KMETIJSKE AKTUALNE NOVICE - KGZ Ptuj

TISKOVINA: 1300 IZVODOVPoštnina plačana pri pošti2310 Slovenska BistricaKMETIJSKEObèinaOplotnicaObèinaSlovenska BistricaAKTUALNENOVICEštevilka 34Kmetijsko gozdarski zavod PTUJKmetijska svetovalna službaSlovenska BistricaLjubljanska 93,2310 Slov.Bistricatel.: (02) 843 01 30,(02) 805 58 80,fax: (02) 843 01 31ObèinaPoljèaneKGZS, ZAVOD PTUJ, KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBASLOVENSKA BISTRICA, OBČINA SLOVENSKA BISTRICA,OBČINA OPLOTNICA, OBČINA MAKOLE, OBČINA POLJČANEAvgust 2011

Kmetijske aktualne noviceKGZS, Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Slovenska Bistrica, občina Slovenska Bistrica,občina Oplotnica, občina Makole, občina Poljčane, Kmetijske aktualne novice, številka 34, avgust 2011Vaši kmetijski svetovalci smo:SREČKO RAJH, svetovalec za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti za občineSlovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in MakoleURADNE URE: vsako sredo od 8. do 12. ureTELEFON: 031 649 018, 80 55 884EDVARD JUG, svetovalec za območje Poljčan in MakolURADNE URE: vsak torek od 8. do 12. ureTELEFON: 031 649 016, 80 55 882MARIJA KRESNIK, svetovalka za območje Šmartnega na Pohorju in PolskaveURADNE URE: vsak petek od 8. do 12. ureTELEFON: 031 649 014, 843 01 32HELENA KAPUN, svetovalka za območje Tinja in Zgornje Ložnice, vodja izpostaveURADNE URE: vsak četrtek od 8. do 12. ureTELEFON: 031 649 013, 80 55 880VALERIJA KOVAČIČ, svetovalka za območje Laporja, Črešnjevca in SlovenskeBistriceURADNE URE: vsako sredo od 8. do 12. ureTELEFON: 051 331 864, 843 01 30STANKA PAŽEK, svetovalka za območje občine Oplotnica in KS KebeljURADNE URE: vsak ponedeljek od 8. do 12. ure, v Oplotnici vsako sredo od 9. do12. ureTELEFON: 031 649 017, 80 55 881ANTON HOHLER, specialist za živinorejsko tehnologijoURADNE URE: vsak ponedeljek od 8. do 10. ureTELEFON: 031 649 011, 80 55 8852 Avgust 2011

Kmetijske aktualne noviceKAZALO VSEBINEODPRTI DRŽAVNI RAZPISI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4ALI SE ZAVEDAMO PREDNOSTI LOKALNO PRIDELANE HRANE? . . . . . . . . . . . . . . . . . 6POHORSKA BUNKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7DO REŠITEV ZA ODPADNE VODE Z NAŠEGA PODEŽELJA TUDI SKOZIPROJEKT »MALE ČISTILNE NAPRAVE« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8OBVESTILO VINOGRADNIKOM IN VINARJEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11VINOGRADNIŠTVO NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE SLOVENSKA BISTRICA . . . . . . 12TROJČKI NA KMETIJI VRBEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14POSEBNOSTI PRI SPRAVILU MANJ RAZŠIRJENIH POLJŠČIN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14RAZVOJ, STANJE IN PRIHODNOST REJE DROBNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17DA BODO OVCE POPASLE VEČ ZELINJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Z VLAKCEM PO MAKOLSKI OBČINI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22JAVNI POZIV ZA ODDAJO PROJEKTNIH PREDLOGOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2315. PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24POMEMBNA OBVESTILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Nasvete in obvestila so pripravili:Helena Kapun, univ. dipl. inž. zoot., terenska svetovalka, vodja izpostaveMarija Kresnik, univ. dipl. inž. kmet., terenska svetovalkaEdvard Jug, inž. kmet., terenski svetovalecSrečko Rajh, inž. kmet., terenski svetovalecValerija Kovačič, inž. kmet., terenska svetovalkaStanka Pažek, univ. dipl. inž. kmet., terenska svetovalkaPeter Pribožič, Kmetijsko gozdarski zavod PtujDaniel Skaza, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj – selekcijaDragica Zadravec, Kmetijski zavod MariborSlavka Zafošnik, občina Slovenska BistricaJernej Rak, občina PoljčaneAvgust 20113

Kmetijske aktualne noviceALI SE ZAVEDAMO PREDNOSTI LOKALNOPRIDELANE HRANE?Potrošniški vsakdan nas usmerja v veliketrgovske centre in nakupovanje v njih jeza sodobnega človeka postala že nekakšnaobveznost in del našega vsakdana. S svojimpotrošniškim obnašanjem smo se zasvojili zoskrbo s »potrebnimi« izdelki iz teh nakupovalnihcentrov. Zakaj potrebnimi pod narekovaji?Predvsem zaradi razloga, da se v tehnaših nakupih pogosto skrivajo stvari, ki jihne potrebujemo in nam zaradi prekomernegauživanja pogosto pomenijo slabšanje našihzdravstvenih stanj. Kar ozrimo se naokrog inpri tem ne pozabimo pogledati tudi samegasebe in kar hitro bomo ugotovili, da imamovečinoma že vidne posledice teh prekomernihnakupovalnih užitkov, ki so vidni v oblikiprekomerne teže.In kaj lahko tukaj spremenimo? V začetkučesa velikega gotovo ne, z majhnimi korakipa bi se lahko postopoma tudi na tem področjukaj spreobrnilo. Prav gotovo je ena odmožnosti tudi v tem, da potrošnikom začnemoponujati lokalno pridelano hrano in jo neposrednoprodajati potrošnikom, brez posrednikovin s tem povezanih dodatnih stroškov.Ljudje, spremenjeni v potrošnike, so takozvesti kupci v nakupovalnih središčih predvsemzato, ker so dnevno dobesedno zasipaniz informacijami iz propagandnih letakov, kijih vabijo v vedno nove in nove nakupovalneakcije po vedno izjemno ugodnih cenah.Naši poštni nabiralniki se kar napihujejo odpapirja, uporabljenega v namene reklame.Tako se vse bolj in bolj pogrezamo v lovkeglobalnih trgovcev, ki nam iz celotnega svetadovažajo najrazličnejše dobrine tega sveta.In kako dolgo še? Dokler bo cena nafte (kije v stalnem porastu) še omogočala, da s takopotratnim razsipavanjem energije vse bolj inbolj onesnažujemo naš planet in hkrati zadovoljujemosvoje potrošniške razvade.Zato je skrajni čas, da vsaj svoja razmišljanjaobrnemo v drugo smer in si začnemo nalivatičistega vina. In ena od teh usmeritev je tudiusmeritev v lokalno pridelano hrano, ki jolahko zaužijemo na lokalni ravni. Kaj vseto prinaša s seboj, pa v nekaj spodnjih vrsticah.Lokalno pridelani kmetijski proizvodi, šeposebej to velja za sadje in zelenjavo,prinašajo boljše okuse na našo mizo. To jepredvsem pogojeno z ugotovitvijo, da sekakovost svežih hranilnih snovi iz našihpridelkov kar hitro porazgubi, v kolikor sopodvrženi daljšim prevozom in skladiščenjem.Že po naravni poti so procesi zorenjav svežih pridelkih neustavljivi in pomenijonenehno spreminjanje izgubljanje hranljivihlastnosti. V tem primeru je torej v bližiniproizveden kmetijski pridelek v veliki prednostipred pridelki, pripeljanimi iz drugihoddaljenih krajev in celin.Z lokalno oskrbo podpiramo kmetije, ki delajoin živijo med nami. Z nakupom živilna teh kmetijah jim dajemo zaslužek in obpreživetju teh kmetij tudi sami sebi zagotovimo,da se bodo z njimi oskrbovali tudinaši nasledniki.Hkrati lokalno pridelana hrana varuje tudigenetsko raznolikost. Sodobno kmetijstvoizbira vse ožji izbor sort, ki ustrezajo pogojemdolgotrajnega skladiščenja, pakiranja,transporta in dolgega preživetja na prodajnipolici. Ob lokalni prodaji pa je možnostohranjanja sort, ki nimajo vseh teh sposobnosti,imajo pa lahko boljše okuse in ob primernirazporeditvi tudi daljši čas spravila ins tem tudi oskrbe trga.6 Avgust 2011

