Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje

Vo izrabotkata na Lokalnata strategija i Akcionen plan za drogi na Grad Skopje u~estvuvaa:Raboten tim:Eleonora P. Nikolovska – Grad SkopjeNata{a Maneska – Grad Skopje@ana Stefanovska – Grad SkopjeEleonora Stojanovi} – Makedonska mre`a za namaluvawe na {teti (MMN[)Sun~ica Arsovska - Makedonska mre`a za namaluvawe na {teti (MMN[)Svetlana Vojnovska - Makedonska mre`a za namaluvawe na {teti (MMN[)Vitomir Georgievski - Makedonska mre`a za namaluvawe na {teti (MMN[)Rakovoditeli na rabotni grupi:M-r. D-r. Silvana On~eva - rakovoditel na rabotna grupa za prevencijaVlatko Dekov - rakovoditel na rabotna grupa za namaluvawe na {tetiDanka Andreevska - rakovoditel na rabotna grupa za gradska bezbednostPrim. Asist. D-r. Liljana Igwatova - rakovoditel na rabotna grupa za lekuvawePrim. D–r. Slavica Gajdayis – Kne`evi} - rakovoditel na rabotna grupa za rehabilitacija iresocijalizacija^lenovi na Koordinativnoto telo za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe,namaluvawe na {teti, rehabilitacija i resocijalizacija, gradska bezbednost):Eleonora P. Nikolovska – Grad SkopjeSne`ana Trajkovska – Op{tina ButelValentina Andovska – Op{tina Gazi BabaDan~e Vasilevska – Op{tina \or~e PetrovVioleta Antovska – Op{tina Karpo{Tawa Stojanoska – Op{tina Kisela VodaHudai Ameti – Op{tina SarajVesna Jankova – Op{tina CentarRamadan Alija – Op{tina ^airEdis Hasan – Op{tina [uto OrizariAleksandar Spasov – Op{tina AerodromTraj~e Kostov – Agencija za mladi i sportAleksandra Valkanovska – Crven krst na Grad SkopjePrim. D-r. Marika Karanfilova – JZU Zavod za zdravstvena za{tita SkopjeD-r. Karanfilka Terpovska – Me|uop{tinski centar za socijalna rabotaPrim. Asist. D-r. Liljana Igwatova – JZO Psihijatriska bolnicaAco Zdravkovski – SVR, SkopjePrim. D-r. Sowa Nikolovska – Zdravstven dom, SkopjeGoran [otarovski - Psiholo{ko pedago{ki slu`bi na osnovnite u~ili{taNatka Xikovska - Psiholo{ko pedago{ki slu`bi na srednite u~ili{taPrezviter Ivica Todorov – Makedonska Pravoslavna CrkvaSlavica [ekutkoska – Zdru`enie na socijalni rabotnici na Grad Skopje – SOS linija zapomo{ od droga – Zdru`enie INFO/DROGA/SIDAJonatan Vlaisavqevi} – Predizvik za mladi na MakedonijaVlatko Dekov – HOPS, Opcii za zdrav `ivot, SkopjeKeti Todorova – NVO DOVERBA5

Lista na akronimiESPADZZZJZUKSPIKTDLATLECLZLZDLIDLKDLSMVRMZMMN[MONMPMPCMTSPMCMSNVOOBSEOONSVRSZOSO@MSPIUNDCPUNODCUNOPSUSAIDCARDSCSREvropski istra`uva~ki proekt za upotreba na cigari, alkohol idrugi drogi vo u~ili{tataZavod za zdravstvena za{titaJavni zdravstveni ustanoviKrvno i seksualno prenoslivi infekciiKoordinativno telo za drogiLokalni akcioni timoviLokalen ekspertski centar za drogiLokalna zaednicaLica koi se zavisni od drogaLica koi injektiraat drogiLica koi koristat drogaLokalna samoupravaMinisterstvo za vnatre{ni rabotiMinisterstvo za zdravstvoMakedonska mre`a za namaluvawe na {tetiMinisterstvo za obrazovanie i naukaMinisterstvo za pravdaMakedonska pravoslavna crkvaMinisterstvo za trud i socijalna politikaMakedonski centar za me|unarodna sorabotkaNevladini organizaciiOrganizacija za bezbednost i sorabotka vo EvropaOrganizacija na Obedinetite naciiSektor za vnatre{ni rabotiSvetska zdravstvena organizacijaSojuz na organizaciite na `enite na MakedonijaSeksualno prenoslivi infekciiPrograma za kontrola na drogite na Obedinetite naciiKancelarija za drogi i kriminal na Obedinetite naciiKancelarija za proektni uslugi na Obedinetite naciiAgencija na Soedinetite Amerikanski Dr`avi za me|unarodenrazvojPomo{ na Zaednicata za rekonstrukcija, razvoj i za stabilizacijaCentar za socijalna rabota9

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinaVOVEDGradot Skopje, Sektorot za javni dejnosti vo partnerstvo so Makedonskata mre`a zanamaluvawe na {teti (vo ponatamo{niot tekst – MMN[) formira{e Koordinativno telo zadrogi na Grad Skopje soglasno so prilagodenite aktivnosti na proektot „Mre`a na gradovi zapolitika na drogi” (izraboten i predlo`en od MMN[, a finansiran od strana na FondacijataInstitut otvoreno op{testvo - Makedonija).Rezultat od partnerstvoto i realiziranite aktivnosti na formiranoto Koordinativnotelo za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, namaluvawe na {teti, rehabilitacija iresocijalizacija, gradska bezbednost) e izrabotenata i predlo`ena Strategija i akcioniplanovi za spravuvawe so problemot na drogata vo gradot.Formiraweto na Koordinativnoto telo za drogi na Grad Skopje e vo soglasnost soNacionalnata strategija za drogi na Republika Makedonija (2006 – 2011 godina) 1 , kako i soZakonot za Grad Skopje, Zakonot za lokalna samouprava i Zakonot za socijalna za{tita.Koordinativnoto telo za drogi na Grad Skopje broi 25 ~lena i e sostaveno od: Ekspertsko sovetodavno telo (negovi ~lenovi se: eksperti, pretstavnici na vladini inevladini organizacii i institucii koi rabotat na poleto na namaluvawe napobaruva~kata i snabduvaweto so drogi na nacionalno i lokalno nivo) i Telo na Lokalni koordinatori od op{tinite vo Grad Skopje (negovi ~lenovi senazna~enite lica od op{tinite vo Grad Skopje).Vo ramkite na Koordinativnoto telo za drogi (KTD) formirani se 5 rabotni grupi, i toagrupi za: prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti igradska bezbednost. Vo tekot na 2007 godina, rabotnite grupi rabotea na izgotvuvawe narabotna verzija na Lokalnata strategija so akcioni planovi za spravuvawe na problemot nadrogata vo gradot.Vo prostoriite na Gradskata biblioteka „Bra}a Miladinovci” e otvorenaKoordinativna kancelarija na KTD i Lokalen ekspertski centar za drogi, koi nudat stru~na itehni~ka pomo{ za razvivawe i ispolnuvawe na predvidenite aktivnosti. Koordinativnatakancelarija se gri`i za rabotata na Koordinativnoto telo i na rabotnite grupi koi goizgotvuvaat Lokalniot akcionen plan za drogi na Grad Skopje, a bea organizirani i nekolkuobuki od oblasta na prevencijata na zloupotrebata na drogi:- „Rabotilnica za strate{ko planirawe” 11.09 – 13.09.2007 godina, aktivnost predvidenaza gradewe kapacitet na lokalnata vlast i instituciite za izgotvuvawe na Lokalna strategijai lokalni akcioni planovi za kontrola na drogata. Rabotilnicata ja vode{e me|unarodniotekspert Suzan [ardt;- Predavaweto na tema „Lekuvawe na zavisnost od drogi – Akcionen plan i strategija naQubqana i drugi evropski gradovi” se odr`a na 08.11.2007 godina i ja vode{e ekspertot odQubqana Andrej Kasteli~. Predavaweto be{e organizirano kako del od Kampawata zanamaluvawe na stigmata i diskriminacijata kon licata {to zloupotrebuvaat droga i nivnitesemejstva pod mototo „Predoziranost od osudi”;- Od 21 do 23 dekemvri 2007 godina, odr`an e tridneven seminar na tema „Strategija iAkcionen plan za drogi na Grad Skopje”, koj ima{e cel - povrzuvawe i finalizirawe naLokalnata strategija i Akcioniot plan za drogi (prevencija, lekuvawe, namaluvawe na {teti,rehabilitacija i resocijalizacija, gradska bezbednost); zajaknuvawe na rabotata naKoordinativnoto telo za drogi na Grad Skopje i poseta na postoe~kite servisi za prevencija i1Spored Nacionalna strategija za drogi na Republika Makedonija (2006 - 2011 godina) se predviduvaosnovawe na koordinativni funkcii i/ili strukturi na lokalno nivo, koi }e bidat odgovorni zalokalniot priod kon problemot so droga, a se sostojat od ~lenovi na vladini i nevladini organizacii iinstitucii, lokalnata samouprava, pretstavnici na celni grupi i drugi zasegnati strani.10

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinatretman na lica, koi zloupotrebuvaat drogi vo Strumica – NVO Izbor i Sv. Elisaveta.Seminarot be{e del od procesot na izgotvuvawe na Lokalnata strategija i Akcioniot plan zadrogi na Grad Skopje;- Na pokana od Gradot Skopje, od 13.01 do 15.01.2008 godina vo Skopje, pretstavnicite odGradskiot ured za zdravstvo, trud i socijalna za{tita na Grad Zagreb, R. Hrvatska(g-|a Romana Gali} i g-|a Zorana Uzelac) za ~lenovite na KTD odr`aa prezentacija na tema„Od sorabotka kon partnerstvo vo nudewe na socijalni uslugi vo Grad Zagreb” so cel -razmena na iskustva.Dokumenti na koi se bazira StrategijataLokalnata strategija za drogi na Grad Skopje e vo soglasnost so relevantniteme|unarodni konvencii za kontrola na droga, rezoluciite usvoeni na Specijalnoto zasedaniena Generalnoto sobranie na ON za droga od 1998 godina (SSGSON), Strategijata za drogi na EU2005 – 2012 godina i Akcioniot plan na EU 2005 – 2008 godina, so me|unarodnoto pravo i soosnovnite vrednosti na EU, t.e.: po~it za ~ovekovoto dostoinstvo, sloboda, demokratija,ednakvost, solidarnost, vladeeweto na pravoto i ~ovekovite prava. Taa e vo soglasnost soNacionalnata strategija za drogi na Republika Makedonija (2006 – 2011 godina), Nacionalnatastrategija za prevencija od HIV/SIDA (2007 – 2011 godina), Strategijata za mentalno zdravje,Nacionalnata strategija za javno zdravje, kako i me|unarodni konvencii i rezolucii vo vrskaso problemot na drogi, drugi me|unarodni konvencii, rezolucii, protokoli i akti usvoeni odstrana na Republika Makedonija.Podatoci vo vrska so drogite vo RM i SkopjeKako rezultat na ogromnite promeni {to nastanaa vo site sferi na op{testvenoto`iveewe, vo tekot na poslednite petnaesetina godini Republika Makedonija se soo~uva sozna~itelen porast na brojot na lica koi zloupotrebuvaat ilegalni drogi. Ilegalnite drogistanaa dostapni i za najmladite. So niv po~nuvaat da eksperimentiraat i u~enicite odpovisokite oddelenija vo osnovnoto obrazovanie.Kako pri~ina za zemawe drogi naj~esto se naveduvaat qubopitnosta, `elbata za li~noiskustvo so drogi, prijatnoto do`ivuvawe, potrebata za identifikacija so grupa ipridobivawe prijateli, baraweto izlez od sekojdnevnata monotonija i `ivotnite problemi.Roditelite vo trkata za pogolema zarabotuva~ka minuvaat sè pomalku vreme so svoitedeca; nastavnicite se optovareni so golem broj obrazovni programi; edinstvenata zabava zamladite pretstavuvaat kafuliwata i diskotekite, a vo prevencijata na zavisnostite vona{ata dr`ava sè u{te preovladuvaat pristapi koi nasekade vo svetot se poka`aa kakonedelotvorni.Spored policiskite evidencii prvite registrirani lica koi koristat drogi voRepublika Makedonija bea vo 1969 godina. Vo 1990 godina se registrirani vkupno 314, dodekavo 2000 godina nivniot broj porasna na 4.569 lica. Vakviot trend prodol`uva i vo narednitegodini, taka {to na krajot na 2007 godina se registrirani vkupno 8.345 lica koi koristatdrogi.Spored podatocite na MVR, od vkupniot broj na registrirani lica zavisni od drogi dokrajot na 2007 godina pribli`no 90% se nevraboteni, a 954 lica se od `enski i 7.391 se odma{ki pol. Spored podatocite 6.247 se Makedonci, 1.290 se Albanci, a 808 lica zavisni oddrogi se od drugite nacionalnosti. Od aspekt na starosnata struktura 178 lica zavisni oddrogi se maloletnici, 669 se od 18 do 20 godini, 2.141 se od 20 do 25 godini, 2.780 se od 25 do30 godini, a nad 30 godini se 2.577 lica.11

