArhitekturna dela so posebnost med kategorijami avtorskih del,saj njihov cilj ni zgolj posredovanje umetniške ideje, ampak tudipovsem funkcionalno reševanje prostorskih problemov. Pravnjihov praktični namen je kriv, da so avtorskopravno varstvodosegla razmeroma pozno in v primerjavi z ostalimi avtorskimideli je njihova pravna ureditev do avtorjev (arhitektov) dokajmačehovska. Države so se iz ekonomskih razlogov dolgo upiralepriznati arhitekturnim delom avtorskopravno naravo, nekateripravni redi so celo namenoma izključili infrastrukturne objekte,kot so mostovi, ceste in kanali, ker bi avtorske pravice na tehobjektih državo predrago stale [Hoaas, 2005]. Danes večinaevropskih in svetovnih pravnih redov arhitekturnim objektompriznava avtorskopravno varstvo, a velja zanje običajno nekolikodrugačna pravna ureditev kot za ostala avtorska dela.Splošno o avtorski praviciDa bi arhitekti kot avtorji razumeli in uspešno uveljavljalisvoja avtorskopravna upravičenja, je najprej potrebno nakratko opredeliti pojma avtorske pravice in avtorskega dela. Vslovenskem pravnem sistemu je avtorska pravica umeščena že vsamo Ustavo (60. člen), podrobneje pa jo ureja Zakon o avtorskiin sorodnih pravicah (ZASP-UPB3, Uradni list RS, št. 16/2007,v nadaljevanju ZASP). Avtorska pravica je naravna človekovapravica, ki avtorju pripada že na podlagi same stvaritveavtorskega dela, zatorej njen obstoj ni odvisen od registracije,odobritve ali kakšne druge formalnosti. Avtorska pravica trajaza avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti, pri čemerza njen nastanek ni pomemben avtorjev naziv ali strokovnaizobrazba. Avtorsko delo (tudi arhitekturno) lahko ustvari vsakdo- profesionalni arhitekt, gradbeni inženir ali zgolj amaterskiustvarjalec. Avtorska pravica je absolutna, kar pomeni, da lahkoavtor vsakomur prepove poseganje v njegovo pravico [Trampuž,2000]. Ker pa na avtorskem delu poleg avtorske pravice obstajatudi lastninska pravica na predmetu, ki inkorporira avtorskodelo, bo izključnost avtorjevih upravičenj pogosto omejena (karje pri arhitekturnih delih še posebej izrazito). Avtorsko delo jeduhovna stvaritev, ki ni istovetna z njenim fizičnim izrazom.Kot telesna stvar je avtorsko delo lahko predmet stvarnih(npr. lastninske pravice) in obligacijskih pravic. Ker duhovnastvaritev ni materialna in ne more biti predmet stvarnih pravic,na njihovo mesto stopi avtorska pravica. Tako lahko na istemavtorskem delu ob enem obstajajo avtorske in stvarne pravice,ki so nemalokrat v konfliktu tedaj, kadar njihov nosilec ni istaoseba [Podgoršek, 1994].Arhitekturna dela so samo ena izmed kategorij avtorskih del, kijih ZASP zgolj primeroma našteva v 2. odstavku 5. člena. Zakondoloča, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve,ki so na kakršenkoli način izražene. Da se stvaritev kvalificiraza avtorsko delo in s tem pridobi avtorskopravno zaščito, moratorej izpolnjevati z zakonom določene predpostavke (stvaritev,individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, izraženost inizhajanje s področja znanosti, umetnosti ali književnosti).Pojem arhitekturnega delaKompleksnost vprašanja, kaj je arhitekturno delo v strokovnoprofesionalnem,umetniškem ali filozofskem smislu preseganamen te razprave, kajti za varstvo arhitektovih avtorskihupravičenj je pomembno zgolj definiranje arhitekturnega delav avtorskopravnem smislu. Pojem arhitekturno delo se nanašana cel spekter intelektualnih stvaritev; od stanovanjskih zgradb,63

AR 2010/2Saša KrajncAVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENT ZAŠČITE ARHITEKTURNIH DELmuzejev in industrijskih objektov do mostov, parkov in celotnihpredelov mest (torej del s področja arhitekture, urbanizma inkrajinske arhitekture).Najznačilnejša pojavna oblika arhitekturnih del so zgradbev klasičnem smislu, torej objekti, ki so neločljivo povezani spodlago, ustvarjeni z uporabo gradbenih materialov in imajonek dolgoročen namen. Sem spadajo družinske hiše in drugistanovanjski objekti, poslovni objekti in tovarne, pa tudi gradovi,cerkve, muzeji, šole, mostovi itd. Razen zgradb se pojemarhitekturno delo nanaša tudi na objekte, ki služijo kakšnemuzačasnemu namenu, ki torej nimajo trajne narave, oziroma nisoneločljivo povezani s podlago (razstavni prostori, gledališkein filmske kulise, parki in vrtovi, pokopališča, ulice, trgi, itd.)