Kmetijske aktualne noviceDružinske kmetije, ki obdelujejo svoja zemljišča,s tem tudi ohranjajo kulturno krajinoin so najboljši skrbnik svojih rodovitnihpovršin. Z ohranjanjem njihovih dohodkovskozi lokalno prodajo bomo tudi pripomogli,da bo tako tudi v prihodnje. In prav tegase moramo oboji zavedati. Tako na eni stranikmetje, ki si morajo upati svojo proizvodnjoprodajati lokalno, kakor tudi potrošniki, dadajejo prednost nakupu lokalno pridelanehrane, ki bo nudila vso pestrost okusov.Srečko RAJHPOHORSKA BUNKAVeliko dobrot z našega podeželja je skritihin širši javnosti zaradi njene neprepoznavnostina trgu tudi neznanih. Prav pa bi bilo,da bi takšne posebnosti približali našemukupcu in ga razveselili z okusom, ki je značilenza pristne domače izdelke z našegapodeželja. In eden od takšnih izdelkov jeprav gotovo POHORSKA BUNKA, katereposamične izdelke je mogoče dobiti nanekaterih kmetijah. Da se bo zgodba začelarazvijati v pravo smer, bi bilo dobro, da sevsi, ki se s tovrstno predelavo mesa ukvarjate,tako za domače potrebe kakor za potrebenaključnih kupcev, spoznate in začnete skupajustvarjati pot, ki bi morda nekoč v prihodnostilahko prerasla tudi v kaj več. Kajpa je to - »kaj več«? V prvi vrsti bi bilo tospoznavanje predelovalcev med seboj, izmenjavaizkušenj, morda ocenjevanje izdelkov,spoznavanje z morda že pozabljenimirecepturami priprave pohorske bunke …Dolgoročnejši cilji so lahko postavljeni tudiAvgust 2011višje in lahko segajo celo do zaščite geografskegaporekla takšnega izdelka. In kakozačeti? Vsekakor je najprej najvažneje, dapoiščemo zainteresirane kmete, ki se s tovrstnopredelavo že ukvarjajo! Prav zaraditega vabimo vse, ki jih tovrstna pridelavazanima in imate z njo izkušnje, da se namjavite in da skupaj sestavimo ekipo, ki bopripravljena iti po poti zgodbe o POHOR-SKI BUNKI. Za začetek in podrobnejšespoznavanje načrtovane poti torej ne potrebujemoničesar drugega, kot lastno pobudo- telefonski klic, s katerim boste sporočilipripravljenost sodelovanja. To lahko storites klicem na 031 649 018 (Srečko Rajh).Vašo dobro voljo in pripravljenost sodelovanjabomo poskušali dograditi z izkušnjamiiz dobrih praks po Sloveniji in z dobro voljose bomo vsi skupaj česa novega naučiliin morda kdaj v prihodnje to tudi finančnovnovčili. Pa kar pogumno do telefona!Srečko RAJH7

Kmetijske aktualne noviceDO REŠITEV ZA ODPADNE VODE Z NAŠEGAPODEŽELJA TUDI SKOZI PROJEKT»MALE ČISTILNE NAPRAVE«Človek s svojim življenjemin delovanjem že skozi tisočletjaspreminja svet okolisebe. Njegovo delovanje seje ohranjalo v najrazličnejšihoblikah, o čemer nampričajo tako najrazličnejšearheološke najdbe, kakorobjekti v naravi, ki so delonaših prednikov. In človeškasla po razvoju in ustvarjanjudobrim (predvsem zase) jeprignala naš razvoj do potrošniškedružbe, ki se počasi, avztrajno potaplja v lastno navlakosmeti, ki jih ustvarimopotrošniki. Kljub perečimproblemom, ki si jih povzročamos takšnim načinomživljenja, pa se vse skupajbolj ali manj vrti v isto smer.Seveda so dobrodošle čistilneakcije v skrbi za naše čistejšeokolje, in prav je, da sejih udeležimo. V prihodnjebo treba storiti še marsikajveč, v kolikor želimo našimzanamcem pustiti ta planetše kolikor toliko sposobnegaza življenje na njem. Urejenozbiranje in odlaganje smeti,ločevanje smeti, ponovnauporaba tako pridobljenihsurovin so poti v pravo smer.Ker pa s svojim bivanjemin življenjem ne povzročamosamo smeti, ki končajov kanti oziroma vrečki zasmeti, pač pa še različne odpadnevode, bomo prej alislej morali ugrizniti tudi v tonič kaj sladko jabolko. Kajto pomeni za posameznika,je seveda nekoliko odvisnotudi od tega, kje živite. Takoima občina Slovenska Bistricaže izdelane načrte zaizgradnjo takoimenovanihsistemov komunalnih aglomeracij,ki zajema določenanaselja in le v teh bodo spomočjo javnih sredstev izgrajenetako kanalizacije kakortudi čistilne naprave, karbodo tisti, ki bodo na takšnesisteme priključeni, sevedatudi plačevali. Za vsa ostalagospodinjstva, ki niso zajetav te sisteme, po oceni je tehokrog 4000, bodo le-ta moralareševati probleme z lastnimiodpadnimi vodami vlastni režiji in s svojimi sredstvi.Prav podrobnejši seznanitvis predpisi s tega področjain do kdaj morate rešitičiščenje svojih odpadnihvoda ter načine možnih rešitev,bomo predstavili skoziizobraževalni projekt Malečistilne naprave. Kmetijskasvetovalna služba SlovenskaBistrica se je s tem projektomprijavila na razpis Lokalneakcijske skupine LAS dobroza nas in uspeli z odobritvijo.In kaj načrtujemo izpeljati vokviru tega projekta?V projektu Male čistilne napravenačrtujemo seznanitiprebivalce občin SlovenskaBistrica, Poljčane in Makoleo veljavni zakonodaji na področjučiščenja lastnih komunalnihvoda. Projekt vključujegospodinjstva, ki nisozajeta v načrtovane sistemekomunalnih aglomeracij inbodo dolžni sami poskrbetiza čiščenje svojih komunalnihvoda. Po ocenah, ki smojo pripravili skupaj z JernejoZorko, univ. dipl. inž. kem.tehn. (Komunala SlovenskaBistrica), ni v te načrte zajetihokrog 4000 gospodinjstevs področja, ki ga zajemadelovanje LAS-a. Tako načrtujemoskozi ta projekt zajetivsa ta gospodinjstva. Osnovnanaloga projekta je seznanitevzajetih gospodinjstev spredpisi s področja odpadnihvoda in seznanitev z možnimirešitvami s tega področja.Možne rešitve predstavljajogradnje malih čistilnih napravv velikosti do 50 PE(populacijskih enot). Sevedaobstaja več tehnološkihrešitev. Za postavitve malihčistilnih naprav in skozi izobraževanjabi zainteresiranimpredstavili možne rešitve,predvsem stroške, povezanes postavitvijo in delovanjemmalih čistilnih naprav. Skozi8 Avgust 2011