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinaDo krajot na 2007 god., vo Skopje se evidentirani vkupno 4.101 LKD 2 . Od niv 3.589 se odma{ki pol, a 512 od `enski pol. Spored nacionalniot status 3.150 se Makedonci, 619 Albancii 332 se od drugite nacionalnosti. Spored socijalniot status 810 se vraboteni, a 3.291 senevraboteni. Spored starosnata struktura edno lice e do 14-godi{na vozrast, od 15 do 18godini se 72 lica, od 19 do 25 godini se 1357 lica i nad 26 godini – 2.670 lica. Najgolemiotbroj od LKD upotrebuvaat marihuana – 2.435, a ostanatite heroin i drugi drogi.Vo odnos na vidovite drogi {to LKD ja konsumiraat, do 2002 godina pribli`no 60% odlicata koristele heroin, a od 2003 godina najzastapena e marihuanata. 3So za~estenoto odewe vo sosednite zemji (Bugarija i Srbija), mladite za mnogu poniskiceni doa|aat vo dopir i so amfetaminskite drogi, osobeno so tabletite ekstazi, koi kaj nas sesè popularni i se koristat na grupni zabavi.Drogata se prodava i koristi vo stanovi i ku}i kade {to LKD se izvlekuvaat odpoliciskiot nadzor.Zdru`enieto na gra|ani HOPS - Opcii za zdrav `ivot izvestuva deka vo 2002/2003godina od 85 intervjuirani lica koi injektiraat drogi (LID) 61 (71,6%) izjavile deka prvatadroga koja ja koristele bila marihuanata, dodeka 47 (55,29%) zapo~nale da eksperimentiraatso heroin. 98% od ispitanite lica injektirale heroin. 4Koristeweto zaedni~ki pribor za injektirawe e seriozen rizik-faktor za {irewe nabolesti prenoslivi preku krven pat kako {to se: HIV/SIDA, virusite hepatitis B i C i drugibolesti.Od korisnicite na droga koi se na tretman, 70 – 90% se inficirani so virusothepatitis C 5 .Vo periodot od 2001 do 2007 godina, brojot na registriranite lica so HIV/SIDA vo RMse zgolemil od 59 na 102. Osum od ovie lica se LID 6 .Aktivnosti na Vladata na RMVo 1998 godina, Vladata na Republika Makedonija formira{e Dr`avna me|uresorskakomisija za borba protiv nedozvolenata trgovija so droga i zloupotrebata na drogi. Osnovnacel na Komisijata be{e da se mobiliziraat site resursi i kapaciteti na na{ata zemja voborbata protiv drogata.Na krajot na 2006 godina, od strana na Vladata na RM e usvoena Nacionalnatastrategija za drogi, a vo juli 2007 godina e usvoen i Akcioniot plan za prevencija na drogi.Vode~ki principi na Lokalnata strategijaStrategijata }e se sproveduva vrz osnova na slednive vode~ki principi:• Spodelena odgovornost i koordiniran pristap, sorabotka i partnerstvo me|u vladiniteinstitucii, gra|anskite asocijacii i drugi partnerski organizacii i subjekti vorealizacijata na programskite sodr`ini;• U~estvo na celnite grupi i zaednicata vo celokupniot proces na planirawe,implementacija i evaluacija na programskite sodr`ini;• Zajaknuvawe na kapacitetite na organizaciite, koi nudat servisi za celnite grupi;2 Godi{en izve{taj na SVR - Skopje3 Godi{en izve{taj na MVR4 V. Dimitrievski, N. Stojanovi}, D. Timkovska: Procenka na Rizi~no odnesuvawe na korisnici na drogapovrzano so HIV/SIDA vo Republika Makedonija. HOPS, 20035 Godi{en izve{taj na MVR6 Godi{en izve{taj na MVR12

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godina• Programite i proektite koi }e proizlezat od ovaa Strategija }e bidat senzitivni voodnos na potrebite na celnite grupi, odr`livi i adaptirani na lokalnite uslovi (voodnos na epidemiolo{kiot, ekonomskiot, socijalniot i kulturniot kontekst);• Primena na metodi na rabota, koi vo svetot se poka`ale kako efikasni (bazirani nadokazi);• Promocija, za{tita i po~ituvawe na ~ovekovite prava;• Vospostavuvawe mehanizmi za sledewe i procenka na uspe{nosta na programite.OP[TA CELOp{ta cel na ovaa Strategija e preku koordiniran i sinhroniziran pristap volokalnata zaednica da se obezbedi namaluvawe na dostapnosta na drogi, namaluvawe nabrojot na lica koi zapo~nuvaat da koristat droga, razvivawe na zdravstveni i socijalniservisi koi }e obezbedat dostapen i efikasen tretman i gri`a za licata koi koristat drogi,kako i namaluvawe na {tetite od koristeweto na drogi.STRATE[KI OBLASTI NA DEJSTVUVAWE VO SPRAVUVAWE SO PROBLEMOT NAZLOUPOTREBA NA DROGI1. Primarna prevencija2. Gradska bezbednost3. Lekuvawe4. Rehabilitacija i resocijalizacija5. Namaluvawe na {teti6. Koordinacija i sorabotka1. OBLAST: PRIMARNA PREVENCIJAGlavna cel: Namaluvawe na brojot na lica koi zapo~nuvaat so zemawe drogaSpecifi~ni celi:1. Zgolemuvawe na stepenot na znaewe kaj stru~nite lica i roditelite za rabota so mladina prevencija na zavisnostite;2. Zajaknuvawe na programite za prevencija na zloupotreba na drogi me|u mladite prekuvoveduvawe na nespecifi~ni i specifi~ni aktivnosti;3. Zgolemuvawe na stepenot na informirawe na javnosta za opasnosta/posledicite odzloupotrebata na drogi;4. Podobruvawe na sorabotkata i koordinacijata me|u vladini i nevladini organizaciivo realizacijata na programskite aktivnosti;5. Sledewe i procenka.2. OBLAST: GRADSKA BEZBEDNOSTGlavna cel: Zajaknuvawe na kapacitetite na policijata za efikasno spravuvawe soproblemot na zloupotreba na drogiSpecifi~ni celi:1. Zgolemuvawe na stepenot na znaewe kaj profesionalniot kadar;2. Zgolemuvawe na stepenot na informiranost na javnosta za zakonskata regulativa;3. Podobruvawe na sorabotkata me|u policijata so lokalnata zaednica (sistem zavnimanie), NVO i drugi institucii;4. Podobruvawe na sistemot za registracija na lica koi koristat drogi i informirawe;5. Usovr{uvawe na legislativata povrzana so lica koi koristat drogi.13

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godina3. OBLAST: LEKUVAWEGlavna cel: Vklu~uvawe na pogolem broj lica koi zloupotrebuvaat drogi vo lekuvawetoi ovozmo`uvawe razli~ni tretmanski opcii i programiSpecifi~ni celi:1. Namaluvawe na stigmata i na diskriminacijata kaj op{tata populacija i medicinskiotpersonal kon licata koi koristat drogi;2. Podobruvawe na tretmanskite opcii za licata koi zloupotrebuvaat droga;3. Zgolemuvawe na stepenot na informiranost i znaewe kaj razli~ni profesionalci idonesuva~i na politi~ki odluki so cel – rano prepoznavawe na upotrebata na droga irani soodvetni intervencii;4. Podobruvawe na sorabotkata me|u javnite institucii;5. Podobruvawe na sorabotkata me|u javnite institucii i nevladiniot sektor;6. Obezbeduvawe psihosocijalna poddr{ka na pacientite i ~lenovite na nivnitesemejstva.4. OBLAST: REHABILITACIJA I RESOCIJALIZACIJAGlavna cel: Namaluvawe na socijalnite rizici i {tetite povrzani so koristeweto nadroga preku unapreduvawe na rehabilitacijata i socijalnoto vklu~uvawe na LKDSpecifi~ni celi:1. Zgolemuvawe na stepenot na objektivnata informiranost na op{tata populacija i nalokalnata samouprava;2. Podignuvawe na stepenot na informiranost, znaewe i ve{tini na referentniprofesionalni grupi;3. Poddr{ka za otvorawe dnevni centri za rehabilitacija i socijalno vklu~uvawe za LKDi za nivnite semejni ~lenovi vo op{tinite vo gradot;4. Poddr{ka na postoe~kite i otvorawe novi terapevtski komuni od rezidencijalen ipolurezidencijalen tip;5. Vospostavuvawe servisi za edukacija, profesionalna orientacija i rabotnoanga`irawe;6. Jaknewe na kapacitetite na celnata grupa i nivnite semejni ~lenovi za pobrzo ipocelosno socijalno vklu~uvawe;7. Namaluvawe na stigmata i na diskriminacijata kaj op{tata populacija kon LKD isozdavawe mehanizmi za nivno socijalno vklu~uvawe.5. OBLAST: NAMALUVAWE NA [TETIGlavna cel: Prevencija na HIV/SIDA i drugi KSPI me|u licata koi zloupotrebuvaatdrogi, nivnite partneri i semejstvaSpecifi~ni celi:1. Zgolemuvawe na dostapnosta na sterilen pribor za injektirawe i kondomi so pravilnadispozicija na koristenata oprema;2. Zgolemuvawe na dostapnosta na odr`uvawe so supstituciska terapija;3. Zgolemuvawe na nivoto na informiranost na LKD za HIV/SIDA i drugi KSPI;4. Podobruvawe na pristapot do uslugite za anonimno sovetuvawe i testirawe zaHIV/SIDA, hepatitis C i drugi SPI;5. Podobruvawe na zdravstvenata i socijalnata sostojba na LKD;6. Namaluvawe na stigmata i na diskriminacijata kaj op{tata populacija kon LKD isozdavawe mehanizmi za nivno socijalno vklu~uvawe;7. Zgolemuvawe na nivoto na educiranost i ekspertiza na stru~nite kadri koi rabotat soLKD i na nositelite na odluki;8. Organizacisko jaknewe na kapacitetot na celnata grupa.14

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godina6. OBLAST: KOORDINACIJA I SORABOTKAGlavna cel: Podobruvawe na koordinacijata i sorabotkata me|u organizaciite iinstituciite vo Grad Skopje koi rabotat na spravuvawe so problemot na zloupotreba nadrogiSpecifi~ni celi:1. Obezbeduvawe funkcionalnost vo rabotata na Koordinativnoto telo za drogi na GradSkopje;2. Formirawe rabotni/ekspertski grupi za oddelni oblasti;3. Obezbeduvawe stru~na i tehni~ka pomo{ od Lokalniot ekspertski centar za drogi;4. Formirawe lokalni akcioni timovi na nivo na oddelnite op{tini;5. Zajaknuvawe na sorabotkata me|u organizaciite i instituciite na lokalno nivo, koi gitretiraat problemite povrzani so zloupotrebata na drogi;6. Zalo`uvawe za obezbeduvawe finansiski sredstva za realizacija na planiraniteaktivnosti vo strategijata, kako i obezbeduvawe na odr`livost na aktivnostite vonaredniot period.1. OBLAST: PRIMARNA PREVENCIJA1.1. [to vklu~uva primarnata prevencija na zloupotrebata na drogi?Celta na programite za primarna prevencija e da se postigne takov kvalitet na`iveewe koj vo uslovi na namalena dostapnost na drogata }e rezultira so namaluvawe napobaruva~kata na drogi, so za{tita na edinkata i semejstvoto od rizikot za fizi~ko, psihi~koi socijalno naru{uvawe na zdravjeto. Tuka golemo zna~ewe imaat roditelite i nastavniciteso nespecifi~ni i specifi~ni aktivnosti.Nespecifi~nite aktivnosti se onie {to go unapreduvaat kvalitetot na `iveewe nau~enicite, a se odnesuvaat na organizirawe na slobodnoto vreme (vonnastavna i vonu~ili{naaktivnost), kako i na pottiknuvawe na uspe{noto roditelstvo - vo harmoni~ni semejni ibra~ni odnosi se ovozmo`uva decata da gi izvr{uvaat svoite socijalni ulogi (ne samo u~ewetuku i uloga na ~len na semejstvoto, prijatel, sorabotnik).Specifi~nite aktivnosti vo u~ili{teto se vo neposrednata rabota so u~enicite zanamaluvawe na rizikot za eksperimentirawe so drogi. Toa se programi za informirawe iedukacija za drogite i site aspekti na koristewe na sredstvata {to predizvikuvaat zavisnost(alkohol, tutun, droga). Celta ne e samo zgolemuvawe na znaeweto tuku i vlijaewe nastavovite i odnesuvaweto na u~enicite vo vrska so sredstvata {to predizvikuvaat zavisnost.Eden od najdobrite psiholo{ki pristapi koj vetuva denes e pristapot za razvoj na`ivotni ve{tini, koj odi kon razvoj na `ivotni ve{tini za li~no samorakovodewe i socijalnive{tini. Obukata za razvoj na `ivotni ve{tini vklu~uva:• Donesuvawe odluki i re{avawe na problemi;• Kognitivni sposobnosti za odbivawe na vlijanieto od drugite;• Sposobnost za zajaknuvawe na samodoverbata i samoaktuelizacijata;• Strategii za spravuvawe so stresot i anksioznosta;• Socijalni ve{tini.Postoi generalna soglasnost deka preventivnite programi treba da gi zajaknatprotektivnite faktori i da gi namalat rizi~nite faktori za zemawe na droga vo soglasnostso vozrasta.Iako standardnite formi za edukacija za drogi mo`at da go zgolemat stepenot naznaewe, mnogu e te{ko da se predizvika promena na stavovite i odnesuvaweto. Efektite nakratkotrajnite programi za edukacija na u~enicite i javnite kampawi vo odnos na drogitenemale zna~ajno vlijanie na stavovite i odnesuvaweto vo odnos na upotrebata na drogi kajmladite. Pristapot „Ednostavno re~i ne” - ednostavno ne funkcionira.15