[Schildt-Lutzenburger, 2004].Pomembno je poudariti, da avtorskopravnega varstva ne uživajole arhitekturna dela kot celote, ampak tudi njihovi posameznisestavni deli, kot so fasade, strehe, stopnišča, ograje, hodniki,kupole, vrata, oboki, kamini itd. (1. odst. 6. člena ZASP). Namentake ureditve je v tem, da spretnim plagiatorjem preprečuje, da biv svoje delo prevzeli le sestavne dele tujega arhitekturnega delain ga ta na način nesankcionirano zlorabili. Čeprav jih ZASPizrecno ne omenja, so lahko varovani tudi gradbeni kompleksi,pod pogojem da tvorijo enovito in koherentno celoto. Med njimimora obstajati nekakšna "notranja povezava". Kot primerelahko navedemo kopališča, šolske komplekse, zabaviščneparke ter urbanistična dela, ki so že po definiciji zmeraj zbirveč arhitekturnih del (ulice, trgi, mestne četrti, itd.) [Schildt-Lutzenburger, 2004].Da lahko arhitekturno delo uživa avtorskopravno varstvo moraizpolnjevati z zakonom določene predpostavke (2. odst. 5.člena ZASP). Kot prvo mora biti arhitekturno delo avtorjevaosebna stvaritev, kar pomeni predvsem, da je rezultat njegovegaravnanja in volje ter izraz njegove ustvarjalne dejavnosti. Toseveda ne pomeni, da si avtorji ne smejo pomagati z obstoječimitehnološkimi rešitvami (npr. računalniškimi programi). Nadaljnjemora v delu odsevati človeški duh, izražati mora občutke in misliavtorja. Delo mora presegati zgolj čutno zaznavni substrat, imetimora sporočilno vrednost (predpostavka intelektualnosti). Tretjipogoj je, da je delo zaznavno človeškim čutilom (predpostavkaizraženosti). Arhitekturno delo je na primer lahko izraženoz načrtom, skico, 3D računalniško simulacijo, maketo, kotzgrajeni objekt ali fotografija tega objekta, itd. [Trampuž, Oman,Zupančič, 1997].Najpomembnejši kriterij za presojo avtorskih del je individualnost.S tem so najpogosteje mišljene avtorjeve osebne ustvarjalnepoteze, ki se zrcalijo v njegovem delu. Individualnost se lahkov arhitekturnih delih zelo raznoliko izraža (npr. skozi učinkesvetlobe in senc, barvne variacije, izbiro materialov, postavitevin obliko oken, vrat in zidov, itd.). Tudi kadar avtor črpa izmnožice obstoječih podatkov in stvaritev, se pusti navdihnititujim arhitekturnim delom, sledi določenemu gradbenemuslogu in uporablja zanj značilne elemente, ki so zaradi trajnostiže prešli med javno dobro, se morajo individualne potezenjegovega ustvarjanja v delu jasno zrcaliti. Arhitekturna dela seod večine ostalih avtorskih del razlikujejo po tem, da primarnoslužijo praktičnemu namenu, zato jih teorija uvršča med delauporabne umetnosti. Pravna stroka pogosto opozarja, da se pritovrstnih delih zahteva veliko višja raven individualnosti, kotpri t. i. "čistih umetniških delih" [Riesenkampff, 2009]. Mnogiavtorji poudarjajo, da se mora arhitekturno delo povzdigovatinad množico vsakdanjih prostorskih rešitev, če želi doseči statusavtorskega dela [Cornish, 2003: 396].Ključnega pomena je seveda vprašanje, kdo odloča o tem, alidelo izpolnjuje z zakonom določene predpostavke in torej lahkouživa avtorskopravno varstvo. Ker se to vprašanje večinomapojavi šele v primeru spora med arhitektom in naročnikom, ovprašanju izpolnjevanja predpostavk odloča sodišče. Iz obstoječesodne prakse pa lahko razberemo, da se naša sodišča gledestrokovnih vprašanj v zvezi z individualnostjo del razmeromapogosto obračajo na sodne izvedence iz arhitekturne stroke. Priodločanju o tem, ali je predpostavka individualnosti izpolnjenaoz. ali je stvaritev avtorsko delo, so odločilne okoliščine, ki soobstajale takrat, ko je bilo delo ustvarjeno in ne okoliščine, kiso podane v trenutku odločanja. Tako lahko tudi stvaritve, ki sonekdaj veljale za arhitekturna dela, kljub spremembi gradbenihslogov še naprej ohranijo status avtorskih del in s tem tudipravno varstvo.Arhitekturna dela so rezultat kontinuiranega procesa kreativnegaustvarjanja, ki je zaradi fizičnega obsega, funkcionalnosti innenazadnje velike investicijske vrednosti navadno še velikodaljši in zahtevnejši kot pri večini drugih avtorskih del. Pravzato je pomembno, da avtorskopravnega varstva ne uživa lekončni produkt (torej izveden objekt), ampak tudi vse predhodneustvarjalne faze. Zmeraj pa velja, da mora delo (ne glede nato,v kakšni pojavni obliki je trenutno izraženo) izpolnjevati nujnepredpostavke, ki jih za avtorska dela določa zakon. Prva fazav nastajanju dela je ideja. Ideje kot take niso avtorskopravnovarovane. Šele ko se ideja zgosti v konkretno in individualiziranoizpeljavo stvaritve, nastane avtorsko delo. Prav zato jepriporočljiv pogodbeni dogovor med avtorjem in naročnikom, damorajo izoblikovani koncepti ostati tajni, ne smejo biti dostopnitretjim osebam ali