Kmetijske aktualne noviceČiščenje odpadnih voda skozi ponikovalno poljedelavnice po celotnem območju občin SlovenskaBistrica, Makole in Poljčane bomopoizkušali najti zainteresirane skupine, ki bibile pripravljeni izvesti investicije v malečistilne naprave. S temi takoimenovanimivzorčnimi objekti bi se prijavili na naslednjerazpise LAS-a.V projektu Male čistilne naprave bomoopravili naslednje aktivnosti:• priprava in izvedba delavnic - 15 delavnicpo celotnem področju občin SlovenskaBistrica, Makole in Poljčane,trije ogledi čistilnih naprav, priprava,izdelava in razpošiljanje brošure z možnimirešitvami (naklada 5000 kosov).Potek projekta je načrtovan v času od 1. oktobra2011 do 30. aprila 2012.Prav predstavitev možnih rešitev in iskanjenajprimernejših oblik čistilnih naprav (takofi nančno kot tehnološko) je osrednja nalogatega projekta. V projektu bomo predstavilitudi možnosti sofinanciranja MČN v posameznihobčinah in spodbuditi občine, kitega ukrepa še nimajo , k izvajanju takšnegasofi nanciranja.Čiščenje odpadnih voda skozi rastlinsko čistilno napravoAvgust 20119

Kmetijske aktualne noviceZ odpadnimi vodami na podeželjuse srečujemo tudi nakmetijah in le-te bodo moralena različne načine to problematikotudi razrešiti. Prav stem namenom predstavljamov tej številki KAN-a tudiprojekt »male čistilne naprave«.Sama predstavitev najbo tudi že vabilo vsem vam,da se udeležite delavnic, kobomo v jesensko - zimskemčasu tudi pristopili k izvedbiprojekta. Ker se reševanjlotevamo na različne načinein je ponudba možnih rešitevna trgu zelo pestra, je prav,da se seznanite z možnimirešitvami in ob posvetovanjuizberete najprimernejšo. Rešitevje več in spodaj so prikazanele nekatere od njih!Srečko RAJHČiščenje odpadnih voda skozi lagunske čistilne napraveČiščenje odpadnih voda skozi PE-čistilne naprave10 Avgust 2011

Kmetijske aktualne noviceOBVESTILO VINOGRADNIKOMIN VINARJEMMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v tem letu izvaja povečan nadzornad obveznimi vpisi v evidence, ki spadajo v pristojnost MKGP. Zato vas obveščamo oobveznostih, ki izhajajo iz veljavnega Zakon o vinu in predpisov, ki urejajo živila:1. Vpis v register pridelovalcev grozdja in vinaV register pridelovalcev grozdja in vina so se dolžni vpisati vsi, ki obdelujejo 0,05 ha aliveč vinogradov, tisti, ki obdelujejo manjšo površino, pa le, če pridelek tržijo. V register sevpišete na upravni enoti.2. Prijava pridelka grozdja in vinaPridelek grozdja, mošta in vina so dolžni prijaviti vsi vinogradniki in vinarji, ki obdelujejovsaj 0,1 ha vinogradov, in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavopridelka izvedete na upravni enoti do 20. novembra po trgatvi.Pridelovalcem, ki celoten pridelek grozdja oddajo kleti (zadrugi), ni treba prijaviti pridelkagrozdja na upravni enoti, če to obvezo v njihovem imenu opravi klet oziroma zadruga. Čeoddajo le del pridelka, so sami dolžni prijaviti preostali del pridelka.3. Prijava zalog vinaPridelovalci, ki so dolžni prijaviti pridelek grozdja in vina, morajo na upravni enoti vsakoleto do 7. septembra prijaviti zaloge vina, ki so jih imeli v kleti 31. julija istega leta.4. Vpis v register živilskih obratovV register živilskih obratov se morajo vpisati vsi, ki pridelujejo vino in ga tržijo. Vlogo zaregistracijo živilskega obrata oddate na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano –Služba za identifikacijo in registracijo živali, obrazec je dostopen na http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/varna_hrana/register_obratov/ .Zaradi zgoraj naštetega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva vsevinogradnike in vinarje, ki:• nimajo v register vpisanih vseh svojih vinogradov ali• niso prijavili pridelka letnika 2010 ali• niso prijavili zalog za leto 2010,da to obvezo čimprej izpolnijo tako, da se zglasijo na najbližji upravni enoti in oddajoustrezno prijavo.Vinarji, ki še nimajo registriranega živilskega obrata in bi ga morali imeti, pa naj čimprejoddajo vlogo za vpis na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.Povzeto po MKGPKmetijska svetovalna služba PtujPeter PRIBOŽIČAvgust 201111

Kmetijske aktualne noviceVINOGRADNIŠTVO NA OBMOČJU UPRAVNEENOTE SLOVENSKA BISTRICAVinogradi se razprostirajov občinah: Oplotnica,Slov. Bistrica, Makolein Poljčane. V Slovenijiimamo tri vinorodne deželein 9 vinorodnih okolišev.Omenjeno področjespada v vinorodno deželoPodravje. Že v preteklostiso bila znana vina iz omenjenegaobmočja. Tudisedaj so evropsko priznanevinorodne lege, kotso: Kovača vas, Ritoznoj idr. Dolga stoletnatradicija je že v preteklosti ponujala vrhunskavina v ožji slovenski prostor, pa tudi vtujino.Tukaj pridelujemo 52 sort vinske trte, odtega 37 belih in 15 rdečih. Prevladujejo torejbele sorte. V vinorodni deželi Podravješe vedno prevladuje sorta laški rizling, ki obpravilni tehnologiji daje vina vrhunske kakovosti,od navadnih trgatev do predikatov.V Sloveniji je po podatkih iz aeroposnetkovokrog 22.000 ha vinogradov. V registerpridelovalcev grozdja in vina je vpisanih17.000 ha vinogradov. V RPGV je vpisanih28.000 pridelovalcev grozdja in skoraj vsiso tudi pridelovalci vina (torej precejšnjarazdrobljenost). Vinogradi ležijo na strmihlegah, kar pomeni na eni strani izrazito dragopridelavo, na drugi strani pa to omogočakakovosten pridelek grozdja. Letna porabavina na prebivalca je ocenjena na okrog 40litrov.Na območju občin UE Slovenska Bistricaje RPGV prijavljeno 400 ha vinogradov.Skupno pa je za 600 ha vinogradov. V obdobjuod 1994 do 2005 je potekala intenzivnaobnova vinogradov. Tako je bila obnovaprilagojena novi tehnologiji, upoštevajočuporabo vinogradniške mehanizacije, racionalizacijopridelave stroškov itd. Zadnja letaje obnova vinogradov v zmanjševanju. Vinogradeobnavljajo vinogradniki, ki so tržnousmerjeni. Del vinogradov, ki so se oziromase obnavljajo, so v lasti Sklada RS kmetijskihzemljišč. Te vinogradniki obdelujejoprek dolgoročnih najemnih pogodb.V Slovenski Bistrici tradicijo uspešno nadaljujeKlet Bistrica v lasti Zvona Holding 2.Lastnih vinogradov ima na 54 ha, kjer pridelujejokakovostno grozdje, kar zagotavljapridelavo vrhunskih vin, ki se potrjujejo naraznih mednarodnih ocenjevanjih in se uspešnotržijo.Slovenija je že od nekdaj znana po pridelavivrhunskih vin. Že v preteklosti so bili našipredniki priznani vinogradniki in vinarji.Vinska trta raste le na absolutnih vinogradniškihlegah, ki so precej strme, kar ima zaposledico dražjo proizvodnjo. V preteklostije tehnologija in razpoložljiva mehanizacijaomogočala precej terasnega sistema, kije imel določene slabosti: manjše število trtna hektar površine, široke terasne brežine12 Avgust 2011