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godina1.2. Principi za primarna prevencija na zloupotrebata na drogi• Programite treba da bidat vnimatelno kreirani za odredena celna grupa (ne sitemladi se ednakvo ranlivi). Tie treba da bidat specifi~ni za vozrasta, polot, daodgovaraat na razvojot i da se kulturolo{ki senzitivni;• Celnite grupi treba da bidat aktivno vklu~eni vo razvojot, izvr{uvaweto ievaluacijata na programite;• Programite treba da gi vklu~at semejstvoto i zaednicata so aktivno u~estvo voutvrduvawe na problemite i potrebite, iznao|awe re{enija, sproveduvawe naaktivnostite i evaluacija;• Programite ne treba da bidat fokusirani na odredeni supstancii/drogi, tuku nasu{tinata na problemati~nata upotreba na drogi i kako e povrzana so drugi problemi.Prevencijata ne treba da e fokusirana na eden vid drogi, tuku vo ramkite na {irokiotkoncept za unapreduvawe na zdravjeto;• Reklamite i porakite preku mediumite ne treba da bidat zastra{uva~ki, tuku treba dase fokusirani na pozitivni alternativi;• Potrebno e da ima kombinacija na pove}e pristapi (pristapi vo vrska so znaewe,stavovi, odnesuvawe so unapreduvawe na zdravjeto i gradewe na samopo~it i ve{tiniza sprotivstavuvawe);• Programite treba da rabotat na jaknewe na li~nosta, za{tita pri stresni situacii,treba da im ponudi na mladite paket od specifi~ni ve{tini za sprotivstavuvawe napritisokot od vrsnicite za zloupotreba na droga, kako i zgolemuvawe na socijalnatakompetentnost (komunikacija);• Programite treba da ponudat zdravi i kreativni alternativi (promocija na zdravi`ivotni stilovi). Alternativite treba da bidat atraktivni za mladite (koristewe naslobodnoto vreme - umetnost, sportuvawe i poddr`uva~ki stavovi vo zaednicata);• Treba da se kreira sredina vo koja mladite }e imaat mo`nost da bidat vklu~eni vozdravi aktivnosti i kade {to zloupotrebata na drogi nema da se promovira;• Programite treba da bidat odr`livi i da se odvivaat podolg period za da bidatefektivni.Implikaciite na zloupotrebata na drogi se pove}ekratni i navleguvaat vozdravstvenite, socijalno - ekonomskite, pravnite, eti~kite, kulturnite i drugi sferi.Prevencijata na zloupotrebata na drogite bara multisektorska sorabotka i u~estvo na pove}evladini i nevladini institucii i poedinci.1.3. Prioritetni aktivnosti za preventivno dejstvuvawe vo naredniot period• Edukacija na stru~ni kadri (lekari, nastavnici, psiholozi, pedagozi, socijalnirabotnici, novinari itn.);• Edukacija na roditeli so nivno aktivno vklu~uvawe vo preventivnite aktivnosti;• Vrsni~ka edukacija (zdravi `ivotni stilovi, razvoj na `ivotni ve{tini, tehniki naodbivawe);• Izgotvuvawe na soodvetni edukativni materijali (specifi~ni za odredena celna ivozrasna grupa);• Pottiknuvawe i poddr{ka na aktivnosti za mladinsko anga`irawe (umetni~ki ikreativni rabotilnici, sportski aktivnosti i dr. aktivnosti interesni za mladite);• Istra`uvawe za stavovi i odnesuvawe na mladite vo vrska so drogite i drugiistra`uvawa;• Mediumska kampawa za senzibilizacija na javnosta i informirawe vo vrska soproblemot na zloupotreba na drogi;16

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godina• Podobruvawe na sorabotkata me|u vladini i nevladini organizacii vo realizacijata naprogramskite aktivnosti za primarna prevencija;• Koordinacija na aktivnostite za primarna prevencija na zloupotrebata na drogi.1.4. Indikatori za sledewe na uspe{nosta na preventivnite aktivnosti• Broj na stru~ni lica so steknati znaewa i ve{tini za rabota so mladi na prevencijatana zavisnosti;• Broj na educirani roditeli;• Broj na mladi opfateni so vrsni~ka edukacija;• Broj na distribuirani informativno - edukativni materijali;• Broj na realizirani kreativni rabotilnici, sportski aktivnosti i drugi formi namladinsko anga`irawe so cel – prevencija na zloupotreba na drogi;• Broj na realizirani preventivni aktivnosti preku sredstvata za javno informirawe;• Broj na ostvareni partnerstva me|u vladini i nevladini organizacii vo realizacija napreventivnite aktivnosti.2. OBLAST: GRADSKA BEZBEDNOSTNelegalnata trgovija so droga pretstavuva najte{ka forma na kriminal koja ja zagrozuvadoma{nata i me|unarodnata bezbednost vo site nejzini aspekti, a vo pogolem broj slu~ai tieodat zaedno so doma{niot i me|unarodniot sinxir na kriminal.2.1. Krivi~ni i prekr{o~ni dela povrzani so drogataVo tekot na 2007 godina, na teritorijata na RM bea otkrieni 368 (261 podatoci od 2006godina) krivi~ni dela »neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet narkoti~ni drogi ipsihotropni supstancii« i bea podneseni krivi~ni prijavi protiv 426 (341 podatoci od 2006godina) lica, od koi 25 se povtornici, 16 maloletnici, a osum se stranski dr`avjani.Sporedeno so prethodnata godina, otkrienite krivi~ni dela se zgolemeni za 40,9 %, a brojotna prijavenite lica e zgolemen za 24,9 %.Otkrieni se i 86 (54 podatoci od 2006 godina) krivi~ni dela »ovozmo`uvawe naupotreba narkoti~ni drogi«, {to se za 59,2% pove}e vo odnos na prethodnata godina, aprijaveni se 91 (58 podatoci od 2006 godina) lice, od koi sedum se povtornici, a pet lica semaloletnici.Vo ramkite na ovie aktivnosti zapleneti se: 486 kg kokain, 63 kg heroin, 0,9 kg ha{i{,218 kg marihuana, 4.391 steblo od rastenieto »kanabis sativa« i 501,5 gr i 285 semki odrastenieto »kanabis sativa«, 1 kg opium, 4.548 tableti i 0,64 grama ekstazi, 99 tabletiamfetamin. Zaplenetite koli~ini drogi se zgolemeni za 32% vo odnos na 2006 godina.Za storen prekr{ok „koristewe narkoti~ni drogi” se podneseni 692 barawa zapoveduvawe prekr{o~na postapka protiv 702 LKD, od koi 659 se od ma{ki, a 43 od `enski pol,dodeka 12 od LKD se maloletnici do 16 godini, a 25 korisnici se od 16 do 18 godini. 72.2. Prioritetni aktivnosti od oblasta na bezbednosta• Edukacija na profesionalen kadar vo policijata;• Podobruvawe na sorabotkata me|u policijata i gra|anite;• Podobruvawe na sorabotkata me|u policijata i drugi organizacii i institucii, NVO,lokalnata samouprava.7 Godi{en izve{taj na MVR17

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godina2.3. Indikatori za sledewe na uspe{nosta na aktivnostite vo oblasta na bezbednosta• Broj na educirani profesionalni lica;• Broj na ostvareni partnerstva so drugi organizacii vo lokalnata zaednica.3. OBLAST: LEKUVAWE3.1. [to podrazbirame pod lekuvawe?Glavni celi na lekuvaweto na licata zavisni od drogi se: namaluvawe na upotrebata nailegalni drogi; namaluvawe na morbiditetot i na mortalitetot predizvikani so zloupotrebana droga, podobruvawe na fizi~koto i psiholo{koto zdravje; namaluvawe na kriminalnotoodnesuvawe i unapreduvawe na socijalnoto funkcionirawe.Vidovi programi za lekuvawe na zavisnost od opijati:1. Kratka detoksikacija e postapka so koja na LZD mu se olesnuva razre{uvaweto naapstinencijalniot sindrom po prekinuvaweto na zemawe opijati, a so postepeno namaluvawena dnevnite dozi na opioidnite agonisti vo period do eden mesec;2. Bavna detoksikacija e postapka so koja na LZD mu se olesnuva razre{uvaweto naapstinencijalniot sindrom po prekinuvaweto na zemawe opijati, a so sporo namaluvawe nadnevnite dozi na opioidnite agonisti vo period od eden do {est ili pove}e meseci;3. Kratko (privremeno) odr`uvawe e postapka so koja na LZD mu se olesnuva odr`uvawetona apstinencijata od heroin so pomo{ na potrebnata (adekvatna) dnevna doza na opioidenagonist, koja ne se menuva vo period od 6 meseci ili pokratko;4. Dolgotrajno odr`uvawe e postapka so koja na LZD mu se ovozmo`uva primena na soodvetnadnevna doza na opioiden agonist vo period podolg od 6 meseci.Glavna indikacija za primena na opioiden agonist (metadon, buprenorfin ili drugi) epotvrdena dijagnoza za zavisnost spored kriteriumite na MKB-10.Terapiska zaednica i centri za rehabilitacija na LZD:Za LZD koi mo`at da se motiviraat za potpolna apstinencija, edna od mo`nostite edolgotraen prestoj (do dve godini) vo terapiska zaednica.Verskite i drugi nevladini organizacii i ustanovi, isto taka, mo`at da organiziraatterapiski, rehabilitaciski i programi za psihosocijalna pomo{.Tretmanot na licata zavisni od opioidni drogi e dolg i slo`en proces koj baraadekvaten profesionalen odgovor, prilagoden na individualnite potrebi i mo`nosti nalicata {to zloupotrebuvaat drogi.Od efikasniot tretman na zavisnosta od drogi, kako i kaj golem broj drugi hroni~nizaboluvawa, se o~ekuva toj da gi namali simptomite, da go podobri funkcioniraweto i da ginamali recidivite na bolesta, osobeno kaj onie {to imaat seriozni zdravstveni, socijalni iekonomski posledici.Poradi faktot {to nieden vid tretman ne e efikasen za site lica so opioidnazavisnost, neophodna e dostapnost do dovolen broj razli~ni vidovi tretmani.Tretmanot na opioidnata zavisnost treba da bide naso~en kon razre{uvawe nazdravstvenite i na socijalnite posledici na zavisnosta od droga na individualno, semejno isocijalno nivo. Neuspehot vo obezbeduvaweto na adekvaten tretman za licata zavisni oddrogi sekoga{ skapo go ~ini zdravstveniot sistem i op{testvoto vo celost.18