izkoriščeni s strani naročnika samega. Prvamaterializacija ideje je osnutek, ki ga ZASP že izrecno varuje.Prav tako so varovane tudi skice in risbe, modeli (makete) innačrti (5. odst. 9. člena ZASP). Za vse vmesne faze velja, daso avtorskopravno varovane tudi, če sam objekt ne bo nikolizgrajen. Ni potrebno poudarjati, da avtorskopravno varstvoizrecno uživajo tudi izvedeni (zgrajeni) arhitekturni objekti inkonstrukcije, ki so pravzaprav najpomembnejša pojavna oblikaarhitekturnega dela [Trampuž, Oman, Zupančič, 1997].Kljub poskusom, da bi jasneje definirali abstraktno zakonskodefinicijo arhitekturnega dela, se zdi, da so dosedanje rešitveše zmeraj preveč splošne. Težavno je vzpostaviti neko splošnoveljavno, podrobno preizkusno shemo, po kateri bi lahko zupoštevanjem posameznih točk ugotovili, ali je neka stvaritevavtorsko delo. Na podlagi sodnih odločitev v posameznihprimerih je avtorica Schildt-Lutzenburgerjeva oblikovala lastnein dokaj konkretne razmejitvene kriterije. Kot enega izmedključnih indikatorjev ustvarjalne ravni avtorskega dela navajačlenitev konstrukcije ali fasade. Ta je lahko bodisi harmonična(uravnotežena in skladna razmerja med posameznimi zunanjimigradbenimi strukturami) ali pa kontrastna (nasprotja so tista,ki pripomorejo k ustvarjalni višini arhitekturnega dela, vendarle, kadar ne učinkujejo naključno, ampak pričajo o skrbnemnačrtovanju; kot primer navaja hišo Fallingwater, delo arhitektaFranka Lloyda Wrighta, ki je arhitektom nedvomno dobro64

Saša KrajncAVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENT ZAŠČITE ARHITEKTURNIH DELAR 2010/2poznana). Kot nadaljnje kriterije avtorica navaja še obliko,material in barvo zgradbe. Oblika ima tako lahko funkcijosimbola za namen, ki ga ima zgradba (na primer Židovski muzejv Berlinu v obliki razlomljene Davidove zvezde, delo arhitektaDaniela Libeskinda) ali odraža skladnost z obdajajočo pokrajino(na primer operna hiša Auditorio de Tenerife v tenerifskemglavnem mestu Santa Cruz, delo arhitekta Santiaga Calatrave).Z izbiro materiala lahko arhitekt zgradbe podeli lahkotnostin organskost (na primer Guggenheimov muzej moderneumetnosti v Bilbau, delo arhitekta Franka Gehryja), izkazavtorjeve ustvarjalnost pa je lahko tudi izbira barve fasade (naprimer raziskovalni center Experimentellen Fabrik Univerze vMagdeburgu, delo arhitektov Sauerbacha in Huttona) [Schildt-Lutzenburger, 2004].načelo avtorstva namreč dopolnjuje še z domnevo avtorstva,po kateri za avtorja velja tisti, katerega ime, psevdonim aliznak je na običajen način navedena na delu (11. člen ZASP). Vvsakem primeru pa bo avtor zmeraj fizična oseba. Posameznaupravičenja sicer lahko prenese tudi na pravne osebe, aoriginarno avtorska pravica nikoli ne bo mogla nastati pri pravniosebi. Neredko pri načrtovanju sodeluje več arhitektov. Tedajgovorimo o soavtorjih, ki imajo na delu vsi skupaj nedeljivoavtorsko pravico (12. člen ZASP). Ker je pogoj soavtorstva, daje delo nedeljiva celota, lahko do soavtorstva pride le znotrajdoločene stroke. Tako recimo nista soavtorja arhitekta, odkaterih en ustvari zgradbo, drugi pa notranjo opremo. Navadnobo do soavtorstva prišlo pri delih, ustvarjenih v arhitekturnihpodjetjih, znotraj katerih deluje več arhitektov. Tedaj pridejo vpoštev določbe ZASP o avtorskih delih, ustvarjenih v delovnemrazmerju (101. in 102. člen). Kadarkoli na projektu sodelujeveč avtorjev, je priporočljivo, da se njihova notranja razmerjauredijo s posebno pogodbo.Slika 1: Židovski muzej v Berlinu.[vir: http://www.wayfaring.info/2007/05/07/the-jewish-museum-berlin/]Figure 1: Jewish museum in Berlin.Slika 3: Guggenheimov muzej v Bilbau.[vir: http://rawartint.files.wordpress.com/2008/04/theguggenheimmuseumbilbao1.jpg]Figure 3: The Guggenheim museum in Bilbao.Slika 2: Auditorio de Tenerife.[vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:The_Auditorio_de_Tenerife.jpg]Figure 2: Auditorio de Tenerife.Arhitekt kot avtorKvalificiranje arhitekturnega dela kot avtorskega dela jepredpogoj, da lahko arhitekt uveljavlja svoja avtorskopravnaupravičenja. Za avtorja arhitekturnega dela praviloma veljatisti, ki je ustvaril načrt, kar pa ni zmeraj nujno. Zakon to t.i.Avtorska pravica obsega moralna in materialna upravičenja,ki jih ZASP izrecno našteva. Izmed teh bodo v nadaljevanjuobravnavana le tista, ki so za avtorje - arhitekte najboljrelevantna.Avtor ima moralno pravico do priznanja avtorstva na svojemdelu (18. člen ZASP), ki naj navzven potrdi in formaliziradejstvo stvaritve dela. Ta pravica obsega avtorjevo upravičenjedo identifikacije avtorstva na delu, upravičenje do odkritjapravega avtorstva (kadar je bilo delo objavljeno anonimno alipod psevdonimom) in upravičenje prepovedati drugim, da zadelo uporabijo svoje ime (npr. pri plagiatu). Avtor lahko deloopremi s svojim pravim imenom, psevdonimom, znakom alisimbolom, lahko pa ga objavi tudi anonimno [Trampuž, Oman,Zupančič, 1997]. Arhitektova pravica do navedbe avtorstva sene nanaša samo na načrte, ampak tudi na že izvedene objekte,zato lahko arhitekt od lastnika zahteva, da je objekt opremljenz njegovim podpisom. Ta je lahko zasnovan že v načrtu v obliki65