Kmetijske aktualne noviceAvgust 2011in težji nanos zaščitnih sredstev. Sodobnamehanizacija, kletarska oprema, bogat inkvaliteten sortiment, dostopnejše informacijedo vinogradnikov (izobraževanje prekkmetijsko svetovalne službe: predavanje,krožki, organizirano sodelovanje v vinogradniškihdruštvih, povezava v GIZ, možnoststrokovnih ekskurzij v tujino ter doma), vseto omogoča racionalnejšo proizvodnjo v vinogradništvu.V vseh občinah delujejo vinogradniška društva,ki imajo pomembno vlogo pri prenosuznanja, združevanju vinogradnikov invinarjev ter promociji in trženju vina. Vinogradniškadruštva so: VD Makole, VSDPoljčane, VD Ritoznoj, VD Oplotnica in VDMartin Studenice. V njih je združenih okrog80 odstotkov vseh vinogradnikov, in to vinogradnikov,ki vina tržijo, ter ljubiteljskipridelovalci. V okviru društev in KSS izvajajotudi ocenjevanja vin, ki so „osnova“ zasodelovanja vinogradnikov na mednarodnihocenjevanjih, kjer že vrsto let dosegajo žlahtnaodličja.Primerna vinogradniška mehanizacija, enošparonska vzgoja, manjše število delovnihur (zimska rez je še vedno velik strošek in sezanjo porabi precej delovnih ur), opravljenazelena dela s stroji, pravilna in pravočasnazaščita vinske trte pred boleznimi in škodljivci,uporaba sodobne kletarske opreme inenoloških sredstev dajejo v vinogradništvuupanje, da bo proizvodnja spet rentabilna.Tudi obdelava manjših površin vinogradovzagotavlja obdelanost kmetijskih zemljišč inohranjanje krajine.Večji vinogradniki bi se morali že v preteklostizdruževati, saj bi tako zagotovili intenziviranjein racionalnejšo obdelavo znajnovejšo vinogradniško mehanizacijo,s skupno prodajo pa primeren dohodek izvinogradništva – vinarstva. Praksa že sedajkaže, da se lahko primerna cena vina dosežeob primerni hrani, kar nekatere turističnekmetije tudi na našem območju uspešnotržijo. Torej je prav turizem tisto, kar lahko„oplemeniti“ dohodek v kmetijstvu. Hranabo imela vse večji pomen. Še vedno se premalozavedamo pomena zagotavljanja hranein lastne samooskrbe.ŠE NASVET VINOGRADNIKOM:Trgatev je pred nami. V vinorodni deželiPrimorska že opravljajo trgatev. Meritve kažejo,da bo letos trgatev v vinorodni deželiPodravje v mesecu septembru.Sedaj še lahko v vinogradu opravimo sledeče:pri sortah, katerih grozdje potrebujebarvo (npr. modri pinot), bomo na senčnistrani na mladiki odstranili prva dva lista.Na splošno pa velja, da moramo biti previdnipri odstranjevanju listov, da ne pridedo opeklin: občutljiv je predvsem renski rizling.Ravno na tej sorti se kažejo opekline,ker so bila zelena dela opravljena prepoznooziroma je bilo odstranjenih preveč listov vobmočju grozdja.Na splošno pa velja, da je treba s trgatvijopočakati, da se pridobi razmerje med sladkorjemin kislinami, kot tudi masa jagod.Edvard JUG13

Kmetijske aktualne noviceTROJČKI NA KMETIJI VRBEKNa kmetiji Vrbek z Zgornjega Prebukovja 40 so 10. avgusta v hlevu doživeli prijetnopresenečenje. Krava Korsa je v sedmi telitvi povrgla trojčke. Na kmetiji redijo 20 krav lisastein črno-bele pasme, govedoreja je poglavitna dejavnost na kmetiji, mleko je glavni virdohodka. Poleg krav imajov hlevu še nekaj govejih pitancev.Vseh telet ne spitajodoma, saj je strošek pripravekoruzne silaže zaradi oddaljenostiod doline prevelik.Korsa je potomka materelisaste pasme in očeta črnobelepasme, zato so bikcitrojčki različnih barv. Očetelet je bik Frik iz Osemenjevalnegacentra za lisastopasmo Ptuj.Daniel SKAZAPOSEBNOSTI PRI SPRAVILU MANJRAZŠIRJENIH POLJŠČINMed manj razširjene poljščine, ki sedaj še rastejo na naših njivah in se uporabljajo za prehranoljudi, uvrščamo sončnice, sojo, ajdo in oljne buče, pri poljščinah, namenjenih izključno za pridelavokrme, pa sudansko travo in krmni sirek. Pri oljnih bučah zadnji dve leti zaradi naglegapovečanja površin ne gre več za manj razširjeno poljščino, saj po posejanih površinah z bučamidosegamo površine, ki so bile v preteklosti posejane s sladkorno peso. Površine, ki so letos posejanez oljnimi bučami, so precej večje kot površine, na katerih se goji oljna ogrščica, zaradiznanih težav pri varstvu oljne ogrščice pa lahko pričakujemo v prihodnosti še zmanjšanje površin,posejanih z oljno ogrščico.Spravilo oljnih buč poteka na velikem deležu površin strojno s posebnimi kombajni za spravilobuč, manjše površine pa se še vedno pospravljajo ročno. Čas pobiranja buč je odvisen od večdejavnikov, kot so vremenske razmere, izbira sorte, zdravstveno stanje posevka in način spravila.V naših razmerah računamo s spravilom oljnih buč odvisno od leta od zadnje dekade avgusta dosredine septembra. Pri setvi hibridnega semena plodovi dozorijo bolj enakomerno, pri sajenju sortpa je v posameznih letih potrebno računati na spravilo najmanj v dveh rokih. Ko buče v celotidosežejo rumeno barvo celih plodov in popolnoma temno zeleno barvo vseh bučnic pri prerezubuče, je najprimernejši čas za spravilo. Ker je to v posameznih letih, predvsem v letih z več padavinami,zelo težko doseči, je začetek spravila možen tudi, ko je del plodov še delno zelen. Vendar14 Avgust 2011

Kmetijske aktualne novicepa je potrebno, da je čim večji delež zrnja temno zelen s čvrsto temno zeleno lupino (ovojnico). Vtem primeru bo izplen zrnja manjši, saj bo nezrelo, lažje zrnje ostalo primes. Za zgodnejše spravilo,ko je na posevku še del plodov delno ali popolnoma zelen, listna masa buč pa je predčasnopropadla zaradi slabšega varstva pred boleznimi ali toče ter drugih vremenskih nevšečnosti alipoškodb od divjadi in obstaja nevarnost gnitja plodov, je treba poiskati kompromis in spraviloopraviti v času, ki zagotavlja največji izplen kakovostnega, temno zelenega semena.Strojno spravilo je možno le na nezapleveljenih in manj zapleveljenih njivah, ko se listi in vrežeposušijo. Na njivah, zelo zapleveljenih z visokimi in zelo gostimi rastlinami ambrozije, ščira inbele metlike, pri katerih je sušenje rastlin pričakovati komaj po slani, bo treba s kosilnico predspravljanjem buč v vrste opraviti košnjo do višine od 25 do 30 cm oziroma do višine buč. Plodovebuč postavimo v vrste strojno z deskami ali pa tudi ročno na manjših površinah. Izvedba spravilas kombajnom poteka hitreje, če so buče postavljene v čim bolj ravne in ne preveč široke vrste.Če se čiščenje, pranje in sušenje opravi pri prevzemniku bučnic, je pridelek najprimerneje v čimkrajšem času dostaviti do prevzemnika. V primeru čiščenja, pranja in sušenja doma je postopkepranja in sušenja z doma narejenimi pripomočki treba opraviti v čim krajšem času po spravilu.Sušenje se opravlja na soncu ali rahlih senčnih legah. Za daljše skladiščenje na kmetijah so primernebučnice z vlago zrnja, nižjo od 8 odstotkov.Pri ročnem spravilu je buče treba razsekati in iz njih pobrati bučnice. V zadnjem času si velikopridelovalcev pomaga z prirejenimi električnimi sesalci. Postopek pranja in sušenja ter skladiščenjaje enak kot pri strojnem spravilu s kombajnom.S spravilom sončnic je treba začeti, ko zrnje v glavicah normalno dozori, vendar pa ne sme izpadatiiz glavic. Za zgodnejše sorte oziroma hibride sončnic, ki jih gojimo pri nas, je to običajno vprvi polovici septembra. V času zorenja sončnic stebla in zunanji obodi glavic dobivajo svetlo beždo svetlo rjavkasto barvo. Rastline, ki so v času zorenja že temno rjave barve, so napadene od bolezni,kot so peronospora, phomopsis, botritis in sklerocinija. Pri teh rastlinah obstaja zelo velikanevarnost predčasnega izpadanja zrnja, zato je takšne posevke treba predčasno pospraviti. Predčasnospravilo sončnic je potrebno tudi v primeru, da škodo na posevku povzročajo ptiči. Spraviloobičajno poteka s kombajni s koruznimi adapterji. Za skladiščenje zrnje ne sme imeti več kot 8Avgust 201115