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godina3.2. Principi za lekuvawe na zavisnost od drogi na NIDA 8Nacionalniot institut za zloupotreba na drogi gi istaknuva slednive principi zauspe{no sproveduvawe na tretmanot na zavisnosta od drogi:1. Ne postoi eden vid tretman koj }e bide efikasen za site individui;2. Lekuvaweto treba da bide dostapno, a sozdavaweto na mo`nost licata zavisni od drogada vlezat vo tretman toga{ koga tie se podgotveni za toa e presudno;3. Efikasen e onoj tretman koj se spravuva so razli~nite potrebi na individuite, a nesamo so nivnata zloupotreba na droga;4. Terapevtskiot pristap treba da e prilagoden na vozrasta, polot, etni~kata pripadnosti kulturata na individuata;5. Zadr`uvaweto vo tretmanot za soodveten period e klu~no za efikasnosta natretmanot. Bidej}i pacientite ~esto go napu{taat tretmanot predvreme, programitemoraat da vklu~at i strategii za zadr`uvawe na pacientite vo tretman;6. Sovetuvaweto (individualno i/ili grupno) i drugi bihevioralni terapii se zna~ajnikomponenti na efikasniot tretman za zavisnost;7. Detoksikacijata e samo prva skala na tretmanot na zavisnosta i dokolku e ostavenasama dava mali rezultati kaj dolgotrajnata zloupotreba na droga;8. Metadonot i LAAM im pomagaat na licata zavisni od heroin ili drugi opijati da gistabiliziraat svoite `ivoti i da ja namalat zloupotrebata na nelegalni drogi.Naltreksonot e, isto taka, efikasen za nekoi lica zavisni od opijati, kako i za licakoi se zavisni od opijati i alkohol;9. Mo`nata zloupotreba na droga za vreme na tretmanot treba da e kontinuirano sledena;10. Lekuvaweto ne mora da bide dobrovolno za da bide efikasno;11. Programite za lekuvawe treba da obezbedat pomo{ i sovetuvawe za HIV/SIDA, B i C`oltica, tuberkuloza i drugi infektivni bolesti, kako i soveti za menuvawe narizi~nite obrasci na odnesuvawe;12. Ozdravuvaweto od zavisnosta mo`e da bide dolgotraen proces i ~esto mo`e se odvivaniz brojni terapevtski obidi.Vklu~uvaweto vo grupite za samopomo{ za vreme i po tretmanot ~esto pomagaat voodr`uvaweto na apstinencijata.3.3. Principi za lekuvawe na zavisnost od drogi na SZO i UNODC 91. Dostapnost i pristapnost na tretmanot za zavisnost od drogi:• Geografska pristapnost, distribucija i povrzanost;• Fleksibilno rabotno vreme;• Zakonska osnova;• Dostapnost na servisi so nizok prag;• Obezbedenost so zdravstveno osiguruvawe;• Kulturna i rodova senzitivnost i prijatelski odnos na personalot kon korisnicite;2. Procenka, dijagnoza i planirawe na tretmanot;3. Lekuvawe {to se bazira na informacii dobieni od dokazi i dobra praksa:• Farmakolo{ki i psiholo{ki intervencii, koi se bazirani na dokazi i dobra praksa;• Dovolno traewe na tretiraweto na kompleksni hroni~ni bolesti i prevencija napovtorno zemawe na dolgotrajni programi za tretman;• Integracija na psihosocijalni i farmakolo{ki metodi za lekuvawe;8 National Institute on Drug Abuse, Principles of drug addiction treatment. A research-based guide. NIDA1999: 3-7.9 http://www.unodc.org/documents/drug-treatment/UNODC-WHO-Principles-of-Drug-Dependence-Treatment-March08.pdf19

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godina• U~estvo na multidisciplinarni timovi vo lekuvaweto;• Kratkotrajni intervencii kaj lica koi eksperimentiraat ili povremeno koristat drogi;• Terenska rabota i intervencii so nizok prag na zadr{ka;• Medicinski nadgleduvano „spu{tawe” kaj te{kata zavisnost;• Koristewe lekovi za odr`uvawe so doka`ana efikasnost;• Grupi za samopomo{;• Edukacija na profesionalci;4. Tretman na zavisnost od drogi, ~ovekovi prava i dostoinstvo na pacientite;5. Fokusirawe na posebni podgrupi i uslovi (adolescenti, `eni, bremeni `eni, lica somedicinski komorbiditet (hepatitis B, C, HIV, tuberkuloza, ciroza), seksualnirabotnici, etni~ki malcinstva, lica na ulica);6. Tretman na zavisnosti i sistem za krivi~na pravda (vo zatvori);7. Vklu~enost na zaednicata, aktivno u~estvo i orientacija na pacientite;8. Klini~ko rakovodewe na tretmanot za zavisnost od drogi;9. Strate{ko planirawe, razvoj i koordinacija na servisite.3.4. Prioritetni aktivnosti za dejstvuvawe vo naredniot period• Namaluvawe na stigmata i diskriminacijata kaj naselenieto, so poseben osvrt namedicinskite lica kon licata {to koristat drogi;• Podobruvawe na tretmanskite opcii za licata koi zloupotrebuvaat droga prekuzalo`uvawe za otvorawe centri za lekuvawe;• Izgotvuvawe na zaedni~ki nasoki za tretmanite za zloupotreba na drogi (izrabotka napropisi-protokoli i drugi alatki za tretman od multisektorski timovi vo sorabotkaso Ministerstvoto za zdravstvo);• Zalo`uvawe za registracija i primena na lekovi za tretman na zavisnost poddr`ani odmedicinata i bazirana na dokazi;• Edukacija na profesionalen kadar za sovremeni pristapi vo lekuvaweto;• Organizirawe sredbi so personalot i pacientite i vklu~uvawe na pacientite i~lenovite na nivnite semejstva vo odlu~uvawe za tretmanot;• Obezbeduvawe psihosocijalna poddr{ka za pacientite i ~lenovite na nivnitesemejstva;• Zgolemuvawe na stepenot na informiranost i znaewe kaj razli~ni profesionalci idonesuva~i na politi~ki odluki;• Podobruvawe na sorabotkata me|u instituciite i sorabotkata so nevladiniot sektor.3.5. Indikatori za sledewe na uspe{nosta na aktivnostite vo oblasta na lekuvaweto1. Broj na medicinski lica vklu~eni vo rabotata so LKD;2. Broj na novi LZD vklu~eni vo tretmanite;3. Broj na educirani profesionalni lica za sovremen pristap vo lekuvaweto nazavisnost;4. Broj na educirani profesionalni lica za rano prepoznavawe i soodvetni intervencii(nastavnici, socijalni rabotnici, lekari, policajci, sudii, politi~ari);5. Broj na realizirani sredbi so personalot i pacientite;6. Broj na psihosocijalni aktivnosti so pacientite i ~lenovite na nivnite semejstva;7. Broj na profesionalni lica i na donesuva~i na odluki, koi se informirani zasovremeniot pristap vo lekuvaweto na zavisnost od drogi;8. Broj na potpi{ani memorandumi za sorabotka me|u organizaciite i instituciite zarealizacija na zaedni~ki programski aktivnosti.20

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godina4. OBLAST: REHABILITACIJA I RESOCIJALIZACIJA4.1. [to podrazbirame pod poimot rehabilitacija i resocijalizacija?Koristeweto na drogi gi zabavuva ili celosno gi zapira procesite na sozrevawe isocijalizacija, kako i edukativnite procesi na mladata li~nost, {to e vo korelacija sovremenskata dimenzija na koristeweto na droga (vozrast pri prviot kontakt so drogata idol`inata na koristewe).So lekuvaweto i vospostavuvaweto na apstinencijata od drogi kaj LKD neophodno eprodol`uvawe na procesite na socijalno u~ewe i sozrevawe na obrazovnite, kako i naprocesite na profesionalno osposobuvawe. Za del od lekuvanite LKD toa podrazbiravozobnovuvawe na prethodno steknatite socijalni, obrazovni i profesionalni znaewa ive{tini. No, golem broj mladi LKD, so ogled na ranata vozrast na po~etnoto koristewe nadrogi, ne uspeale da gi zavr{at ovie procesi, t.e. tie se zapreni od koristeweto na droga iliniv gi u~at prv pat. Za niv se ~ini deka e posoodvetno da zboruvame za primarni procesi nau~ewe preku programi za socijalizacija i habilitacija, namesto vozobnovuvawe na ve}enau~eni – rehabilitacija i resocijalizacija na LKD.Socijalizacija/resocijalizacija e dolgotraen proces na socijalno u~ewe preku koj seceli kon koregirawe na promenetoto odnesuvawe na LKD i gradewe ili obnovuvawe naprethodno postignatite znaewa i ve{tini za socijalno `iveewe i funkcionirawe vosemejstvoto, sosedstvoto, pome|u vrsnicite, na u~ili{te, vo rabotnata sredina i vopo{irokoto socijalno opkru`uvawe. So procesot na resocijalizacijata treba da bideopfateno i potesnoto i po{iroko socijalno opkru`uvawe na LKD, sè so cel vospostavuvawe nafunkcionalni obrasci na me|usebno odnesuvawe i gradewe sistem za poddr{ka i prifa}awena lekuvanite lica vo socijalnata sredina (socijalna reintegracija/socijalnovklu~uvawe).So ova se zapo~nuva u{te dodeka LKD se nao|aat na lekuvawe vo zdravstvena ustanova, voforma na terapevtski zaednici, grupna psihoterapija, sistemska semejna terapija, klubovi nalekuvani lica i dr.Habilitacija/rehabilitacija naj~esto podrazbira zbir na koordinirani aktivnosti zaobnovuvawe ili vospostavuvawe na psihi~kite, socijalnite, profesionalnite i telesnitefunkcii kaj LKD. Uspehot }e zavisi, pred sè, od stepenot na usoglasenost na stavovite io~ekuvawata na socijalnata sredina so potrebite i mo`nostite na lekuvanite LKD.Vo Nacionalnata strategija za drogi na RM, za period 2006 – 2011 godina, ovie programise opfateni vo Strate{kata cel br. 2, vo delot „Tretman na licata {to zloupotrebuvaat drogaopfateni so sistemot na socijalna za{tita”, kade {to se veli: „Vo oblasta na socijalnataza{tita prioritet na Nacionalnata strategija e namaluvawe na socijalnite rizici i {tetipovrzani so ZD i unapreduvawe na socijalnata rehabilitacija i socijalnoto vklu~uvawe nalicata {to ZD. Za taa cel neophodno e zabrzano razvivawe na razli~ni vidovi programi, ~iiaktivnosti treba da se odvivaat vo tesna sorabotka i kako integralen del na seopfatniteprogrami za tretman na licata {to ZD. Pri toa, osnovna zada~a na aktivnostite vo sistemot nasocijalna za{tita e ostvaruvawe i odr`uvawe na kontakt so licata {to ZD, kako preduslov zarabota so istite, procenka na kapacitetite i mo`nostite za nivna socijalna i profesionalnarehabilitacija i namaluvawe na socijalnoto isklu~uvawe. Za realizacija na navedenotopotrebno e razvivawe na t.n. „programi so nizok”, no i „programi so visok prag”, bazirani nadobrata praksa, site specifi~no organizirani i visoko senzitivni za potrebite na celnitegrupi, so osoben akcent na rodovata pripadnost, vozrasta, sociolo{kite, kulturolo{kite ireligioznite specifiki (na pr: maloletni lica, mladi, vozrasni, bremeni `eni, majki so deca,romska populacija i dr.)”.21

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godina4.2. PrincipiProgramite i aktivnostite treba da se fokusiraat na: rabota na teren, mobilni timovi,dnevni centri za rehabilitacija, socijalni klubovi, kreativni rabotilnici, sovetuvali{ta,psihosocijalni programi, programi za prevencija na recidivot, rezidencijalni formi narehabilitaciski programi (terapevtski komuni), centri za profesionalna orientacija (centriza doedukacija, prekvalifikuvawe ili ponatamo{no obrazovanie), programi za t.n.kreditirano vrabotuvawe i dr. Osobeno vnimanie zaslu`uvaat programite i aktivnostite koicelat kon brzo socijalno vklu~uvawe na site lica {to se ZD, vklu~itelno i licata {to se natretman so supstituciska terapija i onie koi se nao|aat vo zatvorite.Vo sostavot na socijalna za{tita potrebno e da se organizira terapiska zaednica vokoi bi se ovozmo`ilo {koluvawe i osposobuvawe za rabota na maloletni i mladi LZD.Prifa}aweto na terapiskata zaednica i na koja bilo terapiska ili rehabilitaciskaprograma vo mre`ata na za{tita na LZD mora prethodno da bide stru~no verificirano,prifateno i odobreno. Stru~na supervizija na rabotata vo terapiskite zaednici i nasproveduvaweto na programite za rehabilitacija i resocijalizacija treba da praviMinisterstvoto za trud i socijalna politika.Vo planiraweto i razvivaweto na socijalnite programi osobeno e zna~ajna zaemnatasorabotka na vladinite i nevladini institucii vo lokalnata zaednica od razli~ni podra~ja:obrazovanie, zdravstvo, socijalni slu`bi, policija, verski zaednici i dr. Koordinacijata naaktivnostite na site klu~ni faktori vo lokalnata zaednica treba da se odviva prekukoordinativno telo za spravuvawe so problemot na ZD.4.3. Prioritetni aktivnosti• Zgolemuvawe na stepenot na objektivna informiranost na op{tata populacija i nalokalnata samouprava za neophodnosta od razvivawe na programi za rehabilitacija isocijalno vklu~uvawe na LKD;• Podignuvawe na stepenot na informiranost, znaewe i ve{tini na referentni profesionalnigrupi za realizacija na programi za rehabilitacija i resocijalizacija na LKD;• Poddr{ka za otvorawe na dnevni centri za rehabilitacija i socijalno vklu~uvawe naLKD vo oddelnite op{tini, so neophodnite servisi;• Vospostavuvawe na servisi za edukacija, profesionalna orientacija i rabotnoanga`irawe;• Poddr{ka za otvorawe na terapevtski komuni od rezidencijalen i polurezidencijalenkarakter;• Jaknewe na kapacitetite na celnata grupa i na nivnite semejni ~lenovi za pobrzo ipouspe{no socijalno vklu~uvawe;• Namaluvawe na stigmata i diskriminacijata kon LKD i nivnite semejstva kaj op{tatapopulacija.4.4. Indikatori za sledewe na uspe{nosta na aktivnostite• Broj na realizirani informativno-edukativni aktivnosti;• Broj na educirani profesionalni lica od referentni institucii i nositeli na odluki;• Broj na izgotveni i distribuirani informativni materijali i stru~ni alatki;• Broj na otvoreni i funkcionalni dnevni centri za rehabilitacija i resocijalizacija;• Broj na funkcionalni servisi za rehabilitacija i resocijalizacija;• Broj na otvoreni i funkcionalni terapevtski komuni od rezidencijalen i polurezidencijalenkarakter;• Broj na vklu~eni LKD i nivni semejni ~lenovi vo centrite, servisite i aktivnostite;• Broj na realizirani antistigmatski aktivnosti.22