AR 2010/2Saša KrajncAVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENT ZAŠČITE ARHITEKTURNIH DELplastike ali reliefa, lahko pa se pritrdi na objekt, ko je ta žedokončan (npr. kot tabla). Lastnik seveda ne rabi trpeti nekakegapretiranega oglaševanja, vendar pa mora dovoliti, da je označbana dobro vidnem mestu [Trampuž, 1996].dela (34. člen ZASP). Ta omogoča avtorju dostop k njegovemudelu, ki je v posesti nekoga drugega, zaradi uresničevanjapravice do reproduciranja in predelave dela. Avtor lahko vskladu s to pravico fizično dostopi do izvirnika ali primerkasvojega dela, vendar le iz prej omenjenih razlogov, torej zato, kerhoče delo reproducirati (npr. fotografirati, posneti, narisati,...)ali pa predelati. Seveda pri slednjem ne more predelati tistegaprimerka, ki je v lasti posestnika, predela lahko zgolj svoje delokot duhovno stvaritev [Trampuž, Oman, Zupančič, 1997]. Ker jearhitektova pravica dostopa v koliziji s pravico lastnika dela, jetreba njune interese zmeraj pretehtati. Avtor na primer ne morezahtevati izvrševanja svoje pravice ob času, ki je za posestnikaneugoden, posestnik pa avtorju dostopa ne sme odreči. Stroškidostopa seveda bremenijo avtorja in lastnik objekta lahkozahteva njihovo povrnitev (ne more pa zahtevati plačila za to, daavtorju dostop dovoli) [Höhne, 2007]. Kadar objekt ni zaščitenz avtorsko pravico (ker ne izpolnjuje pogojev za arhitekturnodelo), bi veljalo pravico dostopa urediti pogodbeno.Slika 4: Experimentellen Fabrik v Magdeburgu.[vir: Heiko Spangenberg, http://www.panoramio.com/photo/6080996]Figure 4: Experimentellen Fabrik in Magdeburg.Za arhitekte najbolj relevantni materialni avtorski pravici stapravica reproduciranja (23. člen ZASP) in pravica distribuiranja(24. člen ZASP), po katerih ima avtor izključno upravičenje,da svoje delo reproducira v katerikoli obliki (najpogosteje kotzgraditev objekta po načrtu) ter da svoje delo daje v pravni promet(npr. načrt proda naročniku). Z arhitekturnega vidika zanimivaje tudi pravica predelave (33. člen ZASP). Nanaša se na primere,ko se neko že obstoječe avtorsko delo pojavi kot sestavni delnovega avtorskega dela (ki ga ustvari drug avtor) in skupaj znjim tvori nerazdružljivo celoto. Pri tem lahko avtor novega delaposeže v substanco prvotnega dela (ga torej spremeni) ali pa ganespremenjenega vključi v svoje delo, lahko prevzame samodele prvotnega dela (npr. samo balkon) ali pa prvotno delo vceloti. Seveda mora prvotni avtor predelavo dovoliti, sicer greza kršitev njegovih pravic. Določba se torej nanaša samo naprimer, ko avtor prenese svojo izključno pravico do predelave nanekoga drugega. Od predelave je potrebno razlikovati situacijo,ko avtorja tuje delo zgolj navdihne, da ustvari novo delo. Priinspiraciji gre namreč za prosto uporabo, ki je avtor prvotnegadela ne rabi dovoliti. Arhitekti se s predelavo najpogostejesrečujejo pri restavriranju zgradb v primeru rekonstrukcije.Pri rekonstrukciji prvotne zgradbe ni več in objekt se ponovnozgradi le na podlagi načrtov in fotografij. Kadar arhitektu letipredstavljajo zgolj osnovo, na podlagi katere ustvari lastnointelektualno stvaritev, lahko govorimo o predelavi [Trampuž,Oman, Zupančič, 1997]. Kot primer lahko navedemo zgradbovojaškega poveljstva v Berlinu (Alte Kommandantur). Gledezunanje fasade je arhitekt Thomas van den Valentyn ostal zvestoriginalnemu načrtu, vendar pa ji je dodal tudi lasten ustvarjalnipečat (stekleni del fasade).ZASP določa še posebno kategorijo avtorskopravnih upravičenj,t.i. druge pravice avtorja. Mednje spada tudi pravica dostopa doSlika 5: Alte Kommandatur v Berlinu (primer predelave arhitekturnega objekta).