Kmetijske aktualne noviceodstotkov vlage. Sušenje je običajno potrebno v primeru potrebe po predčasni žetvi sončnic ali vprimeru nastopa daljšega obdobja padavin v času spravila v prvi polovici septembra.Posevki soje so na naših njivah zelo redki. Pri setvi soje v zadnji dekadi aprila čas spravila prizgodnejših sortah, ki so za Slovenijo najprimernejše, običajno nastopi v septembru, srednje poznesorte pa pri nas v večini let dozorijo komaj v oktobru. Ko rastlina zori, spremeni barvo v rjavo inje strojno spravilo možno, ko je rastlina v celoti suha. Pri soji je manj težav z odpiranjem strokovin izgubami zrnja v primerjavi s krmnim grahom, kjer so te izgube zaradi odpiranja strokov takojpo zorenju zelo pogoste. Spravilo poteka s kombajni za koruzo na površinah, kjer je setev opravljenana medvrstno razdaljo 70 cm, na površinah,kjer pa je setev opravljena na medvrstno razdaljo45 cm ali manj, pa so za žetev soje primernejši žitni kombajni. Tudi soja sodi v skupino oljnic,zato je za daljše skladiščenje potrebno zrnje dosušiti na 8 odstotkov vlage. V naših razmerah je tovlago mogoče doseči le v primeru izredno suhega vremena v septembru, v času žetve.Pri spravilu ajde, ki se na naših poljih v zadnjem času pojavlja kot strniščni posevek po spraviluječmena v večjem obsegu, je čas spravila treba določiti odvisno od stanja posameznega posevka.Strniščne posevke običajno pospravljamo po nastopu prve slane in je to za naše območje lahkotudi že v zadnji dekadi septembra, lahko pa tudi v zadnji dekadi oktobra. Višina pridelka strniščnihposevkov ajde je zelo povezana z nastopom nizkih temperatur, saj lahko ajda cveti in zoridalj časa. Posevke ajde, ki je bila posejana že maja, je treba požeti prej, običajno v septembru,ko dozori večji delež zrnja oziroma ko večina zrnja pridobi sivo rjavo barvo. Žetev se opravlja zžitnim hederjem. Pred žetvijo je treba pregledati posevke, da ne bi bila prisotna kakšna rastlinanavadnega kristavca, ki je zaradi alkaloidov strupen, seme kristavca pa kombajn ne more izločitiin pri žetvi skupaj z zrnjem ajde lahko dospe v bunker ali na prikolico. Zrnje ajde je v primeruvišje vlage, enako kot vsa druga žita, za skladiščenje potrebno posušiti na 14 odstotkov vlage. Vprimeru, da zrnje vsebuje le od 1 do 2 odstotka višjo vlago, kot je to potrebno, je mogoče vlagozrnja znižati s prevetravanjem oziroma presipavanjem s prikolice na prikolico, v primeru višjevlage pa je za sušenje treba dodajati energijo. Glede prosa, ki je v Sloveniji izredno redko kotglavni ali strniščni posevek, velja, da ga pospravljamo pozno jeseni, ko je zrelo, ko rastline skupajz metlico in zrnjem dosegajo zlato rumeno barvo, običajno je to v oktobru. Vsekakor pa je trebaposevke prosa za zrnje pospraviti takoj po nastopu nizkih temperatur, oziroma po prvi slani. Spraviloopravimo z žitnimi kombajni. Pri prosu obstaja velika verjetnost loma stebla pri zelo poznihžetvah, s tem pa tudi večjih izgub pridelka.Draga ZADRAVEC, univ.dipl.inž.kmet.specialistka za poljedelstvo16 Avgust 2011

Kmetijske aktualne noviceRAZVOJ, STANJE IN PRIHODNOST REJE DROBNICENaj gre za nakup živali na samem začetkureje, dopolnitev črede ali zamenjavo plemenjaka,vedno je treba izbrati dobre plemenskeživali. Nepazljivost pri tem lahko zeloslabo vpliva na kakovost črede, posledicepa so lahko vidne tudi več generacij. Za preprečevanjetega poteka kontrola porekla inproizvodnje v okviru rejskih programov zauveljavljanje določenih pasem na področjuSlovenije.Reja drobnice je tradicionalna kmetijskadejavnost in je ena izmed okolju prijaznejšihoblik živinoreje. Večina reje se nahaja vobmočjih z omejenimi možnostmi za kmetijskodejavnost. Pri reji ovac je trend rastištevila živali že od leta 2000 pozitiven.Število se je v letih od 2000 do 2008 povečaloza skoraj 70 odstotkov oziroma za 42.731živali. Število koz je od leta 2001 do 2007naraščalo, v letu 2008 je padlo za dobrih 14odstotkov oziroma 4000 živali v primerjaviz letom 2004.Če se odločimo za rejo drobnice, potem jeosnova za uspešno delo dobra osnovna čreda.Vendar pa pri tem prevečkrat zanemarjamodejstvo, da je odbira plemenskih živaliza osnovno čredo dolgotrajen proces, v kateregamora biti, poleg vloženega dela, nujnovključenega tudi veliko strokovnega znanja.Avgust 2011Vendar pa še tako dobre plemenske živaliprav nič ne doprinesejo h kakovosti črede,če so bolne, zato je ob nakupu dobro preverititudi zdravstveno stanje izvornih čred,kar pa je pod največjim nadzorom prav prirejcih v kontroli porekla in proizvodnje. Dobroje tudi, da se nakup opravi le pri enem,kvečjemu nekaj rejcih, saj prav vsak nakuppredstavlja določeno zdravstveno tveganje.Čistopasemske plemenske živali je mogočekupiti na testnih postajah ali pri rejcih, katerihtropi so vključeni v kontrolo porekla inproizvodnje. Zaradi nizke prisotnosti nekaterihpasem ovc in koz, se uvažajo plemenjakidrugih populacij in seme elitnih kozlov, ki seuporablja za potrebe oplemenjevanja, selekcijoin preprečevanje parjenja v sorodstvu.Tudi pri tem je seveda treba biti pozoren nato, da se uvaža samo seme tistih živali, ki sovključene v rejske programe.Uvoz živali mora biti premišljeno izveden,saj predstavlja potencialno nevarnost za prenosbolezni iz drugih populacij živali. V Slovenijoje bilo v preteklosti že uvoženih nekajživali, ki so s seboj prinesle nove bolezniin ogrozile obstoječe populacije, s čimer jebila povzročena velika gospodarska škoda.Sicer pa je uvoz živali iz držav, ki so članiceEvropske unije, dokaj enostaven. Kerje populacija nekaterih pasem koz pri nasmajhna, iz tujine uvažamo tudi seme elitnihkozlov za potrebe selekcije in preprečevanja17