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godina5. OBLAST: NAMALUVAWE NA [TETI5.1. [to podrazbirame pod poimot namaluvawe na {teti?Namaluvaweto na {teti se definira kako: politika i programi {to se obiduvaatprimarno da gi namalat {tetnite zdravstveni, socijalni i ekonomski posledici odpsihoaktivnite supstancii vrz korisnicite na droga, nivnite semejstva i nivnitelokalni zaednici. 10Programite za namaluvawe na {teti pomagaat da se spre~i mortalitetot povrzan sodroga, da se namali morbiditetot i rizi~noto odnesuvawe me|u korisnicite na droga. Tie gipodobruvaat zdravjeto i socijalnite uslovi na korisnicite na droga i pomagaat da se namalibrojot na krvno i seksualno prenoslivi infekcii kako {to se: HIV/SIDA, hepatitis B, C itn.Istovremeno vlijaat da se namali kriminalot povrzan so drogata.Ovie programi naj~esto prvi gi kontaktiraat licata koi zloupotrebuvaat drogi i zatoaimaat golema uloga kako za nivnata edukacija taka i za motiviraweto za lekuvawe.5.2. Principi• Informacija, komunikacija i edukacija;• Lesen pristap do zdravstvenite i socijalnite servisi;• Implementacija na terenski preventivni aktivnosti;• Distribucija na sterilna oprema za injektirawe;• Supstituciski tretman.5.3. Prioritetni aktivnosti• Prevencija na HIV/SIDA i drugi KSPI me|u korisnicite na drogi, nivnite partneri inivnite semejstva preku prodol`uvawe na postoe~kite programi za namaluvawe na{teti i otvorawe na dve novi programi za namaluvawe na {tetite;• Podobruvawe na zdravstvenata i socijalnata sostojba na korisnicite na drogi;• Namaluvaweto na stigmata i diskriminacijata kaj op{tata populacija kon LKD inivnite semejstva;• Zgolemuvawe na nivoto na educiranost i ekspertiza na stru~nite kadri koi rabotat soLKD, nositelite na odluki i pretstavnicite od mas-mediumite;• Jaknewe na kapacitetot na celnata grupa za lobirawe i zastapuvawe.5.4. Indikatori za sledewe na uspe{nosta na aktivnostite za namaluvawe na {tetite• Broj na LKD opfateni so programi za namaluvawe na {teti;• Broj na novootvoreni programi za namaluvawe na {teti;• Broj na educirani stru~ni kadri koi rabotat so LKD, nositeli na odluki i pretstavnicina mas-mediumite;• Broj na LKD vklu~eni vo lobirawe i zastapuvawe.6. OBLAST: KOORDINACIJA I SORABOTKA6.1. Postoe~ka koordinativna strukturaKoordinativnoto telo za drogi na Grad Skopje vo koe ~lenuvaat pretstavnici nalokalnata samouprava, vladini i nevladini organizacii i institucii, pretstavnici na10 www.forwardthinkingondrugs.org/rewiew223

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinacelnite grupi i dr. }e ima vode~ka uloga vo koordinacijata i sledeweto na implementacijatana aktivnostite predvideni vo Strategijata i Acioniot plan na lokalno nivo.Vo soglasnost so potrebite }e bidat formirani rabotni/ekspertski grupi za oddelnioblasti.Stru~na i tehni~ka pomo{ }e bide obezbedena preku funkcioniraweto naKoordinativnata kancelarija i Lokalniot ekspertski centar za drogi.Posebno vnimanie }e bide posveteno na zajaknuvawe na sorabotkata me|u organizaciitei instituciite na lokalno nivo, koi gi tretiraat problemite povrzani so zloupotreba nadrogi. Za taa cel, intencija vo naredniot period }e bide formirawe na lokalni akcionitimovi (LAT) na nivo na oddelnite op{tini za podobruvawe na sorabotkata i koordinacija narelevantnite institucii, vladinite i nevladini organizacii vo lokalnata zaednica.Vo 2008 godina, vo Programata za aktivnostite na Grad Skopje od oblasta nasocijalnata, detskata i zdravstvenata za{tita e predvidena koordinacija, vodewe iodr`uvawe na Koordinativnoto telo za drogi na Grad Skopje preku kontinuiranofunkcionirawe na kancelarijata na Lokalniot ekspertski centar za drogi, kako i realizacijana del na aktivnostite od Akcioniot plan za drogi na Grad Skopje so pomo{ na Lokalnioteksperski centar za drogi i Koordinativnoto telo za drogi na Grad Skopje.Koordinativnoto telo vo sorabotka so Gradot Skopje (Lokalniot eksperski centar zadrogi) }e se zalaga za obezbeduvawe finansiski sredstva za realizacija, mobilizirawe nadrugi resursi za implementacija na planiranite aktivnosti, kako i obezbeduvawe naodr`livost na aktivnostite vo naredniot period vo soglasnost so prioritetite voStrategijata.6.2. Prioritetni aktivnosti1. Kontinuirano odr`uvawe na sostanoci na Koordinativnoto telo za drogi na GradSkopje so dodefinirawe na mandatot na Koordinativnoto telo, raspredelba nazada~ite;2. Formirawe rabotni/ekspertski grupi za oddelni oblasti;3. Obezbeduvawe stru~na i tehni~ka pomo{ od Lokalniot ekspertski centar za drogi,soglasno so potrebite;4. Formirawe lokalni akcioni timovi na nivo na oddelnite op{tini;5. Formirawe grupa za sledewe i procenka;6. Zajaknuvawe na sorabotkata me|u organizaciite i instituciite na lokalno nivo, koi gitretiraat problemite povrzani so zloupotreba na drogi;7. Zalo`uvawe za obezbeduvawe na finansiski sredstva za realizacija na planiraniteaktivnosti vo Strategijata, kako i obezbeduvawe na odr`livost na aktivnostite vonaredniot period.6.3. Indikatori za sledewe na uspe{nosta na aktivnostite za koordinacija• Broj na realizirani sredbi na KTD;• Izgotven Pravilnik za rabota na KTD;• Broj na funkcionalni rabotni/ekspertski grupi;• Formirana i funkcionalna grupa za sledewe;• Broj na eksperti anga`irani preku Lokalniot ekspertski centar za drogi;• Broj na formirani lokalni akcioni timovi vo oddelnite op{tini;• Broj na potpi{ani dogovori za sorabotka me|u organizaciite i instituciite, koi gitretiraat problemite so ZD vo Grad Skopje;• Broj na proekti za koi e obezbedena finansiska poddr{ka.24

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinaPRILOG 1Podatoci za postoe~kite servisi za primarna prevencija na zloupotrebata na drogi voGradot SkopjeDo neodamna, kaj nas najgolemiot del od aktivnostite povrzani so prevencijata nazloupotrebata na drogi gi realiziraa zdravstvenite rabotnici (specijalistite popsihijatrija) i vrabotenite vo vospitno - obrazovniot proces (psiholozi, pedagozi inastavnici).Vo odnos na primarnata prevencija na zloupotrebata na drogi, vo izminatiot period sedejstvuva{e nekoordinirano i parcijalno.Sektor Obrazovanie i zdravstvoOp{tite informacii i edukacijata za rizicite povrzani so zloupotreba na drogadosega ne bea uspe{no inkorporirani vo {iroki ramki vo obrazovanieto - kako predmet voosnovnite u~ili{ta (Unapreduvawe na zdravjeto ili zdravo odnesuvawe, ili zdravi `ivotnistilovi, ili promocija na socijalnite ve{tini).Vo devedesettite godini od dvaesettiot vek, Ministerstvoto za zdravstvo,Ministerstvoto za obrazovanie i nauka so Pedago{kiot institut i novoformiranotoMinisterstvoto za mladi i sport, vo sorabotka so Crveniot krst i drugi nevladiniorganizacii, ja imaa glavnata odgovornost za planirawe i implementacija na aktivnostite zaprimarna prevencija me|u razli~ni celni grupi.Formalnata edukacija vo u~ili{tata ne vklu~uva sodr`ini od oblasta na prevencijatana zloupotrebata na drogi. Ovie aktivnosti vo u~ili{tata se realiziraat povremeno, vozavisnost od voljata na nastavnicite.Vo ramkite na zadol`itelnite predmeti, zastapeni se sodr`ini za zdravjeto. TemataPrevencija od drogi e prisutna vo nastavnata programa po biologija: za osmo oddelenie, prvagodina gimnazisko obrazovanie, prva godina sredno stru~no obrazovanie, i toa kaj nastavniteprofili od zdravstvenata, zemjodelskata, {umarskata struka i strukata za li~ni uslugi.Denes, vo srednite u~ili{ta, vo ramkite na proektnite aktivnosti, u~enicite imaat mo`nostda biraat sodr`ini koi opfa}aat temi od unapreduvawe na zdravjeto/kultura na zdravo`iveewe.Vo tekot na u~ebnata godina, u~enicite izbiraat dve proektni aktivnosti so po 35 ~asagodi{no za edna proektna aktivnost. U~enicite imaat pravo na izbor na tema za kojaizgotvuvaat proekt - prezentacija.Biroto za razvoj na obrazovanieto vo sorabotka so kancelarijata na UNICEF raboti naizgotvuvawe na programa so sodr`ini za unapreduvawe na zdravjeto i razvoj na `ivotnive{tini, socijalen i li~en razvoj, nameneti za u~enici od osnovnoto 9-godi{no obrazovanie,koja se planira da se implementira od slednata u~ebna godina na ~asovite na rakovoditelitena paralelkite.MVR ima realizirano edukativni prezentacii vo osnovni i sredni u~ili{ta (1996 -2004 god).LKD vr{ea prezentacii vo osnovni u~ili{ta pod naslov „Karavan za borba protivdrogata” (1997 - 1998 god).Vo zemjata sè u{te se ~uvstvuva nedovolno prisustvo na soodvetno obu~eni lica, koi }evr{at edukacija na razli~ni celni grupi. Se zabele`uva i zna~itelen nedostig nainformativno - edukativni sredstva.Programata za unapreduvawe na zdravjeto i `ivotni ve{tini be{e sostaven del naEvropskata mre`a na u~ili{ta, {to go unapreduvaat zdravjeto na SZO preku izgotveniotPrira~nik za nastavnici, {to se realizira{e vo 23 u~ili{ta vo Republikata, po~nuvaj}i od1995 godina (vo Skopje bea vklu~eni O.U. „Lazo Trpovski”, „Kuzman Josifovski-Pitu”, „Ko~oRacin”, „Karpo{“). Za `al, poslednive nekolku godini aktivnostite na ovoj plan zgasnaa.25