[vir: Beschty, http://www.panoramio.com/photo/11106657].Figure 5: Alte Kommandatur in Berlin (example of a remodeled building).V primerjavi z ostalimi avtorji je ZASP do arhitektov gledeomejevanja njihovih avtorskih upravičenj še posebej strog.Najpomembnejša omejitev arhitektovih pravic je določenav 55. členu, ki ureja prosto uporabo del na splošno dostopnihkrajih. Splošno dostopna arhitekturna dela v parkih, na ulicah,trgih in drugih javnih krajih zaradi svoje trajne prisotnostiv javnosti postanejo nekakšno javno dobro, kar utemeljujenjihovo prosto uporabo. To pomeni, da lahko delo, ki se nahajana javno dostopnem kraju, v mejah zakona prosto uporabljavsakdo. Zakon pri tem postavlja dva pogoja: delo se moranahajati na javno dostopnem kraju in tam se mora nahajatitrajno. Prosta uporaba obsega zlasti vse oblike reproduciranjadel (npr. fotografiranje, snemanje, risanje,…), distribuiranje tehprimerkov, RTV-oddajanje itd. Določene načine uporabe, ki bipreveč posegali v avtorsko pravico, pa zakon tudi prepoveduje(2. odst. 55. člena ZASP). Tako ni dovoljeno reproduciranje delv tridimenzionalni obliki ali z enakim namenom izkoriščanja kotizvirno delo. Arhitekturnih del torej ni dopustno reproduciratitako, da zgradimo še en primerek. Iz določbe sledi tudiprepoved t. i. gradbenega citata, pri katerem bi avtor nekegaarhitekturnega dela v svoje delo prevzel posamezni element66

Saša KrajncAVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENT ZAŠČITE ARHITEKTURNIH DELAR 2010/2tujega arhitekturnega dela in se skliceval na prosto uporabo, jeseveda nedopusten (v takem primeru bi šlo za plagiat) [Höhne,2007]. Prav tako se reprodukcij ne sme uporabiti za doseganjepremoženjskih koristi (npr. s tiskanjem razglednic, na katerihje delo upodobljeno). Tudi kadar način uporabe dela spada podprosto uporabo, pa mora uporabnik spoštovati avtorjevo pravicodo navedbe avtorstva.Arhitektova avtorska pravica je izključna, torej lahko avtorvsakomur prepove uporabo ali zlorabo svojega dela (razen čegre za prosto uporabo, kot je opisana zgoraj). Vsakršni tovrstniposegi predstavljajo kršitve avtorjevih pravic. Najpogostejebodo to kršitve pravice do priznanja avtorstva in pravice dospoštovanja dela. Avtorjeva pravica do priznanja avtorstva bokršena zlasti takrat, kadar mu bo odrečena (npr. če nekdo značrta izbriše zaznambo ali z zgradbe odstrani tablo z navedboavtorjevega imena). V takem primeru lahko avtor z ugotovitvenotožbo zahteva, da sodišče potrdi njegovo avtorstvo, prepovekršitev in odredi, da se ponovno vzpostavi ustrezno pravnostanje (da se ime ponovno navede). Še huje je avtorjeva pravicaprizadeta v primeru plagiata. Plagiat je nekakšna duhovnatatvina, pri kateri si nekdo zavestno lasti tuje delo. Pri tem jenavadno podana dvojna kršitev: nekdo reproducira tuje avtorskodelo (neupravičeno reproduciranje - kršitev 23. člena ZASP)in v zvezi s tem delom navede svoje ime (kršitev pravice dopriznanja avtorstva - kršitev 18. člena ZASP). Plagiat se lahkonanaša na celotno delo ali pa le na prevzemanje posameznihelementov tujega dela, v obeh primerih pa si morata biti deli(reproducirano in prvotno) podobni glede bistvenih ustvarjalnihznačilnosti [Adrian, 2009]. Plagiatorstvo spada med najhujšeposege v avtorsko pravico in je tudi kaznivo dejanje po 1.odst. 158. člena KZ, za katerega je zagrožena denarna kazenali zapor. Kot odmeven primer plagiatorstva lahko navedemospor Shine proti SOM, pri katerem je šlo za eno izmed najboljrazvpitih zgradb tistega časa, naslednika World Trade Centra,imenovanega Freedom Tower.Nadaljnje kršitve avtorjevih pravic so tudi neupravičeni posegiv delo. Tem se avtor lahko upre le, če je bila s posegom okrnjenanjegova osebnost oz. če okrnitev grozi (kot okrnitev osebnostje najpogosteje mišljena okrnitev avtorjevega ugleda in imena).Kadar govorimo o posegu v delo mislimo na objektivnodokazljive spremembe dela. To so lahko skazitve (najhujšastopnja posega), okrnitve in drugi posegi v substanco dela (npr.okrnitev fasade, delno porušenje zgradbe, zamenjava strehe,izgradnja dodatnega nadstropja, vgradnja oken, ki se razlikujejood izvirnih, itd.). Poudariti je treba, da avtorsko pravo nepozna "izboljševalnih" posegov. Tudi če je delo po predelavikvalitetnejše, lepše ali bolj dovršeno, gre vseeno za kršitevavtorjevih pravic [Riesenkampff, 2009].Kadar so avtorjeve pravice kršene, lahko le-ta zahteva njihovovarstvo po določbah ZASP-a, pa tudi po splošnih pravilihodškodninskega prava. V ta namen je avtorju na voljo tožba,ki lahko vsebuje prepovedni, odstranitveni in/ali odškodninskizahtevek (167. člen ZASP in sledeči). Prepovedni zahtevek pridev poštev predvsem v primerih, kadar avtorjevemu delu grozineupravičeno reproduciranje. Navadno