parjenja v sorodstvu. Tudi seme je izbranoglede na to, ali je žival vključena v rejskiprogram ali ne.Vrst ovac je sicer več, vendar so pri nas prisotnepasme:• belokranjska pramenka, mesna pasma,• bovška ovca, mlečna pasma,Kmetijske aktualne novice• istrska pramenka, mlečna pasma,• jezersko-solčavska ovca, mesna pasma,• oplemenjena bovška ovca, (z vzhodnofrizijsko) mesno-mlečna pasma,• oplemenjena jezersko-solčavska ovca,(z romanovsko) mesna pasma,• texel ovca, mesna pasma in kot terminalnapasma za križanje.Druge pasme• merino,• romanovska ovca,• romney,• vzhodno frizijska ovca.Pri kozah pa lahko naštejemo: slovenskosrnasto pasmo, slovensko sansko, bursko indrežniško pasmo.Kot pri reji drugih vrst živali, tudi drobnicani nikakršna izjema, kar se previdnosti tiče.Prav tako je treba imeti dovolj znanja, čeželimo, da bo reja res uspešna. Seveda paznanje še ni dovolj. Treba je imeti še dovoljveselja, pozornosti in natančnosti, da se rejapravilno izvaja.Avtohtone pasme so po eni strani že same posebi sestavni del naše kulture, po drugi stranipa paša drobnice pomembno prispeva kohranjanju hribovitih in gorskih pašnikovter s tem ohranja našo kulturno krajino.Obdelanost in s tem lepši videz pokrajine jepogoj za razvoj drugih dejavnosti, ki so pomembneza ohranitev poseljenosti te večinomademografsko ogroženih območij.UporabaPo ekonomski pomembnosti so prašiči, kokošiin govedo prehiteli nekdaj bolj razširjeneovce. Kitajska (136,4 milijonov), Avstralija(79 milijonov), Indija (65 milijonov)in Iran (53,8 milijonov glav ovac) imajo18 Avgust 2011

Kmetijske aktualne novicenajvečje črede, skupno pa je na svetu milijardaovac (podatki za leto 2008). Ovce sopomembne prevsem za lokalno ekonomijodržav v razvoju, na zahodu pa tudi v smislutrajnostnega razvoja v kmetijstvu.Volni je po odkritju umetnih vlaken cenazelo padla, pravzaprav je v Sloveniji razširjenapraksa kompenzacija “blago za blago”,surovo volno se menjava za volnene izdelke,kot so odeje, preje, toplotne in zvočneizolacije. Volna vsebuje tudi linolin, mešanicomaščobnih kislin, ki se uporablja vkozmetiki.Ovčje meso (ovčetina, bravina) je popularnopredvsem v sredozemskih državah, osrednjiin južni Aziji in Avstraliji. V Slovenijise uporablja zlasti jagnjetina, kuhana ali pečena,ki je mehkejša in nima tako izrazitegavonja in okusa.Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim boljkalorično, vsebuje več proteinov, maščob inogljikovih hidratov, vendar manj natrija inkalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znanevrste sira, kot sta feta in roquefort.Črna ovcaVečina pasem ovc je bele barve, ker se črnabarva deduje recesivno. Kljub temu so nekaterepasme praviloma črne. Na barvo vplivagen ASIP ali aguti signalni protein.Stanka PAŽEKDA BODO OVCE POPASLE VEČ ZELINJAUspešnost pašne reje in višina prireje je odvisna od čim boljše usklajenosti med količinopotrebne krme za določeno velikost tropa in maso razpoložljivega zelinja. Koliko ga bodoovce dnevno pojedle, je odvisno od trajanja paše, hitrosti paše in velikosti grižljajev. Sevedaje še kup drugih dejavnikov (okusnosti zelinja, njegova vlažnost, vremenske razmere zapašo), ki vplivajo na to, koliko bodo ovce použile krme.Foto: Stanka PAŽEKAvgust 201119

Kmetijske aktualne novicePri hlevskem krmljenju je dokaj preprostougotoviti, koliko krme je žival pojedla, inpreveriti, ali to zadostuje za načrtovano prirejo.Na splošno velja, da pri hlevskem krmljenjupotrebujemo manj znanja, posebno,če je vpeljan takoimenovani način krmljenjaiz vreče. Pašna reja zahteva od rejca večopazovanja, znanja, razmišljanja, izkušenjin sposobnosti sklepanja.Masa zelinja (kg suhe snovi/ha)Masa zelinja je tisti pridelek, izražen v suhisnovi (kg suhe snovi/ha), ki ga dobimo, čerušo porežemo prav do zemlje. Ali je ta pridelekrazpoložljivo zelinje ali pašni ostanki,je odvisno od tega, kdaj smo ga določali.Če ga določimo pred pašo, dobimo podateko razpoložljivem zelinju in ga podajamo vkilogramih suhe snovi/žival/dan. Tisto, karživali pustijo in določimo po paši, so pašniostanki in jih izražamo prav tako v kilogramihsuhe snovi/ha. Marsikdo povezuje visokomaso (pridelek) zelinja z veliko pojedenekrme in posledično pričakuje tudi večjoprirejo. Toda v normalnih razmerah za pašotemu ni tako. Z rastjo ruše in večanjem masezelinja se zmanjšuje okusnost in prebavljivostzelinja.Zaradi staranja rastlin in vse večjega deležaodmrlih delov rastlin v razpoložljivem zelinju,živali použijejo vse manj hranljivihsnovi. Prebava použitega zelinja je počasnejša,živali so ob enaki masi zelinja sitedaljši čas, zato se manj pasejo. Ker použijejomanj hranljivih snovi, počasneje rastejoin se manj zredijo.Poleg tega je znano, da ob veliki ponudbizelinja postanejo živali izbirčne. Manj sepasejo in več iščejo okusnejše grižljaje, zatopoužijejo manj zelinja. Zaradi prebiranjapri paši bo v ruši vse manj detelje in drugihokusnih rastlin. Tudi neustrezen botaničnisestav ruše preprečuje doseganje visoke prireje.Veliko pašnih ostankov vpliva na znižanjeprebavljivosti razpoložljivega zelinjav naslednjem obhodu. Težko razumljiva,ampak v praksi že velikokrat potrjena ugotovitev,še kako drži, da samo z večjo maso(pridelkom) zelinja ni mogoče dobiti velikeprireje.Ovce potrebujejo boljšo kakovost zelinjakot govedo, zato jih pasemo na nižji rušioziroma pri manjši masi zelinja. Nižja rušaje bolj gosta, z večjim številom poganjkovin mladih listov. V njej je manj odmrlih delovrastlin in večji delež bele detelje. Zatoje prebavljivost in hranljiva vrednost použitegazelinja večja, kadar pasemo na nižjiruši, kot če pasemo na višji. Za pašo ovacnaj bo ruša visoka od 5 do 8 cm, da bodojemale grižljaje z vrhnje plasti, kjer je zelinjenajbolj prebavljivo (80 odstotkov). Pripaši ob kratkem trajanju zasedbe, visoki gostotizasedbe in manj možnosti za izbiranjegrižljajev je lahko ruša višja in tudi pašnihostankov bo več, ker so spodnji deli rastlinslabše prebavljivi. Ruša za pašo pa mora bitinižja takrat, kadar pasemo ob dolgem trajanjuzasedbe, nizki gostoti zasedbe in večjimožnosti izbire grižljajev. Če je ruša gosta,potem bodo tudi grižljaji ustrezno veliki.Dovolj veliki grižljaji so osnovna zahteva,ki jo je treba izpolniti, da bodo ovce na pašipojedle veliko zelinja. Z rušo pri masi zelinja2000 kg suhe snovi/ha in z več kot 30-odstotnim deležem bele detelje, je ta zahtevaizpolnjena.Pri paši na višji in starejši ruši je zauživanjezelinja počasnejše, ker ovce izbirajo nežnejšedele rastlin med višjimi rastlinami. Pritakem načinu paše so grižljaji manjši. Čepravpri tem prednostno izbirajo zelene delerastlin, použijejo veliko odmrlih listov, ki senahajajo v spodnji plati ruše. Taka odmrla20 Avgust 2011