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinaVo ramkite na Oddelenieto za socijalna medicina pri Zavodot za zdravstvena za{tita,Skopje postoi Otsek za zdravstveno vospitanie i promocija na zdravjeto, koj vr{i edukacija(predavawa i rabota vo grupa) vo osnovnite i srednite u~ili{ta vo Skopje (zdravi stilovi na`iveewe, adolescentno zdravje, SIDA).Zavodot za za{tita na majki i deca pri Zdravstven Dom - Skopje vo 2005 godinarabote{e na proektot „Efektite, zloupotrebata i opasnostite od drogata kaj mladite lu|e” iizdava bro{ura za prevencija na zavisnostite.Kampawa za mladiVo 1999 godina, Ministerstvoto za mladi i sport ja realizira{e kampawata „Droga, ne,blagodaram” vo ~ii ramki be{e objavena mediumska kampawa, kako i vospostavuvaweto nakancelarii za borba protiv drogite vo u~ili{tata vo dr`avata, koi za kratko vreme zgasnaa.Denes Agencijata za mladi i sport realizira aktivnosti glavno naso~eni kon sportot(rekonstrukcija i izgradba na sportski sali vo u~ili{tata).Proekt na OONVo 1998/99 godina, kancelarijata na UNDCP/UNOPS vo ramkite na prviot proekt„Zajaknuvawe na kapacitetite za kontrola na drogite vo Republika Makedonija” japromovira{e edukacijata na mladinski - vrsni~ki edukatori tokmu vo delot na razvoj na`ivotni ve{tini pri {to bea obu~eni stru~ni lica (lekari, nastavnici, psiholozi i pedagozi)i mladinci.Nevladin sektorNVO Doverba zapo~nuva so preventivni aktivnosti vo sredinata na devedesettitegodini od minatiot vek. Od 1998 godina zapo~nuva so organizirawe na edukativni seminari zarazli~ni celni grupi (studenti na medicina, socijalni rabotnici, nastavnici i policajci,kako i ~lenovi na NVO). Vo 2000 godina ja otvora prvata informativna SOS linija za drogi,kako i Sovetuvali{teto za mladi vo ramkite na proektot „Sovetuvali{te so psihoedukativnirabotilnici za adolescentni mladi i roditeli soo~eni so problemi povrzani so upotreba nadrogi” so poddr{ka na ITZ i Gradot Skopje.Vo 2001 godina go izdava Prira~nikot „Semejstvo – mladite – drogata”, namenet zapsiholo{ko-pedago{kite slu`bi vo u~ili{tata. So poddr{ka na Agencijata za mladi i sport,NVO Doverba vo 2004 god. go realizira{e proektot „Mladinsko sovetuvali{te so psihoedukativnirabotilnici naso~eni kon prevencija i rana i brza intervencija pri upotreba naalkohol i droga” pri {to se opfateni nastavnici, u~enici i nivni roditeli od 9 u~ili{ta votri op{tini vo gradot (Gazi Baba, Karpo{ i Kisela Voda), a vo 2007 godina, vo sorabotka soOp{tinata [uto Orizari, go realizira{e proektot „Prevencija, rana i brza intervencija nazloupotreba na drogi i drugi psihoaktivni supstancii pome|u mladata populacija i nivnosocijalno vklu~uvawe” preku edukativni rabotilnici za vrsni~ka edukacija, javni tribini zaroditeli i informativno-edukativni rabotilnici za nastavniot kadar i psiholo{kopedago{kiteslu`bi. Vo sorabotka so Gradot Skopje i op{tinite, NVO Doverba redovno sevklu~uva vo odbele`uvaweto na 17 noemvri, Denot za borba protiv tutun, alkohol i droga,odr`uvaj}i edukativni rabotilnici vo osnovnite i sredni u~ili{ta i javni tribini.Na po~etokot na 2000 godina, nekolku nevladini organizacii sozdadoa programi zazgolemuvawe na svesta kaj mladite za {tetnosta na drogite, pri {to se davaa informacii i seobezbeduva{e edukacija na mladite. Na ovoj plan osobeno bea aktivni Crveniot Krst, HOPS,Doverba, Institutot otvoreno op{testvo - Makedonija, MCMS, Mladinskiot sovet.Crveniot krst vo sorabotka so op{tinskite organizacii povremeno odr`uva predavawavo u~ili{tata. Vo tekot na 2004/2005 godina bea realizirani nekolku seminari za edukacijana lekari i mladi aktivnosti od oblasta na prevencijata na drogi i namaluvawe na {tetiteod upotreba na drogi (vo sorabotka so HOPS i Doverba), rabotilnici za vrsni~ka edukacija zaprevencija na drogi (vo sorabotka so Doverba), a vo sorabotka so NVO Kontakt be{erealiziran seminar za vrsni~ka edukacija so pretstavnici od osnovnite u~li{ta vo Skopje.26

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinaNVO Kontakt realizira aktivnosti od oblasta na unapreduvawe na zdravjeto, soposeben akcent prevencija na zloupotrebata na drogi, pu{ewe, prevencija na HIV/SIDA,psiholo{ka poddr{ka, vr{i edukacija na razni celni grupi, sovetuvawe i realiziraistra`uvawa. Od oblasta na prevencijata na zloupotrebata na drogi go ima realiziranoproektot za razvoj na `ivotni ve{tini kaj mladite (so ~lenovi na NVO), vo sorabotka soAmbasadata na site deca i mladinci; proektot „Zaedno protiv drogite i SIDA-ta” (Edukacijana ~lenovi na NVO za primarna prevencija na drogi i SIDA, 2001 godina) poddr`an odInstitutot za trajni zaednici, proekt za vrsni~ka edukacija „Podobar izbor” (2004 godina)poddr`an od UNODC, Proekt za prevencija na drogi vo osnovnite u~ili{ta vo Skopje, vosorabotka so Crveniot krst na Makedonija (2005 godina) i dr. Izdadeni se: Prira~nik zavrsni~ka edukacija, kniga „Jas znam deka ti mo`e{“, video-kaseta za edukacija, bro{ura zaprevencija na zavisnosti za u~enici od osnovnite u~ili{ta, TV spot i dr.Vo Zdru`enieto na socijalni rabotnici na Grad Skopje, vo partnerska sorabotka soZdru`enieto INFO/DROGA/SIDA od 2003 godina, funkcionira besplatna telefonska linijaSOS LINIJA ZA POMO[ OD DROGA, poddr`ana od MTSP, preku koja na gra|anite im sedostapni informacii od oblasta na drogite, HIV/SIDA i SPI. INFO/DROGA/SIDA imarealizirano pove}e proekti za edukacija na socijalni rabotnici, nastavnici, mladi (voosnovnite i srednite u~ili{ta, ~lenovi na Vavilon centrite, Romi). Vo ramkite na SOSlinijata za pomo{ od droga raboti besplatno sovetuvali{te od oblasta na drogite. Vonaredniot period, me|u drugoto, planira da prodol`i obukata na operatori, aktivnostite vou~ili{tata i kreirawe na veb-stranica za informirawe na mladite, otvorawe na socijalenklub za lica so problem so drogata i za ~lenovite na nivni semejstva. Izdaden e Prira~nik zainterna upotreba na operatorite na SOS linijata, Prira~nik za zdravi `ivotni stilovi iDroga - opasen predizvik vo mladosta, kako i Prira~nik za rehabilitacija i resocijalizacijaod upotrebata na drogi.Centarot za psihosocijalna i krizna akcija raboti na istra`uvawa od oblasta nazdravjeto i unapreduvawe na zdravjeto, rizi~nite odnesuvawa kaj mladite, postraumatskiotstres, psiholo{kata otpornost, pravata na deteto itn. Vo 2005 godina raboti na istra`uva~kastudija za konsumirawe alkohol, pu{ewe tutun i kanabis „Koga mladite eksperimentiraat sorizici” (vo ramkite na Nacionalnata studija za mladite i odnesuvaweto kon zdravjeto) iizdava publikacija. Istata godina raboti na istra`uva~ki proekti vo ramkite na „Studijataza odnesuvaweto povrzano so zdravjeto kaj decata od u~ili{na vozrast vo Makedonija”:Mladite i fizi~kata aktivnost i mladite, ishranata i slikata za svoeto telo. Vo 2004 - 2005godina raboti na proektot „Bezbedno u~ili{te vo zaednica pod rizik, pu{ewe i konsumirawenarkotici vo u~ili{te”.Centarot za psihosocijalna i krizna akcija ima izdadeno knigi, prira~nici, zbornici ispisanija, bro{uri, kako i objaveni trudovi na sorabotnicite vo tu|i izdanija, na pr. „Kogamladite eksperimentiraat so rizici - konsumirawe alkohol, pu{ewe tutun i kanabis”;„Slu{awe za podobro zdravje - zdravstvena komunikacija preku pravilno razbirawe naporakite”.NVO Predizvik za mladite ima raboteno na interaktivni globalni proekti zaprevencija, koi se poka`ale kako efikasni vo pove}e dr`avi vo svetot („Stapica – 4 ~ekorido zavisnost”).NVO Egzodus vo sorabotka so NVO Predizvik za mladite planira organizacija na serijapredavawa za prevencija na drogi („Zo{to da ka`am NE”). Ima izdadeno „Kako da go sakateva{iot tinejxer”.Vo izminatite dve godini, pod mototo „PRESTANI PRED DA PON^NE[“, MARITA -Makedonija organizirala 110 predavawa vo u~ili{ta i mladinski centri. Se raboti pounikatna programa podgotvena od eksperti od Norve{ka i vo nea u~estvuvaat lica porane{niLZD. Fondacijata izdava i spisanie pod ime „Marita MK”. Spisanieto se dostavuva dosrednite i osnovnite u~ili{ta kade {to se odr`uvaat preventivni aktivnosti.Makedonskata asocijacija na srednite stru~ni u~ili{ta vo Makedonija (MASSUM) imacel da go podobri `ivotot na mladite, da gi podgotvi za liderstvo, niven li~en napredok i27

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinapogolem uspeh vo karierata. Asocijacijata e formirana vo 2006 godina, od SEA proektot, sopoddr{ka na USAID. Vo srednite u~ili{ta se formiraat mladinski organizacii i centri zakariera vo koi se vr{at edukacija na u~enicite na razni temi i podgotovka za natprevari.Sojuzot na izvidnici vo RM ima vkupno 15 izvidni~ki odredi. Raboti vo tri vozrasnigrupi. Vo ramkite na Programata za edukacija se opfateni sodr`ini za zdravje i ekologija. VoSkopje postojat pribli`no 50-60 lideri koi bi mo`ele da se educiraat za prevencija nadrogi.Istra`uvawaNa krajot od 1999 godina, preku kancelarijata na UNDCP/UNOPS vo Skopje, RepublikaMakedonija prv pat se vklu~i vo evropskoto istra`uvawe ESPAD 99. ESPAD }e biderealiziran vo 2008 godina od NVO Kontakt.NVO Streme` - asocijacija na roditeli ima realizirano istra`uvawe vo 20 u~ili{ta,rezultatite od istra`uvaweto se neobjaveni.Preventivni aktivnosti vo Op{tinite vo Grad SkopjeOp{tina Karpo{:Sportski aktivnosti pod mototo „Droga, ne, blagodaram – jas }e sportuvam”.Od 2001 godina realizira sportski aktivnosti pod naslov „Karpo{ 2001” so u~estvo nau~enici od osnovnite u~ili{ta na teritorijata na op{tinata, kako i niza kulturnimanifestacii: folklorni festivali, likovni kolonii, teatarski proekti, raznovidnirabotilnici i dr. Vo sorabotka so NVO, odnosno klubovi kako {to se: „VAVILON” vo U.Z.Karpo{ 1, mladinski „KLUB TRIAGOLNIK” vo U.Z. Vlae 1 kade {to mladite mo`at da gopopolnat svoeto slobodno vreme, se organiziraat predavawa od razni oblasti koi gi zasegaatmladite, potoa se organiziraat besplatni kursevi po kompjuteri, stranski jazici, slikawe idr.Isto taka i vo sorabotka so policijata i sovetodavnite grupi na gra|ani se distribuirapropaganden materijal, odr`ani se pove}e predavawa i rabotilnici vo osnovnite u~ili{ta.U~estvuva vo izgotvuvawe na Akcioniot plan za drogi vo ramkite na KARDS proektot.Vo periodot 2008 - 2010 godina }e realizira proekt za osnovawe na Centar zasovetuvawe i prevencija od droga, kako i formirawe na u~eni~ki kancelarii za zdravo`iveewe.O.U. „Petar Pop Arsov” od 2004 godina raboti na proekt „Borba protiv zavisnostite” vosorabotka so OBSE. Proektot prodol`uva i vo 2008 godina.Vo sorabotka so Zdravstveniot dom - Skopje, vo 2006 godina e realiziran proektot„Gradewe na zdrav `ivot niz zdravi `ivotni stilovi kaj majkata i decata”.Op{tina \or~e Petrov:Raboti na prevencija na drogi vo gradinkite i osnovnite u~ili{ta. Vo sorabotka soZdru`enieto za za{tita na pravata na deteto planira da izvr{i edukacija na u~enicite voosnovnite u~ili{ta za asocijalnite pojavi vo tekot na slednite 2 godini.O.U. „Mir~e Acev” vo sorabotka so NVO Kontakt realizira predavawa za prevencija nazloupotreba na drogi, istra`uvawe i rabotilnici so roditelite.O.U. „Joakim Kr~ovski”, Volkovo vo sorabotka so NVO Marita realizira proekt zaopasnosti od drogi vo 2006 godina, a nekolku godini raboti psiholo{ki rabotilnici na raznitemi vo sorabotka so NVO Vorld Vajd.Centarot za obrazovna poddr{ka – „Dendo vas” vo periodot 2005 – 2007 godinarealizira Programa za obrazovanie na Romite so nekolku predavawa za drogite.28