to pomeni, da bo poarhitektovem načrtu ali na podlagi že zgrajenega arhitekturnegaobjekta neupravičeno zgrajen (še en) arhitekturni objekt. Ker jegradnja običajno dolgotrajen postopek, je smiselno, da ima avtormožnost, da grozečo kršitev svojih pravic prepreči. V ta namenlahko vloži prepovedno tožbo, v postopku pa lahko zahtevatudi izdajo začasne odredbe (170. člen ZASP), s katero preprečigradnjo, še preden je postopek pravnomočno končan. Če jeobjekt že delno zgrajen, lahko avtor s prepovednim zahtevkomzahteva le prepoved nadaljnje gradnje (ne more pa zahtevatiporušenja že zgrajenega dela). Avtor lahko s prepovedno tožbonapade tudi grozeče skazitve, okrnitve ali druge posege v svojedelo (19. člen ZASP) ter neupravičeno predelavo dela (33. členZASP).Z odstranitvenim zahtevkom avtor zahteva, da se odpravijoposledice kršitve in se vzpostavi takšno pravno stanje, kot da dokršitev sploh ne bi prišlo. Opozoriti je treba, da ima v primeruarhitekturnih del lastninska pravica prednost pred avtorsko.Arhitekt načeloma ne more zahtevati, da se že zgrajeni objektporuši ali spremeni tako, da bo ustrezal njegovemu načrtu[Höhne, 2007]. Avtorju - arhitektu je odstranitveni zahtevekna voljo le izjemoma (kadar so okoliščine primera takšne, daje zahtevek opravičljiv, kar je v praksi izjemno redko). Se paizključitev odstranitvenih zahtevkov nanaša le na že zgrajeneobjekte, ne pa tudi na načrte, osnutke ali modele arhitekturnihdel. Glede teh avtor lahko zahteva (in tudi doseže) uničenje oz.predrugačenje [Trampuž, Oman, Zupančič, 1997].Ko je arhitekturni objekt torej že zgrajen, ostane arhitektunajpogosteje le še odškodninski zahtevek. Zaradi velikepremoženjske škode, ki jo pri kršitvah utrpi arhitekt, terrelativno omejenih civilnopravnih zahtevkov je odškodnina zaavtorja ključnega pomena. Avtor lahko odškodnino zahteva posplošnih pravilih odškodninskega prava (vsebuje jih Obligacijskizakonik, v nadaljevanju OZ) ali pa po specialnih odškodninskihdoločbah ZASP (členi 164 do 169). Načeloma daje ZASPavtorju možnost zahtevati le odškodnino, ki ustreza nadomestiluavtorskega honorarja (torej znesek, ki bi ga kršitelj moralplačati, če bi hotel pravico do uporabe dela zakonito pridobitiod avtorja, tj. znesek fiktivne licenčnine). V takem primeru bi seplagiatorstvo in piratstvo celo izplačalo, saj kršitelj ne bi nosilnobenega tveganja in bi uporabo tujega dela lahko celo izsilil[Trampuž, Oman, Zupančič, 1997: 387]. Da bi to preprečil, jezakonodajalec uvedel institut civilne kazni. Če je bila kršitevstorjena namerno ali iz hude malomarnosti lahko avtor zahtevanadomestilo honorarja, povečano za 200 % (torej trikratnihonorar) in to tudi v primeru, če premoženjske škode sploh niutrpel. Če pa je nastala škoda večja od civilne kazni (če torejpresega trikratni honorar), bo lahko avtor zahteval še razlikodo popolne odškodnine po določbah OZ in sicer tako povračilonastale škode kot tudi izgubljenega dobička (132. člen OZ).Pravice lastnika/naročnika arhitekturnega delaObičajno arhitekt dela ne ustvari zase, ampak je arhitekturniobjekt namenjen zadovoljevanju lastnikovih oz. naročnikovihpotreb, zato si velja ogledati podrobnosti razmerja med temastrankama. Avtorska pravica arhitekta in lastninska pravicanaročnika na istem arhitekturnem objektu sicer obstajataneodvisno ena od druge in nista nujno v konfliktu, a občasnose lahko zgodi tudi to. Lastnik s pridobitvijo lastninske pravicena arhitekturnem delu ne pridobi nikakršnih avtorskopravnihupravičenj. On lahko objekt sicer neomejeno funkcionalnouporablja (lahko v njem prebiva, ga daje v najem, obremeni,67

AR 2010/2Saša KrajncAVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENT ZAŠČITE ARHITEKTURNIH DELproda ali podari), nima pa nikakršnih avtorskopravnih upravičenj(npr. do reproduciranja, pravnega varstva v primeru skazitve,itd.) [Riesenkampff, 2009]. Ker je on tisti, ki bo naročeno delouporabljal in seveda tudi plačal, je razumljivo, da lahko postaviarhitektu določene zahteve in omejitve ter izrazi svoje želje inpredloge v zvezi z načrtovanim delom. Pravno razmerje medarhitektom in naročnikom se uredi s projektantsko pogodbo,s katero se projektant (navadno arhitekt) zaveže, da bo zanaročnika izdelal načrt (lahko tudi, da bo projekt zgradil ali paopravljal nadzor nad gradnjo), naročnik pa se zaveže, da mu boza to plačal [Kranjc, 2006]. Za projektantsko pogodbo veljajodoločbe OZ o podjemni pogodbi ter avtonomna pravila gradbenein arhitekturne stroke. Če naročnik z delom ni zadovoljen, gaseveda ni zavezan prevzeti, a kadar je arhitekt delo ustvaril vskladu s pogodbo, bo naročnik vseeno zavezan k plačilu (648.