Kmetijske aktualne noviceorganska snov je zelo slabo prebavljiva (le40-odstotna) in počasi potuje skozi prebavila.Zato so živali ob enaki masi použitegazelinja dlje časa site in se manj pasejo.Ker použijejo manj hranljivih snovi, je tudiprireja manjša, čeprav na pašniku niso bilelačne. Ugotovljeno je, da se za vsak odstotekpovečanja deleža odmrle organske snoviv použitem zelinju, njegova prebavljivostzmanjša za pol odstotka. Kadar je v razpoložljivemzelinju od 15 do 20 odstotkovodmrle organske snovi, je prirast živali žemočno zmanjšan.Razpoložljivo zelinje (kg suhe snovi/ovco/dan)Odrasla breja ovca naj bi imela dnevno narazpolago 6 kg suhe snovi zelinja, tista zdvojčki okrog 12 kg suhe snovi na dan inpresušena ovca 4 kg suhe snovi zelinja nadan. Seveda vsega ponujenega zelinja živaline morejo popasti, ker to je vse tisto zelinje,ki ga dobimo, če rušo porežemo prav dozemlje. Z veliko ponudbo zelinja tistim živalim,ki potrebujejo veliko hranljivih snovizaradi rasti plodu ali dojenja, želimo dosečičim večje grižljaje in čim manj iskanja terizbiranja grižljajev po pašniku. Za presušeneovce zadostujejo tudi manjši grižljaji,saj se podobno kot doječe ovce lahko pasejood 12 do 13 ur na dan in pri približno enakihitrosti paše. Več razpoložljivega zelinja naovco na dan ne pomeni višjo rušo in pašo obvečji masi zelinja temveč, večjo površino zodlično kakovostjo zelinja na ovco na dan.Z višjo rušo jim ponudimo manj prebavljivozelinje. Tako bo tista ovca, ki potrebujeveliko hranljivih snovi, hitro pojedla velikoprebavljivega zelinja. Tisto, kar je odmrlo,slabo prebavljivo, zamazano z zemljo ali paga je težko odtrgati (požeti), bo lahko pustila.Pri veliki ponudbi razpoložljivega zelinjabodo tudi pašni ostanki večji in za tiste ovce,ki dojijo, je tako prav. Z razdelitvijo tropa nadve ali več skupini z ozirom na višino trenutneproizvodnje, lahko tudi razpoložljivozelinje bolj učinkovito izkoristimo.Pašni ostankiZa doječimi ovcami naj bi ostalo še 1300do 1500 kg suhe snovi/ha pašnih ostankov,odvisno od tega, koliko jagnjeti imajo. Zajagnjicami naj ostane še 1000 kg suhe snovi/hain za presušenimi ovcami 700 kg suhesnovi/ha. Pašne ostanke za doječimi ovcamiin jagnjicami naj bi izkoristili (popasli) zgovedom (plemenske telice) ali konji. Tudis presušenimi ovcami lahko to napravimo,toda s tem jih izpostavimo močnejši okužbiz notranjimi zajedalci. Nekaj podobnega veljatudi za koze; če jih bomo pasli na pašnihostankih za ovcami, bodo močneje okuženez zajedalci. Zaradi vzdrževanja trpežnostiruše in njene ustrezne botanične sestave, jetreba rušo vsaj enkrat v letu tako temeljitopopasti, da bo pašnih ostankov samo 700 kgsuhe snovi/ha. Tega seveda ne naredimo stistimi živalmi, ki morajo hitro rasti ali dativeliko mleka.Literatura: Prof.dr.Tone Vidrih, Biotehniškafakulteta, Oddelek za agronomijo, LjubljanaStanka PAŽEKAvgust 201121

Kmetijske aktualne noviceZ VLAKCEM PO MAKOLSKI OBČINIV okviru letnega plana Društva rejcev drobnice SlovenskaBistrica smo v letošnjem letu načrtovali izvedbostrokovne ekskurzijo po makolski občini. Napot smo se odpravili v soboto, 28. maja 2011. Najprejsmo se ustavili v Makolah, kjer smo si v Domukrajanov ogledali likovno razstavo Ivana Skledarja.Pot smo nadaljevali do Andreja Mahoriča, ki je rejecburskih koz. Andrej ima zagrajena dobra 2,00 hapašnikov, kjer se koze pasejo čez poletje. Njegovaosnovna čreda obsega 12 odraslih koz. Seveda pa nišlo brez degustacije kozjega sira in še česa.Sledila je vrnitev na zbirno mesto, kjer nas je čakalnaš rejec Jože Vovk z ženo Ireno. Popeljali smo se zvlakcem njunega Zelenega turizma po slikoviti PotiDruštvo rejcev drobniceSlovenska BistricaLjubljanska cesta 932310 Slovenska Bistricaforma vive. Jože je zelo dober lokalni turistični vodič, tako da nam je zapolnil celoten danz obilo zanimivostmi iz lokalnega okolja.Ves dan smo potovali z vlakcem, ki zmore velike strmine in nas je najprej pripeljal do ekološkekmetije Francija in Lucije Skledar v Starem Gradu. Skledarjevi obdelujejo 5,00 hatravnikov, ki jih koristijo za pašo in košnjo – krma za zimo. Imajo pa tudi 0,09 ha vinograda,ki ga skrbno obdelujejo po smernicah ekološkega kmetovanja. Vse obdelovalne površineso v strmini, kar je značilno za celotno območje, ki smo si ga pogledali. Čreda obsega 22plemenskih živali jezersko-solčavske pasme. Poskusili smo še toplo gibanico.Pot smo nadaljevali do Galerije Dvoršak in si ogledali skulpture, postavljene na prostem vokviru dosedanjih osmih simpozijev Forma vive. Letos bo od 6. do 17. septembra že devetimednarodni simpozij kiparjev in slikarjev.Ustavili smo se tudi na kmetiji Draga in Marinke Stojnšek v Starem Gradu 28/a. Stojnškoviobdelujejo 6,50 ha travnikov, 0,30 ha vinograda in 16,00 ha gozda.Plemenska čreda ovac jezersko-solčavske pasme šteje 19 kosov, redijo pa še dve kravicikaste pasme ter 6 konjev pasme haflinger, da malih živali ne omenjam. Ko smo si vseogledali, je sledil prigrizek.Vlakec Zelenega turizma nas je popeljal še do kmetije Janeza Koreza, prav tako iz StaregaGrada. Plemenskih ovac jezersko-solčavske pasme imajo 10 kosov, pašnikov in travnikovpa 4,50 ha ter nekaj arov vinograda. Na kmetiji pa imajo tudi ribnik s precej ribami v ribniku.Naša končna postaja pa je bila ekološka kmetija Irene in Jožeta Vovka iz Starega Grada, tjapa zna vlakec že sam! Obdelovalnih površin imajo 6,50 ha, ki so vse v veliki strmini. Plemenskihovac jezersko-solčavske pasme imajo 22, tri konje pasme haflinger in dva ponija.Pridelajo pa tudi ekološke likerje z raznimi zelišči in sama zelišča. Po napornem popotovanjusmo se dobro »podložili« z jedmi z žara in zaključili naše druženje.Marija KRESNIK22 Avgust 2011

Kmetijske aktualne noviceJAVNI POZIV ZA ODDAJOPROJEKTNIH PREDLOGOVEvropski kmetijski sklad za razvoj podeželjaEvropa investira v podeželjeProjekt se delno sofinancira v okviru programa LEADER preko lokalne akcijske skupine»Zadruga LAS DOBRO ZA NAS, z. b. o.«, ki združuje prebivalce na območju občin Makole,Poljčane in Slovenska Bistrica s skupnim ciljem ohraniti podeželje kot kakovostenprostor bivanja in dela za vse generacije. LAS je organiziran kot javno zasebno partnerstvo,ki ga sestavljajo predstavniki javnega, ekonomskega in civilnega sektorja. V razvojni strategijiso zapisani trije najpomembnejši cilji, ki jim LAS sledi z izbiro projektov financiranihs pomočjo sredstev LEADER. V strateških ciljih je tako izpostavljena kakovost življenja napodeželju, razvoj gospodarstva in identitete podeželja ter razvoj partnerstev za uspešnost inprepoznavnost območja. Vizija razvoja je tako naravnana k celovitemu razvoju podeželja,ki si ga ne moremo predstavljati brez lokalnega prebivalstva in ohranjene naravne in kulturnedediščine. Prav to pa je tudi vsebina Podob bistriških domačij, ki bodo letos in prihodnjeleto sofinancirane s sredstvi LEADER.ZADRUGA LAS DOBRO ZA NAS, z.b.o.Zadruga LAS Dobro za nas, z. b. o., Slovenska Bistrica obvešča, da je z 20. Julijem 2011odprt JAVNI POZIV za oddajo projektnih predlogov za izvajanje »Lokalne razvojne strategijeLokalne akcijske skupine Zadruga LAS Dobro za nas, z. b. o., 2007 - 2013« za leta2011, 2012 in 2013. Razpisno dokumentacijo in pogoje za prijavo na poziv najdete na spletnistrani Zadruge LAS www.zadrugalas.si!Avgust 201123