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinaGrad Skopje:Vo Gradot Skopje vo 2000 godina be{e formirano Gradskoto koordinativno telo zaborba protiv drogite, koe gi obedini nevladinite organizacii vo prevencijata nazloupotrebata na drogite.Vo 2000 god. Gradot Skopje go poddr`a otvoraweto na prvoto sovetuvali{te so infolinijaza mladite i roditelite soo~eni so upotreba na drogi, vo realizacija na NVO Doverba.Grad Skopje vo 2006 i 2007 godina be{e vklu~en kako eden od 4-te pilot--gradovi vo RM vo realizacija na EU KARDS Tvining proektot „Borba protiv kriminalotpovrzan so droga”. Nositel na proektot, od makedonska strana, be{e Ministerstvoto zazdravstvo, a vo negovata realizacija aktivno u~estvuvaa u{te nekolku relevantniministerstva, kako i lokalnata samouprava od nekolku op{tini vo R. Makedonija.Realizacijata na proektot zapo~na so razmena na iskustvo i mentorstvo na eksperti odHolandija i Ungarija i klu~nite akteri koi rabotat na poleto na spravuvawe na problemite oddroga. Pokraj vklu~enite pilot-gradovi, aktivno participiraa i zdru`enija na gra|ani,u~ili{ta, policijata, Centarot za socijalna rabota i medicinski ustanovi od Grad Skopje.Gradot Skopje vo ovoj proekt rabote{e vo nasoka na organizacija i koordinacija na licai ustanovi, va`ni subjekti vo ovaa problematika, vo nasoka na organizirawe obuki irazvivawe istra`uvawa i preventivni programi vo u~ili{tata.Vo tekot na 2007 godina se realizira{e proektot „U~enicite - kreatori na sopstvenotozdravje i `ivotna sredina vo svojot grad”.Ovoj Proekt pretstavuva del od Programata za rabota na Oddelenieto za obrazovaniena Grad Skopje za 2007 i 2008 godina i se realizira vo sorabotka so Algoritam Centarot.Proektot zapo~na so realizacija minatata godina vo 10 sredni u~ili{ta, a ovaa godinaprodol`uva so realizacija na vtorata faza vo ostanatite 11 sredni u~ili{ta koi se podingerencii na Grad Skopje.Osnovnata cel na Proektot be{e realizirawe na vonnastavni aktivnosti vo sredniteu~ili{ta na gradot vo koi u~enicite }e bidat aktivno vklu~eni preku izrabotka na sopstveniproekti, vo koi }e tretiraat relevantni problemi od nivniot sekojdneven `ivot.Proektnite aktivnosti bea organizirani vo forma na rabotilnici, strukturirani vonekolku fazi: faza na selekcija, faza na istra`uvawe, faza na akcija i faza na promena.Temite na u~eni~kite proekti se odnesuvaa na pra{awa povrzani so rodot, vrskite me|upartnerite od razli~na etni~ka pripadnost, homoseksualnosta, sportot, prevencija od sidata,(zlo)upotrebata na drogi, potrebata od bife vo u~ili{tata, problemi so ’rbetniot stolb,unapreduvawe na higienata vo u~ili{tata i sl. Ovie temi se povrzani so rizi~niteodnesuvawa kaj mladite, kulturata na mladite, zdravi `ivotni stilovi, unapreduvawe na`ivotnata sredina, rodovi relacii itn. U~estvoto vo vakvi proekti vo koi u~enicitesamostojno gi identifikuvaat problemite i na~inite na nivno nadminuvawe dade mo`nost zanivno iskustveno u~ewe, koe kako kraen rezultat ja dava zgolemenata podgotvenost zaprezemawe odgovornost za sopstvenoto zdravje.Grad Skopje vo 2007 godina inicira{e kvalitativno istra`uvawe sporedmetodologijata na brza procenka i odgovor.Proektot ima cel namaluvawe na pobaruvaweto na droga preku soodvetna preventivnaprograma bazirana na potrebite, kapacitetite i podgotvenosta na sredno{kolskata mladina ivrabotenite vo srednite u~ili{ta.Vrz osnova na rezultatite dobieni od istra`uvaweto }e proizlezat nasokite zakreirawe preventivni programi i intervenciite za rano prepoznavawe i spravuvawe soproblemot na drogi, koi vo vtorata faza od Proektot bi se implementirale vo obrazovniotproces.Istra`uvaweto }e se realizira vo 2008 godina i toa e navedeno vo Akcioniot plan zadrogi na Grad Skopje.Vo 2007 godina, Gradot Skopje vo sorabotka so Makedonskata mre`a za namaluvawe na{teti – MMN[ go realiziraa proektot „Mre`a na gradovite za politika na drogi”, koj be{e29

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinanamenet da sozdade uslovi i da izgradi kapaciteti za uspe{no spravuvawe so problemitepovrzani so drogata na lokalno nivo.Rezultat od vospostavenata sorabotka i od sprovedeniot Proekt e formiranotoKoordinativno telo za drogi, izgotvenata Lokalna strategija i akcioni planovi zaspravuvawe na problemot na drogata vo gradot, kako i otvorena kancelarija na Lokalenekspertski centar za drogi vo Gradskata biblioteka „Bra}a Miladinovci”. Ovaa kancelarijaovozmo`i uslovi za rabota na ekspertskiot tim od Koordinativnoto telo, kako i logisti~kapoddr{ka na aktivnostite.PRILOG 2Aktivnosti na policijataVo borbata protiv zloupotrebata na drogata policijata nastojuva so site raspolo`livisredstva da ja ograni~i ponudata na drogi. Policijata, pred sè, ja interesiraat dilerite i natoj na~in dejstvuva preventivno. Uspesite vo pronao|aweto i li{uvaweto od sloboda nauli~nite dileri gi tera preprodava~ite da bidat popretpazlivi, a obidite na policijata dago spre~i sostanuvaweto na LZD i nivnite dileri na javni mesta doveduva do nivnopovlekuvawe na mesta kade {to te{ko mo`at da se najdat.Soglasno so zakonskite ovlastuvawa Ministerstvoto za vnatre{ni raboti prekusoodvetnite slu`bi vo sodejstvo so Ministerstvoto za obrazovanie prezema kontinuiranimerki i aktivnosti za popre~uvawe na zloupotrebata na drogi so realizirawe na predavawaza u~enici, nastavnici i roditeli vo u~ili{tata i drugite obrazovni ustanovi. Pritoa vopove}e gradovi se realizira Programata „Rizici stop”; proektot „Povisok stepen naanga`iranost za spre~uvawe i otkrivawe na zavisnicite” i rabotilnici za prevencija nazloupotreba na droga.MVR vo sorabotka so oddelni institucii pri prezemaweto na merki i aktivnostinaiduva i na zakonski ograni~uvawa bidej}i e potrebna inicijativa i soglasnost od niv.Kako poseben problem e zloupotrebata na metadonot i lekarstvata so generi~ko imetramadol za koi i pokraj toa {to se na poseben re`im na izdavawe vo privatnite aptekimladite nepre~eno gi zemaat, a ima slu~ai koga se prodavaat i na par~e (se davaat onolkutableti kolku {to liceto ima pari). Od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vosodejstvo so Biroto za lekovi se izvr{eni kontroli vo pove}e apteki, no i pokraj ovieaktivnosti postojat soznanija deka e vo porast izdavaweto na metadon i tramadol.Nedozvolena trgovija Skopje 2007Nedozvolenata trgovija i vo 2007 be{e zastapena na podra~jeto na gradot. Otkrienitekrivi~ni dela bele`at namaluvawe vo odnos na prethodnata godina, me|utoa imaat zadr`anotrend na zgolemuvawe vo sporedba so podolg vremenski period.Vo ramkite na ovaa oblast, za odbele`uvawe e za~estenata pojava na rasturawe drogavo KPU „Idrizovo” i Istra`niot zatvor „[utka” poradi {to vo ramkite na operativnakontrola ovaa godina se realizirani 26 slu~ai na nedozvolena trgovija so heroin za {to sepodneseni prijavi protiv 26 zatvorenici, a izvr{eni se razgovori so 81 osudeno lice vo vrskaso poseduvawe na droga.Vo ramkite na Programata „Rizici stop”, odr`ani se predavawa vo srednite u~ili{tavo gradot.Vo borbata protiv zloupotrebata na drogata, policijata nastojuva so site raspolo`livimo`nosti da ja ograni~i ponudata na drogi i taka da im pomogne na nadle`nite ustanovi vonivnite obidi za terapija.30

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinaPolicijata i zaednicataPotrebata od sorabotka pome|u policijata i edinicite na lokalnata samouprava ima i pravnaramka vo Zakonot za vnatre{ni raboti („Slu`ben vesnik na RM” br.19/95, 55/97, 38/02, 33/03,19/04 i 51/05), Zakonot za policija („Slu`ben vesnik na RM” br.114/06) i Zakonot za lokalnatasamouprava („Slu`ben vesnik na RM” br.5/02).Policijata sorabotuva so organite na op{tinite i Gradot Skopje za rabotite {to seodnesuvaat na javnata bezbednost i bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata.Zaradi ostvaruvawe na sorabotkata i zacvrstuvawe na vlijanieto na javnosta, vorabotata na policijata mo`at da se formiraat sovetodavni i koordinativni tela (soveti ikomisii) so cel da se izgradat zaedni~ki preporaki za podobruvawe na javnata bezbednost napodra~jeto na op{tinata i na Gradot Skopje, gradewe na doverba i partnerski odnosi vopreveniraweto na pojavite {to vlijaat na bezbednosta.Vo ~lenot 36 od Zakonot za lokalnata samouprava se utvrdeni nadle`nostite naSovetot na op{tinata. Me|u drugite, utvrdena e nadle`nosta na Sovetot da go razgleduva iusvojuva Godi{niot izve{taj za javnata bezbednost na podra~jeto na op{tinata, koj godostavuva do ministerot za vnatre{ni raboti i narodniot pravobranitel. Sovetot, isto taka,mo`e da dava preporaki na rakovodnoto lice na podra~nata edinica na Ministerstvoto zavnatre{ni raboti od oblasta na javnata bezbednost i bezbednosta vo soobra}ajot.Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, trgnuvaj}i od zakonski utvrdeniot delokrug nanadle`nosti, kako i vo sorabotka so me|unarodnite organizacii (Evropskata unija, OBSE,NATO), sekojdnevno sproveduva obemni i intenzivni aktivnosti za gradewe na me|usebnadoverba i partnerstvo pome|u policijata i naselenieto na lokalno nivo vo smisla naprevencija od mo`ni konflikti, imaj}i pritoa predvid deka prevencijata e temel nakoncepcijata za sorabotka pome|u policijata i gra|anite. Vo taa smisla, sprovedena e obuka nagolem broj policiski slu`benici vo sorabotka so OBSE i drugi me|unarodni organizacii.Policiskite slu`benici aktivno se vklu~eni i vo raboteweto na sovetodavnite grupina gra|ani, koi se formiraat na nivo na op{tini vo ~ija rabota u~estvuvaat pretstavnici odop{tinite, pretstavnici od gra|anskoto op{testvo (biznismeni, zdru`enija na gra|ani,meduimi), pretstavnici od organite na dr`avnata uprava, pretstavnici od OBSE i gra|anite.Osnovnata zada~a na lokalnite soveti za prevencija bi bila priem na barawa,informacii, predlozi, sugestii, pretstavki od gra|anite; nivno razgleduvawe od strana nasite ~lenovi na Sovetot, identifikacija na problemite, gradewe na strategija so celiznao|awe na najprifatlivo re{enie za nadminuvawe na nesakanite situacii i problemi sokoi se sretnuvaat gra|anite.Preku pribli`uvaweto na policijata do gra|anite se o~ekuva namaluvawe nanegativniot trend na kriminalot na nivo na op{tinite, a osobeno se o~ekuva zgolemuvawe nadoverbata i partnerstvoto pome|u gra|anite i policijata, a so toa i zajaknuvawe nabezbednosta na lokalno nivo.PRILOG 3Podatoci vo vrska so postoe~kite kapaciteti za lekuvawe vo gradot SkopjeVo momentov, najgolem broj lica koi zloupotrebuvaat droga se lekuvaat voPsihijatriskata bolnica vo Skopje. Pri bolnicata postoi Centar za prevencija i tretman nazloupotreba i zavisnost od drogi i drugi psihoaktivni supstancii vo Kisela Voda, vo kojpostojat ~etiri oddelenija kade {to se sproveduva lekuvawe na lica zavisni od droga:Dnevnata bolnica za prevencija i tretman na zloupotreba i zavisnost od drogi i drugipsihoaktivni supstancii, Dnevnata bolnica za prodol`en tretman na zavisnost od drogi,Oddelenie za stacionarno lekuvawe - Oddelenie za priem, dijagnostika i intenzivnolekuvawe na zloupotreba i zavisnost od drogi i drugi psihoaktivni supstancii iKonsultativno specijalisti~ko oddelenie - ambulanta.31