člen OZ). Naročnik torej ne bo mogel odstopiti od pogodbe zgoljzato, ker mu arhitektova stvaritev estetsko ne ugaja [Höhne,2007]. Načeloma bo naročnik upravičen po načrtu graditi leenkrat, vendar pa se stranki lahko dogovorita tudi drugače.Drugačen dogovor lahko izhaja tudi iz samega namena pogodbe,npr. takrat, kadar so predmet načrta vrstne hiše. V takem primeruže iz namena pogodbe očitno izhaja, da lahko naročnik načrtizvede večkrat. Ker je izgradnja arhitekturnega objekta oblikareproduciranja načrta, velja, da mora naročnik graditi v skladu značrtom. Če gradnja od načrta odstopa, lahko arhitekt uveljavljasvojo pravico do spoštovanja dela (19. člen ZASP) in naročnikutakšno gradnjo prepove [Riesenkampff, 2009].Eno izmed najpomembnejših in obenem najbolj spornih vprašanjv zvezi z arhitektovimi avtorskimi pravicami je lastnikovapravica do spremembe objekta. V nasprotju s tretjimi osebami,ki jim avtor lahko prepove vsakršno poseganje v njegovo delo,postavlja ZASP lastnika arhitekturnega objekta v privilegiranpoložaj. Zakon v 44. členu lastniku namreč priznava pravico,da zgrajeni arhitekturni objekt prosto predela, kar pomeni, dalastnik po zakonu ni na nikakršen način omejen, če se odloči svojobjekt spremeniti (predelava v smislu 44. člena ZASP je mogočale na že zgrajenih objektih, ne pa tudi na načrtih in modelih).Takšna ureditev je za arhitekte precej stroga, zato zakon dodaja,da se lahko arhitekt naročnikovim spremembam objekta upre vprimeru, da bi bila s spremembo okrnjena avtorjeva osebnost. Vzvezi s tem se postavlja vprašanje, kje je torej meja med posegi,ki jih lahko lastnik prosto izvede, in tistimi, ki krnijo avtorjevoosebnost. Ima lastnik res povsem proste roke in sme na objektuizvesti vsakršne spremembe, ali se arhitekt določenim posegomvseeno lahko upre? Kadar pride do konflikta med avtorskoin lastninsko pravico, bo potrebno skrbno pretehtati praviceobeh strank in v končni fazi odločiti v prid ene izmed njiju.Najpomembnejše merilo pri odločanju o dopustnosti lastnikovihposegov je lastnikov namen, torej njegov motiv, zaradi kateregase je za spremembo odločil. Najpogosteje se bo lastnik odločilza spremembo zato, da bi uporabnost svojega objekta boljeprilagodil svojim potrebam. Pogoste bodo tudi spremembe, kijih narekuje samo vzdrževanje objekta in predpisi javne varnosti.Tudi kadar se spremeni namen, ki mu objekt služi, bo lastniklahko izvedel spremembe, s katerimi bo zgradbo prilagodilnovim potrebam. Nekoliko drugače je, kadar želi lastnik svojobjekt spremeniti iz estetskih razlogov, torej zato, ker muobjekt zgolj vizualno ne ugaja. V Sloveniji so tovrstni sporirazmeroma redki, iz tuje sodne prakse pa izhaja, da medtem kosodišča funkcionalne spremembe objekta s strani lastnika širokodopuščajo, so glede estetskih motivov veliko bolj restriktivna.Iz tega lahko zaključimo, da imajo lastnikovi estetski nagibibistveno manjšo težo kot učinkovitejše izkoriščanje pravicedo uporabe objekta. Kljub temu se bo tehtanje interesov medlastnikom in arhitektom večinoma nagnilo v prid lastniku. Tabo načeloma lahko izvedel vse spremembe, ki so objektivnoopravičljive z uporabnim namenom objekta. Avtor pa bolahko preprečil spremembo tedaj, kadar bo ta pogojena zgolj zlastnikovimi estetskimi motivi [Riesenkampff, 2009].Samo na podlagi zakona lastnik torej ne bo nikoli popolnomaprepričan, da je njegov poseg v objekt dopusten, kar bo zanjše posebej pomembno takrat, kadar načrtuje večje investicije.Stranki se bosta morebitnim bodočim sporom najučinkovitejeizognili tako, da bosta že v projektantski pogodbi podrobnouredili lastnikove pravice v zvezi s spremembami arhitekturnegaobjekta. Pri tem je nujno, da natančno opredelita, kateri posegiso dopustni in v kakšnem obsegu (zgolj dogovor, da so dopustnivsi posegi, v primeru spora ne bi zadostoval) [Trampuž,Oman, Zupančič, 1997]. Arhitektova privolitev v spremembeima obligacijskopravno naravo in bo zato učinkovala le medstrankama, ne pa tudi zoper tretje osebe. Morebitni novi lastnikobjekta se zato na pravico do spremembe, ki izhaja iz pogodbemed arhitektom in prvim lastnikom, ne bo mogel sklicevati.