Kmetijske aktualne novice15. PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJZgornja Polskava, pred gosščem GolobPETEK, 2. 9. 2011• ob 15. uri: Ob vinu voda. Vedno. Kdor vode ne spoštuje, vina vreden ni. (predavaDrago Medved)• ob 17. uri: Od polskavskih do Dravinjskih goric (odprtje razstave fotografijFrancija Padežnika)• ob 18. uri: blagoslov obnovljene Črčnikove - Petrovičeve kapeliceSOBOTA, 3. 9. 2011• ob 10. uri: Slovesno odprtje prireditve 15. Podobe bistriških domačij (nastopMeš PZ Glaska, Mo PZ Obrtnik in turističnega podmladka OŠ Zg. Polskava)• od 10.30 dalje: Gaina terenska svetovalnica s priznanim svetovalcem• ob 11. uri: Čebelji pridelki in njihova pridelava (predavanje)• ob 11.30: Grozdje v prehrani (kviz za učence osnovne šole)• ob 12. uri: Mladi in vino (projekt predstavi slovenska vinska kraljica 2002, mag.Tjaša Kos)• od 13. ure dalje: Od grozdja do vina (ogled prikaza na kmeji Leskovar)• ob 14.30: gasilska vaja gasilskega društva Zg. Polskava.• ob 15. uri: prihod konjenice s kočijo in prikaz podkovanja konjev• ob 15.30: predstavitev zgibanke TD Viničar iz Zg. Polskave, nastop folklorneskupine KUD Zg. Polskava in obisk Ane Lize na Zg. Polskavi (igralka Nataša TičRalijan)• ob 17.30: družabno srečanje s prijatelji in ansamblom Atomik HarmonikNEDELJA, 4. 9. 2011• ob 9. uri: druženje šahistov ob Podobah bistriških domačij• ob 10. uri: maša v farni cerkvi in koncert MoPZ Obrtnik Slov. Bistrica - Polskava• ob 13. uri: nastopi skupin ljudskih pevcev in godcev (Ložniške ufarce, ansambelIzpod Boča…)• ob 14. uri: medobčinsko srečanje in tekmovanje turisčnih društev iz občinSlov. Bistrica, Makole, Poljčane in Oplotnica• ob 16. uri: slovesna podelitev priznanj in nagrad, nastopi in zabava z ansamblomViničarji24 Avgust 2011

Kmetijske aktualne noviceVsak dan od 9. – 17. ure:- nastopi in prikazi kmečkih obr in običajev- Od jabolka in grozda do soka (prikaz sskanja sadja in degustacija)- čebelarji se predstavijo (razstava izdelkov iz medu in čebelarskih pripomočkov)- razstava akvov kmečkih žena, turisčnih društev in vinarjev- dan odprh vrat na kmejah in vinotočih- razstava gasilske brizgalne iz leta 1927 in bogate zasebne gasilske zbirke- obrtniki z Zg. Polskave se predstavijo- razstava muzeja na prostem na KočnemSpremljevalni program:- razstava starih traktorjev društva Abraham iz Prekmurja- panoramski ogled krajev KS Zg. Polskava s turisčnim vlakcem Zelenega turizma- predstavitev dogodkov ob spomeniku talcev v Gaju- vodeni panoramski sprehodi po KS Zg. Polskava- ogled fazanarije in razstava eksponatov lovskih trofej- v soboto obisk članov motokluba »Pohorski abohi«- slikarsko ustvarjanje za otroke in odrasle- razstava gobelinov in slik- otroške igralniceOrganizatorji: Občina Slovenska Bistrica, Turistično društvo Viničar Zg. Polskava,Kmetijska svetovalna služba Slovenska Bistrica, Razvojno informacijski center inMedobčinska turistična zveza Slovenska BistricaAvgust 201125

Kmetijske aktualne novicePOMEMBNA OBVESTILATrenutno sta odprta dva za nas pomembna državna razpisa, in sicer:JAVNI RAZPIS ZA UKREP 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011in JAVNI RAZPIS iz naslova ukrepa 123 Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskimproizvodom za kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo ter agrarne inpašne skupnosti za leto 2011. Več o razpisih si preberite v tem KAN-u.FADNVsi, ki ste obvezniki in prostovoljci za vodenje FADN knjigovodstva na kmetijah,vas pozivamo, da v čim krajšem možnem času pošljete vsa potrebna poročila zaleto 2010 v knjigovodsko pisarno na KGZ Ptuj, da bodo lahko obdelave pravočasnostekle. S tem se boste izognili nepotrebnim zapletom. Za tiste, ki ste svojeobveznosti izpolnili, poziv ne velja.NAVZKRIŽNA SKLADNOSTČe še niste imeli kmetijskega svetovalca na svoji kmetiji za pregled navzkrižneskladnosti, to storite še v mesecu septembru in pokličite svojega kmetijskegasvetovalca.PRENOSI PLAČILNIH PRAVICMed 15. septembrom in 31. januarjem je možen prenos plačilnih pravic medKMG.PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJVabljeni na Podobe bistriških domačij, tokrat na Zgornjo Polskavo, in ne zamuditepredavanj v petek, 2. septembra 2011, ob 15. uri: Ob vinu voda. Vedno.Kdor vode ne spoštuje, vina vreden ni (predava Drago Medved)ter v soboto, 3. septembra 2011, ob 11. uri: Čebelji pridelki in njihova pridelava.26 Avgust 2011

Kmetijske aktualne noviceODPRT RAZPIS LASOd 20. Julija 2011 je odprt JAVNI POZIV za oddajo projektnih predlogov za izvajanje»Lokalne razvojne strategije Lokalne akcijske skupine Zadruga LAS Dobroza nas, z. b. o., 2007 - 2013« za leta 2011, 2012 in 2013.Za vse, ki nameravate investirati na podeželju in ne morete kandidirati na nobenemdržavnem razpisu, ker so vaše ideje specifične, je to izjemna priložnost zauresničitev zamisli.Občina Oplotnica ima odprte razpise do 10. septembra 2011 do 12. ure.OBVESTILO OBČINE POLJČANER A Z P I S sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželjana območju občine Poljčane za leto 2011; za ukrep Posodabljanje kmetijskihgospodarstev in sicer za Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejskoin rastlinsko proizvodnjo je razpisna vsota že porabljena.NAPOVEDUJEMO:RAZPIS Sredstev za investicijska posojila s subvencionirano obrestno merov kmetijski dejavnosti na območju občine Poljčane za leto 2011, predvidomav začetku meseca septembra 2011.KGZS, ZAVOD PTUJ, KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENSKA BISTRICA, OBČINA SLOVENSKA BISTRICA,OBČINA OPLOTNICA, OBČINA MAKOLE, OBČINA POLJČANEAvgust 2011Oblikovanje, priprava za tisk in tisk:IMPOS d. o. o., Slovenska BistricaPošiljatelj: IMPOS d. o. o., Slovenska BistricaAvgust 201127

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželjaEvropa investira v podeželje15. Podobe bistriških domačijod 2. do 4 . septembra 2011Zgornja Polskava