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinaVo bolnicata se lekuvaat pribli`no 350 lica vo programite za odr`uvawe so metadoni pribli`no 15 na Stacionarnoto oddelenie za detoksikacija kade {to se primenuvasimptomatska terapija za tretman na apstinencijalnata kriza.Na Klinikata za toksikologija i urgentna interna medicina se tretiraat intoksiciranilica, no se vr{at i detoksifikaciski tretmani na LZD. Vo 2008 - 2010 godina se planira dase sproveduva detoksifikacija so klonidin i buprenorfin (lekovi koi vo momentot ne seregistrirani vo na{ata Republika, a se prepora~uvaat za tretman na opijatna zavisnost odmedicinata bazirana na dokazi). Isto taka se planiraat preventivni edukaciski {koli zasomatski komplikacii kaj zavisnici, koi }e bidat izveduvani po u~ili{tata i edukaciski{koli za somatski komplikacii od aplikacija na droga, koi }e bidat izveduvani na Klinikataza toksikologija.Klinikata po psihijatrija na Oddelot za deca i mladi povremeno i vo mal broj tretiramladi lica koi imaat problem so zloupotreba na droga i drugi psihoaktivni supstancii, kakoi Oddelot za biolo{ka psihijatrija kade {to se tretiraat povozrasni lica, no ni na obeteoddelenija ne se upotrebuvaat lekovi koi se prepora~uvaat od medicinata bazirana nadokazi, kako {to e supstituciskata terapija za detoksikacija ili za odr`uvawe.Na Klinikata za pedijatrija pri Klini~ki centar ne se nudat nikakvi servisi iaktivnost za zloupotreba na droga i smetaat deka vo prevencijata, ranoto otkrivawe inavremeniot tretman na decata koi imaat problem so droga treba da se vklu~at pedijatrite odterenot.Vo ramkite na Zdravstveniot dom - Skopje pedijatrite mnogu retko, na barawe naroditel vr{at upatuvawe za laboratoriski test za otkrivawe na droga vo urinata.Vo Zdravstveniot dom na Skopje - Skopje R.E., vo Slu`bata za itna medicinska pomo{juli - oktomvri 2007 godina primeni se povici i izvr{eni intervencii vo 57 slu~ai so upatnadijagnoza „Narkomanija”.Vo Voenata bolnica - Skopje mnogu retko se pravi takanare~ena „suva detoksikacija” oddrogi, ne se upotrebuvaat lekovi koi se prepora~uvaat za tretman na opijatna zavisnost odmedicinata bazirana na dokazi.Vo nekolku privatni ordinacii se lekuvaat lica koi zloupotrebuvaat drogi i drugipsihoaktivni supstancii so ili bez lekovi, koi se prepora~uvaat za tretman na opijatnazavisnost od medicinata bazirana na dokazi.Vo zatvorot „Idrizovo” ima pribli`no 500 lica koi upotrebuvale ili sè u{teupotrebuvaat drogi od koi najgolem broj imaat razvieno zavisnost, a samo pribli`no 200 licase vo metadonskata programa. Vo Kazneno - popravnata ustanova KPU „Idrizovo”, vo tekot na2006 god. bile lekuvani vkupno 387 osudeni lica (380 ma`i i 7 `eni). Vo izminatite 3 godini,so finansiska poddr{ka od Globalniot fond se obezbeduva metadonska terapija.Tretmanot na zavisnicite se soo~uva so brojni problemi: kadrovski, nemawe natretmanski opcii i lekovi (edinstveno metadon) i niska prose~na dnevna doza na metadon popacient (4,5 ml), koja doza ne go blokira efektot na heroinot.Poradi nedovolnite kapaciteti (broj na institucii za lekuvawe) vo Skopje, zazna~itelen broj na lica programite za tretman na zavisnost od droga vo gradot ne sedostapni, pa del od licata za da go dobijat potrebniot tretman patuvaat do centrite zatretman na zavisnost od droga vo drugite gradovi od Republikata.NVO Doverba, vo sorabotka so brojni me|unarodni organizacii, kontinuirano raboti napodobruvawe na uslovite za lekuvawe na licata zavisni od drogi vo Centarot za prevencija itretman na zloupotreba i zavisnost od drogi i drugi psihoaktivni supstancii vo Kisela Voda,obezbeduvaj}i finansiski sredstva za sanacija, oprema i sl.32

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinaPRILOG 4Analiza na programite za rehabilitacija i resocijalizacija vo svetot, vo R. Makedonijai vo Gradot SkopjeVo zemjite na EU i vo svetot, programite za resocijalizacija i rehabilitacija nalekuvanite LKD se va`en integralen del na seopfatnite terapevtski programi bidej}i seznae deka bez niv terapevtskiot uspeh }e bide mal, a stapkata na vlo{uvawe osobeno visoka(stapka na recidivnost - povtorno vra}awe na droga). Toa, pak, negativno }e vlijae i nacelosnata socijalna reintegracija na LKD, a nivnata stigmatizacija, marginalizacija isocijalno isklu~uvawe }e se prodlabo~uvaat. Vo planiraweto i realizacijata na programiteu~estvuvaat site relevantni faktori vo lokalnata zaednica, so osoben akcent na gra|anskiotsektor (NVO), verskite organizacii, obrazovnite institucii, sportskite zdru`enija, biznissektoroti dr., a finansiski poddr`ani od nacionalni (dr`avni, lokalni, privatni) ime|unarodni fondacii i organizacii.Vo Republika Makedonija programite za rehabilitacija i resocijalizacija senedovolno zastapeni, skromni po svoite sodr`ini i ne se del od sistemskite re{enija so {tone uspevaat da dadat odgovor na potrebite na celnata grupa vo re{avaweto na ovoj slo`enproblem. Naj~esto se odvivaat vo ramkite na zdravstvenite ustanovi, centrite za prevencija itretman na zloupotreba na drogi, vodeni od multidisciplinarni timovi, {to dopolnitelno gimarginalizira ovie lica i ja ote`nuva nivnata uspe{na socijalna reintegracija.Samo vo dva grada vo Republikata (Ohrid i Kumanovo) postojat dnevni centri zarehabilitacija i resocijalizacija na LKD, otvoreni vo 2005 i 2006 god. od strana na MTSP, koiimaat dobra sorabotka so centrite za prevencija i tretman na zloupotreba na drogi prizdravstvenite organizacii vo imenuvanite gradovi. Vodeni se od stru~ni timovi pri centriteza socijalna rabota, so odreden broj sodr`ini.U~estvoto na verskite zaednici se zabele`uva vo aktivnostite na MPC vo Strumi~kataeparhija (vo sorabotka so NVO IZBOR) i nekolku drugi manastirski kompleksi koi, sè u{te, nese del od sistemskite re{enija.Vo Gradot Skopje i negovata okolina odredeni formi na rehabilitacija iresocijalizacija za LKD sproveduvaat slednite NVO: NVO DOVERBA (preku kreativniterabotilnici, psihosocijalnite programi, grupite za samopomo{ i semejnite grupi za poddr{ka)i NVO HOPS (preku Psihosocijalniot klub); no ne se prepoznaeni kako va`ni segmenti nasistemskite re{enija nitu se finansiski poddr`ani od dr`avata.Zdru`enieto na socijalni rabotnici na grad Skopje so poddr{ka na UNICEF rabote{ena podobruvawe na kapacitetite na stru~nite lica od centrite za socijalna rabota idnevnite centri za prifa}awe i lekuvawe na lica so problem od upotreba na droga.NVO „Predizvik za mladite” realizira seopfatna programa od rezidencijalen,polurezidencijalen i od otvoren tip, no so ograni~eni kapaciteti i ne kako del odsistemskite re{enija. I vo ramkite na nekoi drugi NVO, na pr. SO@M, diskontinuirano sesproveduvaat odredeni aktivnosti, pred sè, vo forma na psihosocijalna poddr{ka zasemejnite ~lenovi na celnata grupa.Biznis-sektorot sè u{te e neinformiran i ne e sosema vklu~en za da poddr`i del odaktivnostite.Pregled na pri~inite i posledicite vo vrska so rehabilitacijata i resocijalizacijata naLKD vo Gradot SkopjePrisutni sostojbi:- Nezainteresiranost i nedovolna funkcionalnost na odgovornite institucii, nezadovolitelnonivo na sorabotka, slaba razmena na informacii i nekoordiniranost;- Nedovolna i neto~na informiranost na javnosta; vklu~itelno i kaj donositelite na odlukivo lokalnata samouprava, nedostatok na informativni kampawi i materijali, nedovolnainformiranost i vklu~enost na mediumite, kako i neprilagodenost na mediumskite prezenta-33

Lokalna strategija za drogi na Grad Skopje (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija i resocijalizacija, namaluvawe na {teti, gradska bezbednost) 2008 - 2013 godinacii na problemot, predrasudi, stereotipi, mitovi i tabui vo vrska so koristeweto na droga iprognozata na tretmanot;- Nesenzitivnost, nezainteresiranost i nemotiviranost na referentni profesionalnigrupi/poedinci vo socijalniot, obrazovniot, zdravstveniot i pravniot sistem, vo biznissektoroti dr.; golem broj predrasudi, stereotipi, mitovi i tabui vo vrska so koristeweto nadroga i prognozite za ishodot od tretmanot;- Nedostig na organizirani formi na dejstvuvawe na celnata grupa, niska samosvest zasopstvenite prava i mo`nosti;- Nedostasuvaat soodvetni organizirani formi (servisi) za rehabilitacija i resocijalizacijaza LKD (rezidencijalni; polurezidencijalni i drugi): sovetuvali{ta, psihosocijalniprogrami, programi za prevencija na recidivot, dnevni centri za rehabilitacija, socijalniklubovi, kreativni rabotilnici, terapevtski komuni;- Neadekvatno koristewe na slobodnoto vreme, slaba fizi~ka anga`iranost, nemo`nost zaorganizirano kreativno izrazuvawe, nedostatok na programi za rekreativen sport i fizi~karehabilitacija, nedostapni sportski tereni, neobu~en personal vo sportot, nedostapnost ineadekvatno funkcionirawe na sportskite i kulturni institucii i dr.;- Nedostig na centri za profesionalna orientacija (centri za edukacija, doedukacija, ponatamo{naedukacija, prekvalifikacija i dr.), programi za t.n. „kreditirano vrabotuvawe” i dr.Posledici:- Visoka stapka na recidivnost (povtorno vra}awe na drogata);- Porast na predozirawa i smrtnost;- Zgolemen rizik za prenesuvawe na HIV i SPI;- Zgolemena stapka na kriminalitet;- Zgolemeni tro{oci vo zdravstveniot, pravosudniot i socijalniot sistem;- Naru{en socijalen mir vo lokalnata zaednica;- Naru{eni semejni odnosi;- Porast na socijalni problemi na li~en, semeen, obrazoven, profesionalen plan;- Visoka stapka na stigma, socijalna izolacija, diskriminalizacija i marginalizacija na LKD.PRILOG 5Podatoci za postoe~kite servisi za namaluvawe na {tetiteProgramite za namaluvawe na {tetite od upotreba na drogi vo gradot Skopje postojat odsredinata na 80-tite so otvoraweto na prvata Programa za odr`uvawe so supstitut. Vo 1996godina se otvora i prvata Programa za razmena na sterilen pribor za injektirawe. Ovieprogrami va`at kako primeri na dobra praksa i na nivo na Evropa.Denes postoi edna Programa za odr`uvawe so supstitut, koja poradi popolnet kapacitete zatvorena za priem na novi klienti. Postojat 3 centri za namaluvawe na {tetite kade {to,osven razmena na sterilen pribor za injektirawe, se nudat i uslugi od medicinsko lice,socijalen rabotnik i pravnik. Istite ovie uslugi gi davaat i terenskite timovi, koi rabotat12 ~asa dnevno. Vo prosek, na godi{no nivo ovie programi vo Skopje opfa}aat pove}e od 1.100korisnici na drogi. Sepak, ova ne e ni polovina od pretpostaveniot broj na 3.000 – 4.000problemati~ni korisnici na drogi. Isto taka postojat i 4 grupi za samopo{, 2 telefonskilinii za informirawe i sovetuvawe, kako i posebna programa koja gi opfa}a KD koi seseksualni rabotnici.Osven Programata za odr`uvawe so supstitut, site drugi programi za namaluvawe na{tetite gi sproveduvaat zdru`enija na gra|ani.34

CIP – Katalogizacija vo publikacija;Narodna i Univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje364.692:178.81:352(497.711)*2008/13*364.692:178.81:352(497.711)*2008/10*(083.92)LOKALNA strategija za drogi na grad Skopje: (prevencija, lekuvawe, rehabilitacija, namaluvawe na {teti igradska bezbednost) : 2008-2013 godina / [ raboten tim Eleonora P. Nikolovska... [ i dr. ] ; prevod od makedonski naangliski jazik Krisi Naumovski ]. - Skopje : Grad Skopje, Sektor za javni dejnosti, Oddelenie za socijalna, detska izdravstvena za{tita, 2008. - 33 str. ; 31 sm + prilog- - Akcionen plan za drogi na grad Skopje. - 33 str. : tabeli ; 21 h 29 smISBN 978-9989-2827-6-8 (kn.)ISBN 978-9989-2827-7-5 (prilog)a) Skopje, Grad - Droga - Strategija - 2008-2013b) Skopje, Grad - Droga - 2008-2010 - Akcioni planoviCOBISS.MK-ID 73544458