Če bo hotel lastnik svoje upravičenje do spremembe objektaprenesti na drugega, bo moral predhodno pridobiti arhitektovosoglasje (1. odst. 78. člena ZASP).Med posegi, ki jih na objektu izvede lastnik je potrebno omenitiše uničenje in rekonstrukcijo objekta. Uničenje avtorskega delaje nedvomno najbolj intenziven poseg v avtorjeve pravice, kipa ga ZASP ne prepoveduje. Lastnik lahko svojo lastnino uniči,zakon mu ne nalaga nikakršne dolžnosti do ohranitve avtorskegadela ali dolžnosti, da v primeru uničenja objekt ponovno zgradi.Avtor arhitekturnega objekta ima v takem primeru le pravico, dadelo fotografira in na svoje stroške zahteva izročitev reprodukcijnačrtov (3. odst. 45. člena ZASP). Lastnik mora arhitektaobvestiti o nameravanem uničenju, če bi glede na okoliščinemoral domnevati, da ima avtor upravičen interes, da to svojopravico uveljavlja.ZASP izrecno ne ureja primera, ko bi lastnik uničenegaarhitekturnega objekta tega želel ponovno zgraditi, vendar jebila sprememba 44. člena ZASP leta 2004 izvedena prav zato, dalahko lastnik svoj objekt popravi ali rekonstruira brez dodatnihpogojev. Lastnik torej ne potrebuje avtorjevega dovoljenjaza rekonstrukcijo, čeprav je le-ta pravzaprav reproduciranjeavtorskega dela in sme lastnik načeloma po načrtu graditi leenkrat. Pravica do rekonstrukcije izhaja že iz povsem logičneargumentacije. Kadar je bilo delo uničeno, se z rekonstrukcijoza lastnika nič ne spremeni. Po prekinitvi sicer ne bo uporabljalistega objekta, bo pa uporabljal enakega. Lastnik ni pridobilše ene zgradbe, zato ne bi bilo pravično, če bi moral ponovnoplačati arhitektu za izpeljavo njegovega načrta. Prav tako lastnikni zavezan k ohranitvi svojega objekta, zato se ne zdi smiselno,da bi ga lahko brez omejitev pustil propasti, rekonstruirati pa gene bi smel [Höhne, 2007].68

Saša KrajncAVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENT ZAŠČITE ARHITEKTURNIH DELAR 2010/2ZaključekNamen prispevka je bil arhitektom na kratek, strjen in kar seda razumljiv način predstaviti problematiko avtorskopravnegavarstva njihovih stvaritev. Do danes v slovenskem prostorunamreč ni virov, ki bi ustrezno obravnavali to tematiko, kipostaja v času, ko arhitektura ni več le funkcionalna ampakvse bolj dovršena umetniška kategorija, še kako aktualna.Zgradbe, ki so bile še včeraj neuresničljiva ideja, bodo jutriumetnost, skozi katero se bomo lahko sprehodili. Prav zato jepotreba po jasni in izčrpni literaturi, po kateri bi lahko posegalitako arhitekti kot tudi pravniki, toliko bolj izrazita. Dejstvo, dase pred slovenskimi sodišči pojavi relativno malo primerov zopisano problematiko nakazuje, da arhitekti morda niso dovoljosveščeni o svojih avtorskopravnih upravičenjih. Seveda je takokompleksno tematiko težko strniti v okvir enega samega članka,zato bi kazalo nekatere aspekte avtorskih pravic arhitektov(predvsem pogodbeno ureditev razmerja med arhitektom innaročnikom) še dodatno obdelati.69

AR 2010/2Saša KrajncAVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENT ZAŠČITE ARHITEKTURNIH DELViri in literaturaAdrian A., (2009): Architecture and copyright: a quick survey of thelaw, International Journal of Intellectual PropertyManagement, Vol. 3, št. 4, str.: 375-385.Cornish W. R., (2003): Intellectual property : patents, copyright,trade marks & allied rights, 5. izdaja, Sweet & Maxwell,London.Hoaas J., (2005): The Architectural Works Copyright ProtectionAct : Building on Copyright, URL: http://tlc.usm.maine.edu/cli_admin/journal_pdf/vol_000_issue_000_article_005.pdf.Höhne T., (2007): Architektur und Urheberrecht, Theorie und Praxis:Ein Leitfaden für Architekten, Ingenieure und derenRechtsberater, MANZ'sche Verlags- undUniversitätsbuchhandlung, Dunaj.Kranjc V., (2006): Gospodarsko pogodbeno pravo, GVzaložba, Ljubljana.Podgoršek B., (1994): Arhitektove pravice pri gradnji inspremembah objekta v nasprotju z načrtom, Pravna praksa,let. 1994, št. 23, str.: 4-8.Riesenkampff J., (2009): Inhalt und Schranken des Eigentumsan Werken der Baukunst: Unter besondererBerücksichtigung des Urheberrechts, NomosVerlagsgesellschaft, Baden-Baden.Schildt-Lutzenburger C. v., (2004): Der urheberrechtliche Schutzvon Gebäuden, Herbert Utz Verlag, München.Trampuž M., (1996): Avtorsko pravo in likovna umetnost :primerjalnopravna raziskava, Časopisni zavod Uradnilist Republike Slovenije, Ljubljana.Trampuž M., Oman B., Zupančič A., (1997): Zakon o avtorskiin sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem,Gospodarski vestnik, Ljubljana.Uradni list RS 16, (2007): Zakon o avtorski in sorodnihpravicah (ZASP-UPB3).Uradni list RS 97, (2007): Obligacijski zakonik (OZ-UPB1).Saša Krajncsasa8.krajnc@gmail.comŠtudentka doktorskega študija na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju70